52 3V. 332
V Trstu, v soboto 27. decembra 1919
Letnih XiVI
Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: uBca tf. Fra 'čtfka AstSkega «sv. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pofiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urtdnik Štefan Oodina. — Ustnik konsorcij Hsta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3—, pol leta L !8'— in celo leto l 36 —. — Telefon uredništva in uprav- Štev. 11-57. ,
Posamezne Številke r Trst« in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo ? firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stott •smrtnice, zahvale, poslanice fn vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema tnseratnl oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se poSiljsjo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. Fiaočiška Aa. 2(L
^m mm ii
Amerika vztraja neomajno na Ullsonovl rešltut
Pariz, 23. decembra.
Prva poročila o uspehu Scialoje v Londonu so b:ia za liu-goslovensko javnost prccej
omeji svoje ,pretenzije. Italija sedaj gleda, da
u se na primeren način umakne. Vprašanje samostojne reške države je definitivno opuščeno.
so b:ia za m^oslovensko ,avnost prece, vzne-	,	m dovoljuje
mirjajoča. Govorilo se f da ,e SoialojaJM 1	j. j. To znadf da se Reki
od strani zavezništev obljube, da bodo zavez niki upoštevali italijanske zahteve. To se J« spravljalo v zvezo z dejstvom, da se ima vsled izpada Amerike iz fran/k»-an£leško-amerikan-ske zveze ustanoviti zapadnoevropski blok preti Nemčiji in njenim bodočim zaveznicam (Rusiji?) V tem novem bloku .bi bela tudi Italija, na katere pomoč da so zavezniki navezani.
Taiko so se glasile časnikarske vesti, ki pa se morajo smatrati le za ugibanja. Ves svet je namreč sklepal iz prevraJtav, ki jih doživ^a mirovali ugovor pred zastopniki Zedinjenih držav, da je Amerika odslej kole cena iz mirovne konference in iz davnega vmešavanja v evropske zadeve. Zdelo se je, da fje tega mnenja tudi francoska d plomacija, predpostavljajoč, da v Ameriki obvelja načeto, ki ga zastopajo nekateri člani senata, namreč Monroejeva idoktnina v pozitivnem in v negativnem zmi-?sdu. da se torej Neamerikanoi nimajo vtikati iv amerikanske, pa tudi ne Amerikanci v ne-bmerikanske zadeve. Zato se je mislilo, da 'Amerika ne bo hotela ratificirata od Wilsona sklenjene fr:t:rko-anglo-ameri5ke zveze proti 'Nemčiji, in zato se je pričeta od franooske •si'ani zares -nova -mednarodna orijentacija.
Tcda dve ve!'ka pogreški se tu delate od 'It iavnosti: prva 'leži v dejstvu, da Francija p-' -- *r>era,va-ni ustanovitvi -zapadnoevropske-.'c a ne računa na Italijo. Razlogi temu dejstvu so maji j sentimentalnega, nego povsem praktičnega značaja. Italijanske toottst: so v gespedarskem, ,političnem, »kolonijalnem p gledu preti vri e koristim Francije. Podeg tega ••c ne da tajiti, da v francoski javnosti vdlja -®T>ričanje, da zveza z Italijo s čisto vojaškega ;Hi';5ča ne ©omeni mno£o.
Drugi veliki poigrešek se dala glede Amerike. Dejstvo je namreč, da v jadranskem vprašanju sloji Anierfka trd-n-o in neomajno na W Isono-vem stališču: ob njem so si razbili glave že Or-iando, Sonnino, Tittooi. Scraloja in Nitti znata ■zdaj rasno, kaj imata storiti, če si nočeta — razbiti glave. To bi bli sicer zastopniki Italije že labko razumeli konec aprila, ob priliki, ke jje \Viison podal poznano izjavo v jadranskem vprašanju. Ker pa so si še nadalje lomili kopjr ob -amerikansikem ščitu, in ker se zdi, da vkljub temu, da so si doslej vsa ikepja pcilomiii, nisc še razumeli, kak je položaj, so jim zavezniki v Londonu to jasno povedali v nota, o kateri pravi »Gazzetta del Popolo«, da se nikakor ne more smatrati za ultimajtum zaveznikov Italiji! Po vsem tem .je torej menda jasno, zakaj fO je Sciaioja tako hitro »brez pozdrava in brez poljuba- od kuril >iz Londona v Rim, zakaj je bil njegov ekspoze v zbornici tako kratek in take nejasen, zakaj so v komentiranju tega ekspo-zeja mnogi poslanci konstatirali, da se je položaj Italije poslabšal.
Najzanimivejše za nas pa je na stvari to, da je v Londonu sodelovala Amerika, ki je celr hotela pri tem dokazati in je -tudi dokazala, da še vedno reklamira -v svetovnem torej tudi v evropskem koncertu tisto uiogo, ki ^i po njenem mišljenju gre — namreč vodifeiotdogo. Amerik?, ve, da brez nje ne bi £»ilo entenfcne zmage, in ve, da brez njene pomoči Evropa danes ne more živeti. Hočeš, nočeš, morajo Evropejci priznati Ameriki to stališče, zlasti pa Italija, ki bi bila danes »brez ameriške gospodarske in finančne pomoči pred prepadom.
Pripomniti pa menda ni treba, da »WiXsano-va« rešitev jadranskega vprašanja obsega le vprašanje daimatinsk h otokov, Reke in dela
padne Istre, medtem ko Wflson daje vso »Ko^no Dalmacijo
Jadransko vprašanje reieno do konca decembra?
BELGRAD, 25. ^Pravda* javlja iz Pariza: Potrjujejo se vesti o tem, da bo jadransko vprašanje rešeno kancem tega meseca. Do tega časa t ~do zastopniki Amerike, Francke in Anglije zaključili svoja pogajanja s predsednikom italijanske vlade NMtijem. V zelo dobro
____._ pristanišče Jugoslavija. To znači, da se Reki
To se je odpoveduje.
Izvrševanje ministrstvenih odloceb. BELGRAD, 25. Da bi bdi člani vlade bolje obveščeni o poteku raznih poslov, je ministrski svet sklenil, da se nobena -yažna odločba posameznih ministrstev ne sme izvršiti, dokler ne bodo prej proučeni o njej v sega vsi 'člani viade. Pod tem se razumevajo val posli, ki se tičejo prodaje državne lastnine, kater« vrednost presega 150.000 dinarjev.
Zastopniki odsotnih ministrov.
BELGRAD, 25. Podpisan je ukaz, s-(katerim se imenuje minister Vuiovič za zastopnika ministra za promet, minister Timotejevič za zastopnika ministra za prosveto in minister Bufcr šeg za zastopnika ministra za šume in rode.
Regentova vrnitev.
BELGRAD, 25. Prestolonaslednik regent Aleksander, iki se je mudil v Cannesu, je odpotoval začetkom tega tedna v Strassfaurg, kjer estane pet dni. Nato se vrat v domovino.
Minister Kristan v Berolinn.
BELGRAD. 25. Minister iza Jume in rode, Kristan, ki se nahaja sedaj v Pragi, s« napoti tuda .v Beroliffl. Vrne se Čez petnagat dnu
Pripravo za volilni boj.
