470
Miran Jarc: Poroka v gozdu.
(ki ni ta predstava), predstava mize po svoji psihični naravi mizo (ki ni ta predstava) kot svoj predmet i. t. d. V čem obstaja torej na zadnje to razmerje med kako predstavo in njenim »predmetom" ? Očividno v tem, da dojemanje n. pr. barve, mize, trikota . . ., t. j. misel na barvo, mizo, trikot . . . zahteva po svoji naravi predstavo barve, predstavo mize, predstavo trikota . . . kot svojo „psihološko podlago" (psvchologische Voraussetzung). Funkcijo, ki pripada pri tem dojemanju mize predstavi mize, lahko menda najbolje izrazim takole: predstava mize po svoji psihični naravi predočuje mizo (nekaj nepsihicnega) in omogoča s tem dojemanje te mize od strani n. pr. misli: miza je zelena. Predstavo mize imenujem v tem smislu predočevavca mize, mizo pa predočevanca pred- , stave mize. V smislu te terminologije pa lahko takoj izrečem to, za nas izredno zanimivo zakonitost: vsaka misel na nekaj zahteva kot svojo psihološko podlago oni doživljaj, ki je po svoji naravi predočevavec tega nekaj. Tako zahteva misel: miza je (ni) zelena, kot svojo psihološko podlago predstavo mize in predstavo zelene barve, misel: led je mrzel, predstavo ledu in predstavo dotične temperature, misel: Martina Krpana ni, predstavo Martina Krpana i. t. d. V vseh teh in sličnih slučajih pa misel na dotični predmet (miza, barva, led, Martin Krpan . . .) ni v nobenem smislu misel na dotično psihološko podlago, na psihičnega predočevavca tega na sebi nepsihicnega predmeta. Misleč: miza je zelena, moram seveda doživeti predstavo mize in zelene barve, a pri tem nikakor ne mislim na te svoje predstave, temveč le na predočevance (predmete) teh predstav i. t. d.      (Konec prihodnjič.)
Miran Jarc:
Poroka v gozdu.
1  opoldansko solnce drobi se in lomi v vodi samotni, ki se v zatišju šumečih hoj poigrava, vzdrhtava . . . Prišla sta, odeta s solnčnimi žarki po poti tihotni, ki je prek nje se v pretečem valovju razlivala trava.
In kakor kraljico in kralja ju je sprejela dobrava, ki pela je njima le slišen omamen svatovski spev in zdelo se je, da ju blagoslavlja vesoljna narava, ko v njima je našla skrivnostno vabljiva pesem odmev.