BELGRAD, 25. Glavni odbori vseh strank se pripravljajo za veliki voliilni bog. Demokratska za ed niča hoče izvesti v Srbiji* organizacijo demokratske stranke. Radakaki so že začeli s prirejanji shodov po Bosni in Hercegovini.
Ravnateljstvo za agrarno reformo ▼ Zatreba
BELGRAD, 25. Ministrstvo za agrarno re-rorcno je odredilo, da se v Zagrebu osnuje ravnateljstvo za agrarno reformo, ki naj ibi reie-/aia vsa vprašanja agrarne reforme na Hrrvat-skem.
Iz finančnega ministrstva.
BELGRAD, 25. Za generalnega nadzornika v
finančnem ministrstvu je imenovan dr. Slokar.
Priznanje donv Frana BaHća.
BELGRAD, 25. Vlada je odredila, da se v znak priznanja podeli letnih 10.000 kron donu Franu Buliču, ravnatelju arheološkega muzeja v Splitu.
Belgrajska bona.
BELGRAD, 25. Z ozirom na sklep javnega odbora belgrajske borze in odobritev ministrstva za trgovino so se pričele notirati 20. t. m na borzi efektne krone Čeboslovašike in Avstrije kakor tudi devize na Prago, Dunat in Be olin.
Podpora za obnovo in prehrano,
BELGRAD, 25. Ministrstvo za prehrano ic obnovo zemlje je odločilo, da se izda v s vrbe *>omoči za obnovo vsled vojne porušenih zgradeb v vaseh v Srbiji 1,330.000 dinarjev, v sveho pomoči za prebrano v novih pokrajinah 1,680.000 dinarjev, za prehrano vojnih sirot odseku za prehrano v Sarajevem 500.000 dolarjev, v Zaigrebu 450.000 dinarjev, odseku za orehrano v Ljubljani 450.000 dinarjev, v SpKti: 300.000 dinarjev, v Podgorioi 300.000 dinarjev in v Novem Sadu 250.000 dinarjev.
Upravitelj SHS t Bukarešto.
BELGRAD, 25. Za našega upravitelja ▼ Bukarešta je imenovan Rada Lukovič, brvii poslanik in svetnik v Pragi.
Spalafkovič t Belgradu.
BELGRAD, 25. Dr. Spalajkovič, tbivii poslanik v Petrogradu, je dospel v Beigrad:
Poverjeništvo za agrarno refoemo v Črnigori
BELGRAD, 25. Ustanovljeno je poverjeni Stvo za agramno reformo v Crni^ori. Za glavnega poverjenika §e imenovan Stev<an Silenrtič-
Amarikanski dar.
BELGRAD, 25. Jugcslovenslki odbor v Ci-kagi ja nakupil in odposlal v Beigrad večje količine živeža, obleke, obutvi m drugih potrebščin, da se razdele med one, ki so v vojni največ trpeli. Ministrstvo za prehrano je poverjeno, da razdeli to blago, kakor hitro dospe.
Kolonizac^a.
BELGRAD, 25. Na zadnji seji ministrskega sveta je bHa .podpisana naredba o kolonizaciji.
Arhivi bivše avMrooOrske gubernife ▼ Belgradu.
BELGRAD, 25. Komisija za pregledovanje
poučenih krogih naše delegacije se govori, da • arhivov bivše avstro-ogrske gubernsje v M Halijanska vlada .pristane na to, da se meja j gradu je sklen&a na svoji zadnji seji, da od-med Italiijo in Jugoslavijo prestava na Plomin, pošlje proučene dokumente po pregledu pn-
ki ni mnogo oddaljen od črte, katero (je bil določil Wilson. Reka bd imela zaledje, ki bi bilo vse v naših rokah. Glasom najnovejših vesti bi ostalo mesto Reka Italiji luka pa bi pripadla Jugoslaviji. Odhod D'Annimzia z Reke je poledica energičnega koraka, ki sta ga napravili Amerika in Francija v tem ztmdslu napram italijanski vladi. Splošno se more reči, da je razpoloženje v merodajnih krogih postalo mnogo povoljnejše za našo stvar. Zato se je okrepila nada na ugodno rešitev jadranskega vprašanja.
Položaj glede Reke zadovoljiv.
BELGRAD, 25. »Beogradski Dnevnik« javlja: Naš položaj v vprašanju Reke je zadovoljiv. Uspehi socijalistov in grožnje Wilsona, da ot'reče Reki vsako gospodarsko pomoč v pri-
co koluo lockililp. d;
stolnim ministrstvom v nadaljnje poslovanje. Med pregledanimi spisi jih je mnogo, ki osvetljujejo delovanje posameznih že kompromitira -nah oseb, kalkor tudi takih, ki so se dosedaj znale skrivatL
Regentov rojstni dan ▼ Šibeniku.
SPLIT, 26. Na rojstni dan prestolonaslednika regenta Aleksandra so imeli vsi jugoslovanski trgovci v Šibeniku zaprte trgovine od 10. do 16. ure.
Otvoritev pisemskega prometa z Madžarsko.
LJUBLJANA, 25. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja: Dne 15. decembra se je otvoril pisemski promet z Madžarsko. V tem prometu se plačujejo pristojbine za tuzemstvo. Pristojbina za tiskovine znaša za vsakih 100	a» (UI tp	3 iur« — 10
vinarjev. Vsled tega odpade stopnjevanje od 50 do 50 gramov in zaokroženje parskih desetnik v cele pare. Vsa pisemska pošta za Madžarsko in iz Maidžaskega je .podvržena cenzuri za inozemstvo. Od 1. januarja 1920 se tudi v prometu z republiko Avstrijo in čehoslovaSko plačujejo za tiskovine ista pristojbine kakor zgoraj navedene v prometu z Madžarsko.
Ljubljanska vladna kriza.
BELGRAD, 25. -Politika« objavlja pod naslovom »Kriza v Ljubljani-«: Rešitev krize v ljubljanski pokrajinski vladi je zopet odložena. Kakor je znano, bi imela rešiti to krizo centralna vlada, toda ker je bila popolnoma zaposlena z vprašanjem odgoditve parlamenta, je to stvar preložila. Skoro gotovo se kriza definitivno reži po praznikih.
D'AmranziJeva strahovlada aa Reki.
•RIM, 21 \ »D^Anmmzio je prišel na Reko v znamenju sv«-' sds« so pisah do pred malo dni skoraj vsi itafpjan^ki listi. Kakšno svobodo je prinesel'na Reko, le razvidno iz čfcmka. kr gaje prinesel nocoj »Tempo«. Ce pomislimo, da piše to precej objektiven, a veridar ita'IHanski list, si lahko živo .predstavljamo^ kakšno bi bilo v resnici popolnoma objektivno poročilo o razmerah na Reki,
»Tempo« piše o D* Amiun z i i-e v-em prihodu na Reko, o navdušenem sprejemu s strani reškega .prebivalstva o Ržkardu Zandlu, »edinem človeku, ki je jeJ razmišHati o morebitnih posledicah D'Artnumz.fjevega 5ina«, in končno o sporu med njim hi D"Anmmeorjem in o ZaneHovem begu v Rim. Ko se je ZaneOa povrnil Aa Reko, -ga jc D'Anntmzio postavil pod strogo nadzorstvo. Dan in noč so feodttt okoH njegove hiše orožniki in luet-ektivi, jrozrS so mu z vojaiiim sodišči, z bodaJi in drugimi podobntmt sladkostmi. Toda 2^anel!a je zopet ušel in začel od zamaj agitacijo proti D'An-nuozijevi strahovlad!1. Ko je videl, da ne nameravata ne Đ'Anmmzio ne »Consigfio naz-ionale« objaviti meščanstva vladnih predlogov, je poslal potajno «a Reko svoj progfas, v katerem je poja1-snit »da je takojšnja aneksija nemogoča* toda italijanska viada se obvezuje in jamči, da se aneksija lahko izvrši v najkrajšem času m da bodo zajamčea* aacijonaini is gospodarski' Interesi Reke.
Progtes «o le raasirH po mestu kakor blisk, toda kakor blisk so se razleteli po mestu tud* D'An-nunzdjevi orožniki to ardrti, ki so ptenili proglase tn terorferrall re^ko prebivalstvo na najgroznejša način: »Začela se je strahovlada, kakor je ni bilo nikdar ne v Avstriji ne v Madžarski.« Medtem je -rrišio do razdora tudi v D'Annunzijevem povelj-ntštvu samem. 13. decembra je morai >ConsigHo nozfonatec sprejeti viadne predloge. Toda D'An-miaizio je skočfil, «se preoblekel v navadnega ardita n idivjal po mestu « vojaki, zahtevajoč, naj prebivalstvo jrtasttje proti sklepu »Conswdia naziooa-'ci. Zsđeta 9C je zopet (strahovlada. Arditi so ho-liii po mestu hi grozili z bombami In bodali, toda •ečina obupanega prebivalstva- je sprejela vladne >redloge, samo dat se enkrat reši svojega »osvo-bodite^a-«. Ko se je do®iaio za izid glasovanja* je uprizorilo vojaštvo v spremstvu nekaterih žensk tako divjanje, da so morali Rečant prositi pomoči / Opatiji od redovnih čet D'Annunzio pa, »ki ve lajbdlje, da se ni vrSOo v nobenem kraju centralne Afrike nikdar tako glasovanje, kakor je je >n (uprizoril v svrho izvoiitve svojega »Consiglia vaziionale« in Rteza, ki ve, da so takrat glasovali >osamezmt vojaki kar za 10 m 20 voHJcev, D'An-aunz^o je progl-astt sedanje glasovanje za neve-Havno in »zjavH. (da kna- edino le on pravico odločevati o vladnih predlogih.« D'Anmmzijeva «gn» na Reki Je torej pri koncu.
Dr. Maaanrk častni doktor.
• PRAGA, 25. Akademski senat strassburSke-<a vseučilišča je imenoval predsednika čeho-^lovaSke republike dr. Masaryka za častnega Joiktorja.	_
o
Denjildaova zrnata.
NAUEN, 25. Iz Hešfeingforsa se poroča znatni Derojikinova zmagi v smeri iproti Cari--Lnu. Denjikaoova armada (je baje ujela 10.000 sovražnikov in zaplenila 5 topov in 25 strojnic.
TomsIi izpraznjen.
LONDON, 26. <5J R enter veva aeencija- poroča iz Iricucka, da ie bK Tomsk szprazujeu 'dne 20. t m
Položaj v Rasi ji.
RIM, 26. (S.) Ruski vojašlii poverjenik poroča: Pok)2at? na DenjckMiovi fronti dne 13. »decembra 1919.: ob Vclgi: Koitjica kavloaške armade je zavzela Harlanov, Hwh>r. in Arakaaizov (vzhodno od Volfge); boljševikr ae umikajo pri Prudkemu. Ob Dom*: Srditi boft na črti ltovfcnskoj-NikuKn-skaja (kozaške vasi ob srednjem Donu)-Konstcn-tinovka-Kamonica (135 km vzhodno od Harkova). Na vzhodnem oidseku: Boji severno od Konstan-tmograda. Prosrovoijske čete so aa»vzele Seme nov-•ko (južno od Berdiko^).
|\> ukaza generala Đenrfkma, vrhovnega ipovelj-n9ca nižiHM makih čet H bil imenovan general baron VVraniget, bivši poveKrnk tovkaške armade za po\relrnika prostovoljskih čet na mesto generala MajevskegBt__
Is Nadžars'tt.
Madžarski boiiaeviki aa dahk
NAUEN. 25. Kakor aa», soroča az Budimpešte, je minister za zunanje pc "Je izjavil v ministrskem svetu, da nevarnost bbljševiitva le vedno m odstranjena. Zastopniki boijievižtva Okušajo še vedno, da ohranijo med aeboj tajno zvezo. Minister je pre&atai poročilo, ki snu ga je poslala dunajska policija m katero mu sporoča, da stoja dunajski an pcaška koamoisti v živahni 7v«7i V mmmiHž-v dumutke akuooie stoii bivii
vojni minister Bohm, 4d biva sedaj na Dunaju. Vodilni duh praških komunistov pa ja grof Mihael Karoly.
Obsodba boljševikov.
BUDIMPEŠTA, 25. V procesu proti dr. Laszlu in tovarišem radi usmrtitve, oziroma umora več protirevolucijociarcev, zaradi več primerov ropa, izsiljevanja itd. je ibiilo pet obtožencev obsojenih na smrt na vešalih, med njuni tudi dr. Evgen Laszlo. Ostalih devet obtožencev jc 'bilo obsojenih v ječo od dveh do petnajst let.
BUDIMPEŠTA, 25. Obsojeni so bili na smrt na vešaslih trije pomagači 'bivšega ljudskega poverjenika Samuelija, in sicer Anpad Kohn-Kerikes, Ludvik Kovač sin Karel Sturz,
Wekerle kandidira.
BUDIMPEŠTA, 25. Bivši ministrski predsednik Aleksander Wekerle je sprejel ponujeno mu kandidaturo v volilnem okraju v notranjem mestu. Nastoprl «bo z brezsirankarskim programom proti vojnemu ministrstvu Štefanu Frie-drichu.
Ix Avstrije.
Dr. Renner o tvojih pariških uspehih.
DUNAJ, 25. Na seji narodne skupščine je med debato o začasnem proračunu govoril tudi državni kancelar dr. Renner, (ki je malo prej prišel iz Pariza, ter je poročal o uspehu svoje misije pri vrhovnem svetu. Državni kancelar je poudarjal, da je njegovo potovanje v Pariz imelo v političnem cziru popoln us,peh, ker ni več prepada, ki ije ločil Avstrijo od entente, in ker je občutljivost, nastala vsled vojne, že večinoma prenehala. V materijalnem ozira pa je njegovo potovanje doseglo le delni uspeh, samo začetek uspeha. Dr. Renner je izjavil, da so bili on an njegovi spremljevalci presenečeni vsled sprejema v francoski javnosti in časopisju. Časopisje vseh strank, vseh str u j, časopisje brez izjeme nas je poslušalo, v malo urah smo bili v zvezi z glavnimi organi francoskega javnega mnenja, kar se moramo zahvaliti ustanovi, ki je v naši diplomatski službi nova, t. j. ustanovi časnikarskih atašejev. Dr. Renner je izjavil, da mora priznati, da ga je soglasnost vseh časnikarskih glasil naravnost genila. Francosko čascp:sje je takoj razumelo, da pomoč za nas ni več v prvi vrsti stvar politike, temveč stvar humanitete in civilizacije. Nato je državni kancelar poročal o poteku pogajanj y Parizu.
Medzavezniška vojaška komisija na Dunaju.
DUNAJ, 25. Kakor doznava »Der Neue Tag«, pride v kratkem na Dunaj medzavezniška vojaška komisija, ki ima nalogo, nadzorovati izvedbo določeb samt^ermainske mirovne pogodbe. Ta komisija bo obstojala iz več sto en-tentnih častnikov.
Avstrijske »rdeče knjige«.
DUNAJ, 25. Zunanje ministrstvo nadaljuje v rdečih knjigah št. 2 in 3 objavljanja k pred-zgodovini svetovne vojne. S tema dvema knjigama je končana najvažnejša faza pred začetkom splošnih sovražnosti. Iz teh aktov sledi, da srbska akcija dunajskega kabineta nikakor ni 'bala pripravljena sporazumno a-nemško vlado. Dalje sledi iz teh dveh knj'g, da bi se lokalizacija konflikta, ki jo je poseibno Grey kar najodločneje zahteval, vsled resne volje v Be-rOlimi, Londonu, Parizu in Petrogradu dala doseči, da pa je Berchtold ocfklond 48urni rok za odgovor na dunajsko noto, ki ga je zahtevala Rus*ja, dalje da je srbski cd^ovor zavzemal absolutno nespravljivo stališče ter da se je obotavljal dati v Petrogradu izjavo teritorijalne^ desinteresementa Avstro-Ogrske proti Sifbiji, tki mu jo je avstroogrski poslanik prpo-ročaJ. Legenda, da je Nemčija krepka odpor dunajske vlade, v aktih ni potrjena, ter jo pobija tudi dejstvo, da je Nemčfcja kot posredovalka res tri predloge ođpremšla 'dalje.
Mirovna konferenca.
Zavezniški odgovor na nemško noto.
BEROLIN, 26. (S.) Predsednik mirovne konic-rence je izročil nemški deie*aci!-i naslwhi}l odgovor na noto od 14. decembre?:
»t. Zavezale In pridružene drŽave so vzete na znanje Vaše pismo od 14. decembra iu so ugotovile z zadoščenjem, da se nemška vlafa strin;a z njihovim sfeHšćem po katerem se lahko »zvrše končne deločbe tako} <po uveljavljenjir mirovne poKc Jbe, če io medtem Amerika odobri, -ali pa ne. Zavezniki jemljejo na :znanie de?stvo, da nemška vlada priznava načelo, da se ne ona) nc noben drug pogodbenik ne sme sklicevati na sodelovanje Zedinienth držav pri orvi predložitvi odobritev v svrho ugovarjanj kakršmsJbodi določb« pogodbe. Vsak tozadevni ugovor -ti pridržek bt se protivi! iranrcnom, ki jih izraža pogodba.
2.	Kar se tiče varnostnih ukrepov, upaio zavez-tc'a jih ne bodo morali udejstviti rn smatrajo,
<to je bila nemška vlada že dovoli obveščena, da tse bodo strogo izvrševale posebne določbe, pred-videnev pogodbi, in razna postopanja, »priznana po mednarodnem pravu, čeravno niso več na mestu po uveliavijenju mirovnega stanja vojni ukrepi.
3.	Kar se tiče zapisnika glede odškodnine zaradi potopitve nemškega brodovja v Skapaftouni. so prišli zavezniki po dolgem proučevani« tesa vprašanja do prepričanja, da morajo zahtevati podpis ■zapisnika v njegovi seidanjd obliki.
4.	Postopanje v svrho za jamčenja nemških gospodarskih interesov ?e obrazloženo v (zavezniški noti od 8. decembra 1919.. kjer fe jasno »povedano, da so zavezniki m pridruženci pripravljeni omejiti svoje zahteve po izročitvi 400.000 tonelat vla-čivk, drag in drugega brodovja v slučaju, da se navedejo upravičeni vzroki »a to omejitev. Z dru-oe strani so zavezniki doznali, da k t* W tega brodovja pred kratkim prodan- Zavezniki
šajo, da se. z ozirom na gospodarski položaj, kakor so ga	«mSW delegati, »priznava
nobena taica prodaja v časn od 3. oove«i®ra, ko se ie ttro« nemSlrf vtadlprv« zapHnic, in dnem,
ko bo morala Nemčija prvič plačati odškodnina za potopljeno brodovja v Skapailowu.
6.	Nemški delegati bodo predlagali, da se »zro-
namesto 5 majhnih križank, omenjenih v zapisniku, 5 križark, ki se sedaj grade. Ta zahteva se ne nahaja v nemški noti od 14. decembra. Taki čJeni zapisnika se morajo sprejeti Vnjihovi ob!iki; vsaka iziprememba bi se protivila določbam mirovne pogodbe.
7.	Zavezniki In pridruženci so pripravljeni na izpustitev nemških častnikov in vojakov, ki so bili interniram vsled dogodka v Skapaf!o\vu, iz-vzemši tiste. k»t so obtoženi kakega.- zločina v vojttf.
Lersnerlev odhod iz Pariza.
PARIZ, 25. (S.) Agencija »Havas« pnobčuje naslednjo vest: »Trditve nemškega časopisja, češ da ie vest o oć'hođu nemških delegatov in o sledečem Lersnerjevem koraku izmišljena s strani o-gencije »Havas« ipo ukaeu francoske vlade, ne odgovarjajo resnici. Formalne iLersnerjeve izjave Dutasti so se sporočile zavezniškim državam. Von Lersner je tudi pripomnil, da se njegov odhod ne sme smatrati za prekinjenje odnošajev. Lersner se je nato povrnil k Dutasti ob 3.45 in mu javil, d a se nahaja v Parizu s Simsonomt.
Delovanje vrhovnega sveta.
PARIZ, 26. (S.) Vrho\-ni medzavezniški svet ni imel danes seje. Jutri <se sestanejo zavezniški in nemški delegati v svrho razprave o uveljavi jen ju mirovne -pogoJbe z Nemčijo, ki se predvideva v prvih dneh prihodnjega tedna. Angleški in italijan-ski-delegati se pričakujejo v ponedeljek.
Turško vprašanje.
CARIGRAD. 21. S(.) Zakasnelo. Veliki vezir je »prosil komisijo, lki Jma nalogo, da pripravi obrambo Turčije na mirovni konferenc«, naj kmalu dokonča svoje delo, ker se kmaču pokliče o-poslan-tstvo. Zatrjuje se, da so zavezniški poverjeniki dali razumetr velikemu vezirju, da je mogoče, da se sklene mir s Turčijo v kratkem roku.
Vzpostavitev trgovinskih odnošajev z Romunsko.
PARIZ, 26. (S.) V seji 23. t. m. je sklenit vrhovni svet dovoliti vzpostavitev trgovinskih odaiciajev z Romunsko.
Venizelos v Parizu.
PARIZ, 26. (S.) Danes jo prispel semkaj Veni-zeloa	___
Clemnceau predsednik republike?
PARIZ, 26 (S.) Nekateri poslanci so sklenili, da predlože Ckmenoeauju čim prej, naj dovoli, da ga postavijo lkr,t kandidata za predsedništvo republike .
Izprememba urnika.
PARIZ, 26. (S.) Ministrski svet jo odobril zar ikonski načrt, po katerem se pomakne s L februarja, Voffaiiua* iira za 1 .uro n-E-prej,
Belgijska zbornica glasovala zaupnico vladi.
BRUXELLES. 24. (S.) Poslanska (zbornica je dokončala razpravo o vladni politiki, nakar ji je izrazila zaupnico.
Potovanje poljskega ministra zunanjih stvari v London.
PARIZ, 24. (S.) Pa tek, poljski minister zunanjih stvari, bo odpotoval dne 26. oktobra v spremstvu Zr.moyskega. poljskega poslanika v Pariza, v London v »svrho pogajanj a. angleško vlado glede vprašanja poljskih meja.
Nemško-boljšev iški vojaški dogovor.
PARIZ, 25. (S.) Iz Arhangelska poročajo: Boljševik! so sklenili z Nemčijo dogovor za vzajemno vojaško pomoč. Nekoliko nemških častnikov pod vodstvom generala Torahauserja Je prijelo v Moskvo.
/
Socialistični kongres v Strassburgu odgode«.
PARIZ. 25. (S.) »Htanasiirt« piše, da je bii
socijaKstičm -kongres v Strassburgu, napovedan za 25. januarja, udgd:'en na 25. iebruaTja.
Lloyd George o položaju.
LONDON, 24. Reuterjev urad poroča: V razgovoru o zunanji ipolHiki ije Lloyd George izjavil, da anglešha vlada ni siprejela v stvari an-gleško-francosko-aimerikanske jpogodbe nobenih obveznosti proti Franciji. Vlada nima vzroska meniti, da Zed:njene države ne bi odobrile pariško -pogodbo. Lloyd George ^e na*o govoril o Avstriji in dejaJ:Velika Britanija na more sama prevzeti naloge, zopet trfrddtn omajane temelje «veta. Ne vem, kao W se ®to" riti za Avstrijo, aiko se Ameriika odkriio ne udeležuje te akciije. Avstrijsko vprašanje se je pretekli iteden obravnavalo na »konferenci in sredstva, s Icateriim bi se moglo <tej država .pomagati, so se včeraj razpravljaj a. Ne morem izjaviti, da zadostujejo ta sredstva. Zadostovati pa tudi ne morejo, alko se Zedinjene države ne priključijo Franciji in Velika Britaniji in ne prevzamejo svojega dela. Govoreč o rvezi narodov ije Lloyd George tnaglašal odkritosrčnoot angleške vdade glede zveze, lici je neobhodno potrebna. Ustanovitev zveze se mora nadaljevati in zveza mora (postati nekai posebnega. Glede Reke ie mimstrsiki predsednik izdavil, da ye bil italijainski ministrsk predsednik pohabljen, sestati se prihodnji teden z njim, a C!a-menceaujem 'in mogoče tudi z amertekam zastopnikom v Parizu. Zaradi tega odBclao** v«v ko razpravo o tem vprašanju.
Družba za dovoljevanje kreditov Evropi.
PARIZ, 26. (S.) Iz Washi'ngtona izročajo: son je odobril zakon, s katerim se dovoljuje ustanovitev družbe aa dovoljevanje kreditov Evropi v s vrbo razvoja eksportne trgovina
Izcoa 250 ruskih podanikov Iz Amerike.
RIM, 25. (S.) Poslaništvo Zedanwh držav sporoča: Lz Zedmjemh držav so kagnatt 250 ruskih podanikov. Jd se smatrajo za neljube goste. Ta osebe so se zelo slabo obnašale, delovale so protti obstoju države, čeravno so živele v Ameriki ko«; gostje pod zaščito ameriške viade ta uživale vso. dobrote. To osebe ogrožajo zakone ta *avn* ved,
lftii> le: se _ _ __^^
modeme c*vt»z«c*Je; doiiM on #	»rod
pravicam, t* *h Jnnčfr nrtvva Zedfnlenili držnv •vofrn podudnftit <o dek>voli proti vtefc « ur*-vid. Nameravali so odeistvttf svoja načete mn*-own potom; * ljudje so anarhisti to Zedkšene drfav« «o*e*o držat* v svoflh zato «o postani odkoder no pr*šit. topo« Je	po
ameriških tzakonife. Ukreni« so se ukrepi, tta, se |hn zajamčr varnost in femnamtarno postopanje v vseh državafc, fcoder bodo potm^' na POtf v svrrfo domovino.__
Prihod kardinala Duboisa v Jernzalem.
BAJRUT, (Sirija) 25. Križarioa *Duenay Tri-cwn< s kardinalom Doborsora, iemskim in aaen-školom in čteni francoske misije je prifMa dne 21. t m. v Jelo. Svečan? vhod fcardinaJa Du-boisa v mesto se je vrsti v prisotnosti angleških oblasti.	___
Turška grozodejstva v CUicijj.
SOLUN, 25. Cifccajski *®ti poročajo o grozodej-•rvih, ki počenjajo Turki na armenskem prebivalstvu. ki si ne upa niti iz teše. V zakinjih dneh so postale razmere naravnost srozne. V razne Itraje v Cflictfi so vdrle oborožene turške tolpe pod vodstvom nacijo« a! is ti enih hvjskačev, ki koljejo in morfjo armensko prebivalstva Zastopnik armenskega odposlanstva iz CiKcije je prosil polkovnika Bremanda., didcijskega upravite^. nai «-krene enespRične ukrepe prote turškim tolpam, ki ogrožaSo živ?Venie in fenetje armenskega prebivalstva.	___
švicarski tečaji.
ŽENEVA, M- Lira 42'47K; marka 11'60; krona, •ova 430, stara 3'22J4; ansf. fant 21'30; inanc. frank 53*10; am. dolar 5'52H.
Jlaia r AonanzUsra ia nje — M!
Sic transit ^lorfe mtmdi! Priškt je, zažare?a v velčk srraj, začela bledeti in aga^nita: stava Gabrijela D'Anmmzija namreč! Velika	»pe-sn?ka-yuoaka- je zapalila plamen nevernega odu-ievienja med ljudmi, ki jim je vid«, trenutka vse. ne da bi pomislili na posledice, ki jih utegne prinesti jutrišnji idan, V Trstu so cdo. iko jim je došla vest, da je D'Aimrunz'io »7 -"del« Reko, taki ljudi« v gluhi moči pozdravi__ta dogodek z zvonika katedre Jke sv. Justa. Kakor da jim je došlo odrešenje! V pesniku-junaku so vide* odreše-nika!
A danes? Italijanska vlada ga zatajuje, ker so So v PsTizu pritisnili ob zid veleč: napravi ie konec temu pustolovstvu! Kajti, dokler bo ta človek »reševal« jadransko vprašanje — ne reši! Jasno nebo. ki se je po mnenju njegovih oduševljenih pristašev vzpenjalo n2d nim. je potemnelo... Množeča njegovih slavitelje v se krči, c vrsta tistih, ki izrekajo najstrožjo sodbo nad njim in njegovim podjetjem, porašča skokoma od dne do dne.
Med njimi, ki so se mu izneverili, je nosebno «?asen in oster -znani milanski »Gorriere«* Sicer tee še ktania pred »duševno sto-v o* Gabrijela D'Aitnunzija, ali cb remenja ga z obtožbo, da je s svojim reškim podietiem zreški proti vofeika in državljanski discipfcni, ne da bi se zavedal zto, je -ctf a. Državna ideja, kJeja zakona, dejstvo, dc ic posamezna oseba del skupnosti: vse to je — pravi »Corricre« — tu;e njegovi duše v nos ti. polni bajnih doorišljii, nedostopni dejstvom, cako se ne oklanajo njegovi ustvarjajoči t pre potenci«. Italijanski narod je — tako nadaljuje — modro razloči! od D' An nunzn je ve ga (podjetji: .to. kar >e dobrega
—	to je: navdušence -za Italijo »n Reko zaupajoč, da čas in dobra useda odpravita stvarno z^o, ki «e bite v ogrozevanju državne avtoritete. Zato je tmeta vlada toJiko vz trpi ji v osti. da se je s tem svorm tdržavilanoin, ki je juridično »upornik, četudi zvest v srcu, pasa jala kot s kakim tulim po-tentatenv ter je vse storila, da b? mu ugfcssHia pet za povratek: vde* naj bi se bil iz zavestio zmagovalca. AH, brezuspešno smo — pravi »Corriere«
na obzćmost. kr po D'Asuranzio dolžan tot državi j 2n in kot vojak napram narodni skup-nosti. brez katere državljani postajajo a črede, a vos?-« se izprevTgGATi^ v soldateske. Nezaupanje ee ie začelo širiti ui je postajo splošno. Sle-t:4o je — osamljen je. Reško podjete, čsn sentimen-tikiosti in impulzivnosti, ie postalo poetična de mcnstraciia. In zato mu ni bil usojen dolg obsta nek. Razbimiio se ie v rantastičnost. Duševmost ifeiga, ki je vod« to podjetje, bcij vdazia domi »ivos^im. nego pa dejst^-om, se je ovajcia v vsaki besedi, v vsakem čšntk Ustvarila se je neka vrste reške mitoioseiie. Reka nai bi se sama •n h s svojo moč^o upHa vsemu svetu in naj bi
—	preporodHa »svet. Od Kva-nerja naj bi prišla svobi^fn za vse!! Za vse: za Egpčane, za Irce, ca črnce, za vse oddatienc; ^-zvzemši samo — to pšše : C^orriere« izrecno in označa to kot »čudno«
—	Slovane, ki so blizu. D'Annuazio je bii nasprotnik Uovia Georgea. WiS^»ona in konference. Bi! je — na kr:ilko rečeno — pceziia, nasprotujoča usgodo'viTH, domišTiaa v uporu proti dejstvn.
Tisti možje — pravi ^Corrirere«, govoreč o D'AnnuirazIjcvl ekspediciji v Zader — so progna-&J': pravice narodov «n so razvijali zastavo samoodločbe. Ali, to samoodločbo so hoteli le za Reko, odrekali pa so jo Slovanom. Tako so pa-da-li rr. protislovja v protasJovje. Braneč samoodločbo Reke, se je D'Anmurzčo uprl odiečbam ktega reSkega narodnega sveta in tud-i uspehom glr: sovan), ki lih je bil cdrodil in fzvaja* — on sam!
Na zaključku prav? miianski irst, da slednjič n>on?a vendar pade D'Aumroziju axn-esa izpred oči ♦er da se ukloni pred vefličast\-om zakona in u-sode. Zastcni je, aparati se vojći zgodovine ter v XX. stoletju in tsreai EvTOpe hknstu us^-arjati de-spotiško državo, ki na** bi jo čuval zbor stražarjev. Đ'Anuunzao naj se iznebi svojih sanj in naj se zave samega sebe; naj postane zopet zvest Hafijl tudi v svoje dobro!
M'lsnski Ust povija svtfo cb sodbo (kolikor le more) v mehko boirrbaževino, aH obsodba je vendar ostra, uničevaflrra. »Reško podjetje« odhaja po poti vseh — pustolovščin!
vm Ml noiioM riaTUili SMM «h» 4» hA
■ i |ji i H Pwit:	ooMmm Mer « tarad-
«k> niuH&k 2e v dete m le	«va be-
sen do domovine m vodu natega. Nestrpno sva priOađtovaia dneva v tednu, ko |e izšfc* »Sočac. Cm m Slo drugače, sva «o&podaitB -opeharaa« za Usti ono«. In dMaia sva naravnost s strastjo ter postala tako «e v vffteSfc le«! — pob-flc«. ffVrencje so se najma pota razšfa. On fe zašel v zavetje državnega uradništva, jaz pa se še danes, peham po strminah ^ovensfceffa časnikarskega žav^eaja. Ali tudi v sponah državne shižbe je Frančišek Strekelj cliran^! ideaino iiube^en in zvestobo do svojega rodu. To ljubezen ie Srfasn poosebi v «vok hčeri Marišr. ki ie b&a vedno kot amtvija marljiva na snovanj« našega tržaškega ženstva. Dolgo vrsto Vet je pokojnik bival v R o jami, kjer je bil med prvaflti našega narodnega snovanja. A prijateljstvo med nama, »zasajeno že v mlada srca, se je ohranilo čisto, nikdar Ocaljeno, do danes. Po-kiadem mu na greli cvetko slovenske ki prijateljske iiubavi. — C—č.
Poštne bmi-Mce. Pbštno ravnateljstvo naznanja, da bodo naslednji ura* poslovali od 1. Januarja 1920. dalje kot poštno-hran«ničm iiradi: V Julijski Benečiji. tErarični uradi: Opatija^ Koper, AlaK Lošinj, Pazm, Rovini ^t. Peter na Krasu, Trst 2 (železnica), Trst 5 (Pia<zza Venezsa), Trst 6 Mica Ugo Foscolo), Trst 7 (nKca Stsdšon), Trst 11 (postaja pri Sv. Andreju). Razredni uradi: Ajdovščina, BaTkovljeT Boje- Kobarid, Kastav, Cervmjan, Krk, Krmin, Divača, Gradež, Idrija. Izo4a, Lovran, Sp. Logatec, Vek'kt Lošinj, TržKL Motovun, Poreč, Buzet, Piran, Portorose, Postoj-m?,. Sežana, Trviž. Tolmin, Vo5c-sko. Razir.i teh uradov bddo po L januarja 1920. pooblaščeni kakor gorinavedenf uradi tudi poštni uradi Trst (centnsm), Trst 3, Oorica (centrom) ki Prfa (cen-trnm) poslovali kot postno-irramlnični urakl« s »a-stemom kniric nai ime po pravilih m načinu, ki so v veljavi pri italijanski upravi.
Novi drobiž po 10 stotlnk. V prometa so novi bakreni novci po 10 stotank, toda drugačne zlitine kot staTi novci. Tehta jo 5'460 g in imajo premer 22*5 mm. Na eni strani je krajeva podoba, obrnjena na levo, na k-TUgi pa čebela, ki srka cvetlico. Tega drobiža se naknje za 6 nviliionov •lir.
toda ogenj se ie TMZčk*. začel fe sorek todi mtštk *ti ■!■■ tram ia otmi šc postol tate velik. 4» ie ocrožat poslopje. PrihUeK so mestni ogotegMoi pod poveOstvom poročnika Uxe. katerim se je pomeOHo popast i n... K-at-kem času. Škoda znaša 800 Kr.
—	V skladišču slfloaria MaaUaoeetHa v *Md No-b»H k * izbruhnil včerai ob T30 iz neznanih vzrokov požar. Ognjegascš, ki so bili telefonično po-kišcani. «o bifi kma5ti na fceu mesta ki v kratkem pogasili ogenj. Zgorelo je nekaj pc#i»štva, barev ii t čoprčev. Skoda zwaša par tisoč *r.
Dve kozi ste biH včeraj ponoči ukradeni Ro-berili Riiccjiu, v ulici Bergarnasco; kozi ste vredni 400 Hr. Rioca ie nazaanii tatvino orožnikom.
DAROVI.
—	Za moško podružnico CMD so darovali: Peter L 10'—, Cunja L 20*—, Tonček L m Tonček H. po L 5'—; skupaj L 40*—. Denar hrani uprava.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Tn|ec v Trsta: Vprašujete, aU nam le eatano, zakaj v gostilni pri Benečettn v rffci VaMirivo nI najti več slovenske dražbe. Kofikor smo nrogb izvedeti, ne zahajajo naša Itudie več tjakaj, ker ie gostihričar »izrazil željo«, da naj ee v oje«ovi gostilni ne govori več slovenski.
Anica Podgornik
roj. Fer hi ga
Slavko Podgornik
danes poročena Rojan-Črniče, 27. decembra 1919.
Domače vesti.
Frančišek ŠtrekeU. Pocnal sem ga že iz otroške dobe: kot učenca ljudske šole in kot doraslejega dijaka. Skupao sva stanovala v Gorici pri Jaco-bigevt družini, splošno znani tedaj med Slovenci Goriške Saj so stanovali tam Krševtanijf iz Dorn-bc^-ea, Fab:ani« »z Kob^ilja, Mahorčiči iz Matn-
Desetletne grobnice in polaganje kostnih ostankov v celice. Mestni magistrat poroča: Vsled občutnega in vedno naraščajočega pomanfcanja prostora za polaganje mrliče v v občinske grobove na pokopališču pri Sv. Ani ne more magistrat dovoliti na daljni grobnic proti plačnu za 10 let. Zato e zgradil magistrat posebne ceiice. kamor se moreo polagati po preteku prvih 10 iet krste ali ostanki trupel; ®a uporabo teh celic je dertočerra pristojbina 300 Ur za 10 tet Ker se torej ne mo-ejo desetletne gTobnice, zapadte leta 1918. in
1919.	in are obnovljene, več obnoviti, se opoztrjajo prizs_ete osebe, da ostanejo odgovarjajoči kosi remije s postavljenimi spomeniki od 1. februarja
1920.	dalje na razpolago občini. Do tega časa mo-raPo torej ore. ki to žele, poskrbeti za položitev ostankov pokojnikov v omenjene ceiice ter odstraniti spomenike «z grobnic.
Slovensko gledališče. Jutri, ▼ nedelja ste dve predstavi. Popoldne ob 15 se prvič ponovi narodna •gra v petih deaoSh In dveh izpremeir^ah »Deseti brat«. Naslovno ulogo 4«ra g. Ter«C, Kravlja pa g. Sila. Nastopi ves ansambel ZvečeT ob ^»0 se na željo občinstva zadnjič ponovi prekrasna ml,ka drama v štirih dejanja »Amfisa«. Naslovno ulogo igra gdč. Vovkova, glavno mo9w> irfogo Sila. Poleg imenovanih nastopijo v večjih niogah sdč. Mezgečeva. Gradišarileva in gg. Terčič, Krclj, Požar, ter ves ansambel. Dejanje se vrši na Ruskem v poslednji dobi tgnilega carskega režima. To dok) je pravi biser roške Hterature in je doseglo na našem odru, fejer se ie prvič igraio v slovenščini, velik uspeh. — Vstopnice m se>5eži so v predprodaji pri blaga&iičarki ob navadnih urah.
Iz Nabrežine. Javna ljudska knjižnica v Nabre-žani priroda s sodelovanjem orkestra Silvestrov večer v dvorani g. Fraira Grudna v NabreŽim. Začetek koncerta ob 20. Med koncertom »gra, burka v ejie:n dejanju, šaljiva pošta, Reklamacija, ter prosta saS^vo«. Vstop za cs>cbo 2 Kri. — Pro-tiiovrfini darovi se hvaležno -sprejemajo.
Večerni tečaj za slovensko stenografijo Mstem Gabelsberger) gtvori z no^im letom diplomčran učitelj. Prijave se sprejemajo v prostorih Glasbene matice v Narodnem domu od nedelje 28. t. m. do
srede 31. t. m. od 11 do 12.
Odborova seja žeeske podroželce CMD bo v
ponedeljek, 29. A. m., ob 16 v prostorih Glasbene
Braloo-pevsko društvo »UH«« ▼ Devina ima
v nedeljo, 28. t. m. ob 9 preipoldne v društvenih prostorih v Devinu svoj-redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Pozdrav predsednika, poro-:~:fc> tajnika, poročilo blagajnika, poročilo knjižni-iarja, vpisovanje novih članov, raznoterosti. Ker je po vojni na novo oživljeno društvo še miado, se vabi k največ* iteležbi.
Mestna gastavISalnica. Danes predjioldne se bodo Proda aii razni dragoceni predmeti, zastavljeni meseca marca 1919. na zastavne listke serije 144. popoldne pa nedragoceni predmeti isto serioe, zastavljeni meseca aprita 1919.
Rop v starem mestu. Franc Rusjan, o katerem smo poročali, da so ga pred por dnevi napadli v ulici Sv. FiKpa, se je onega večera zafcevai * neko prostitutko v gosta* Rocco v ttfcl Ohiac-cera. Virgčl Cteaffi, star 23 let, ki le b« s svojo lutemio Terezijo Pozzo, staro 28 lel, v M- - -stilni, je zapazil, da ima Rt»ian listn5co s -:oO K-rami. Ko je leta stopil fe gostSne na uK; ; je šel Chiaffi za njim in ga napadel v ukd Sv :'ilippn ter mu vzel lastnico i denarjem. VGeraj poldne ie g. Titz aretiral CbteJfija. Tuci njegova dražica
je v zaporu.	._
»Moro« so igrali. Včersfl <t> 23 e ig^ LtvU Monaiisi, star 22 let, stanujoč v tf i Barriera 13, težak, z drugimi igralci (bHo Jih je 5) »mo Mcncssi je bil v igri srečen an vedi v; dobival To je druge razvnelo. Nastal Je prepir, ki je končal s tem, da 5e Livij Monassi padel vsled nekega udarca nezavesten na tia; ni bilo še dovoli Njegovi ^prijatelja« so izačeft metati na njega polne in prazne kozarce. Priskočil nra je na pomoč njegov brat in njegov pravi prijatelj, ki sta ga ue^a v kočijo, s katero so ta potem odpeljali na rešilno pošteno, kjer je dobil potrebne pomoči; imel je razne poškodbe na glavi m precejšnjo rano na levi roki.
Požarja. Včeraj zjolraf sta se dva dečka igrala
s papirjem, katerega sla
zažgala In ae veadal i le-
Profesor dr. Jožef Puntar Mara Goljevšček
poročena
Ljubijana-Sežana, 17. decembra 1919.
Poziv na novoieinu mM.
Prosimo vse naše cenjene iasereate. čitatelje Ia sploh vse oae osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu NOVOLETNO VOŠČILO, za dan novega leta. na] se pravočasno javijo nstmeno ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali ako ae bomo imeli prostora v lista. — Novoletno voščilo ca 1. Januar 1921. v obliki vizitke sune IS Ur.	laser, oddelek Edinosti.
		
		r '-v
t
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostao vest. -da ie naš predres'r oče, stari oče, gospod
Hnton Laurenčti
po dolgi m mnčni boieziri, previden s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Ptegreb predragega pokojnika se bo vršil 27. t m. ob 15.30 iz hiše žalosti Sv. M. Magdalena št. 1022 tia domače pokopafešoe na Katinaro. TRST, 26. decembra 1919. Andrej, Josip, tstnova. Kana por. Svab, hči.
N1LI OGLASI
se računalo po 19 stoL beseda Najmanjša pristo*. biča L !*—. Debele Črke 20 stot beseda. Najmaaiša prls^vibina L T—.»
IŠČE se vdova brez otrok «8 bolj priletna gospodična, ki bi bHa zmožna v gospodinjstvu in trgovini. Ponudbe na ias. odd. Edinosti pod št «100».
3350
Prostoosilna sotiu M cspremML
Pri okrajnem sodišču v Ajdovščini so\po pro-inp lastnice Jenko Gšzeie, zdravnikove soproge v Ačjdovšorm 147, jpo odvetarku dr. Ferfolji v Trstu, na prodaj po ^avni dražbi naslednje nopremidnčne, za katere so se ustanovile pri-stav4jene izklicne cene in sicer v eni skupini:
zemLJ. parcela 240/1 njiva, 214/1 travnik, st. p. 190 hiša zemlj. pare. 207/4 travnik v davčni občani Ajdovščina, za katere se ye ustanovila izEdicna cena v znesku 30.000 lir.
Dražba se bo vršila 14. januarja 1920 ob 9 dopoldne v Ajdovščini na okrajnem sodišču izba M. 2.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove »stavne pravice brez ovira na prodajno ceno.
Dražb eno izkupilo .je v z maslu dražbenili pogojev izročiti dražb o vcx3ečem a sodniku v 8 tinfih po dovršeni draibi.
Dražb ene pogoje je mogoče vpogleda.! i pri Okrajnem sodišču v Ajdovščini, izba št. 1.
Okrajno sodišče v Ajdovščini odd. L, dne 29. grudna 1919.
iDiiii iiLimsu
prej dr. BODO.
ZoisGzdr&vnlK dr. L CiOHFERO
— in —
mm stahko pmmi:
mi tro GDlđosI stav. II, IL nađstr.
sprejemata od 9-J2 in od 1519.
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
IŠČEM poštenega trgovca, ali trgovko kot idru-žabnika. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod št »314«.	3350
FOTOGRAFlCNI APARAT, skero nov, Z vsemi potrebščloami. se proda za 250 Ur. Na ogled pri ias. odd. Edinosti tO. sv. Frančiška št 2Q. (B 101
PRODA se ali da v naiem posestvo na Krasu pri Du to vijah. Naslov pove ms. ins. odd- Edinosti. (6
PRODA se črna sukn&a ca večjo oseba.
Skaiasanta 18a
Rojan-29
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povfc GaribakUjev trg št 3 (prej Barriera.) 3341
POZOR! Ptečnm za srebrn denar najvišje tudi več kot drad trgovci. Albert Povh. Manconi it 17. vr. 2, pritličje.
cene, ulica 44o7
KROJACN1CA Avgust Stular ld. S. Traocesco d'Asisi štev. 34, UL Je edina dobroznana kro-jačnica v Trsta.	_3367
ML ADI gospodični iz bofcše družine želita v svrho ženit ve resnega znanja z »nteiigentnuna go-- spodonok Plamene ponudbe na naslov: Ema, Klara. Oorica. Corso Verdi St 11.	3348
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mebaniču delavnica z« »ttko
popravljanja.
Stroj za l\m]i in vazaijs lu&i auni Seidel & Neumann In ,Slnger* Gast & Gasser
Tvrdka ustanovljen I. 1973
FRAHCESCO BEDHflR
Tiat,nI- Campanil« 1J
Hranilnico m posojilnica o Kortab
reg. zadr. s neomejeno zavez o va bi na
VII. redni cfižni zbor
ki se bo vršil
28. decembra 1919 ob 15.30 v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje m odobrene zapisnika o zadnjem
občnem zboru.
2.	Poročilo oačeinćštva in na^Jzomištva.
3.	Pctrienje računskega zaikljuoka za leto
1917-1918.
4.	Volitev načelništva in nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
K obilni tideiežfei vabi	ODBOR.
Sicjra Cencr in zMo
kapafem po najviših cenah v vsaki množini.
V nedeljo, 23. t. m. priredi skupino V. Parma
II. dumsKl plesni uenceS.
Razeji navadnih plesov se bo plesa-la tudi -?besu-da«, »četvorka«, »kotHfonski valček«, cvetlični vaiček« itd. Me»d plesom bo tombola in šaljiva pošta z nagradami. — Vstopnimi z rzkasniico. -Izkaznice se dobijo vsak dan v gostilni pri tja drami*. — Začetek ob 18.
Mmi maa Aniona KiiM S t.i»Pođrelca
ima na prodaj 10 vagonov lesnih odrezkov iu krajnikor. — Ponudbe odvet. dr. Turni v Gorici.
M
ZfiLCGfl DR ZLBT5!?lHE:n!(3i
na veliko izbero »»i vdobi pris
P. POVH v Trstu
IRG GAR1BALDI (HARRiEilA) 3.
q, piko, z!fliarnicfi-ar2rr?ca
Trs«, Corso Stav. 15 Kupujem srebrne krono in
goldinarje pa naivššj fc cenah«
ZOBOZDRAVNIK
D". S^RAČESC TRST
Corso 24, 1. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop.
EreiDolestm Mmi zon.	in m\i\ na
m i	Mae s—

JfllSfiHSSfl BflH! i
Deln. glav- K 30.100.0J0, Rsssrva K S,5J >.i» Cenlr ali t TJIIf
natraiiiHJjiiai)5-»iJ i. M) J
Podružnice: Dubrovnik, Danaj.^ \otir. u u d liaaa, Metković, matiji Sp it. iibeni<t. ZiJt Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b.nčao strao sp litja*« post«
Sprejeaia vloge
na hranilne knjižico pr>»l i/j>« M* slini v o.in ogiro-prometu proti d> j letun a-bresti n. odpjvcJ naveza >e znan sari-iema po najugodneje h pogojih. Ki ss »n.ij j pogoditi od Slunja do sUuija.
bil v Bilti muhi jnlii (»ii«
Blagajna posluje od 9.30-12.30 in 14.30-16
-sa i


Umetno - $al _ _
Slike - poveinnle - slike na parceli, pleščah, umetne si ke v velikih otol F.ah.
TTsl — ulica Acquedot£© lte¥. 27 — Trst
Pozor! — Govori se slovensko in hrvatsko-srbski 1 — Pozor!