IX. letnik
V Gorici, dne 20. junija 1901
25. Številka«
l/haja vsaki četrtek 0b It. mi dopoldni1. Nokopisi se nc vra-Cajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu /naša za celo leto I krone, za pol leta ‘2 kroni. Za m a n j piemožne za celo letu 3 krone, za pol leta K l'5C kokopisc sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Ililarija štev. 7.
Z urednikom je mogoče govorili vsak dan od !l 12 d.ipnl-dne v upravniJtveni lobi,
. »n
Naročnino in na-/nanila sprejema upravuištvo v (iorici, Scmeuiška ulica it. y Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korcnjskem biegu (Hiva Como) št. H po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakiat 12 vin , trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
N a r o č n i n o in oglase je plačati v (joiici.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Huj 1 v Gorici.
Tiska ,,Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
O	ustanovnem shodu ,.Kat. pol. društva v Bovcu" smo v zadnjo št. cenjenega „Prim. L.-1 poslali le par stva-rij — danes sporočamo o vsporedu samem.
C. g. I va n č ič, kurat na Srpenici, je pojašnjeval zlasti pridevek „kato-
1	i š k o" ; vodilna misel govora mu je bila velika zapoved Kristusova: ,.1.. juhi i te se med seboj-1, katera zapoved velja ne samo posameznikom medsebojno, ampak tudi za vso človeško družbo in vse njeno mišljenje in delovanje trden, neomajen t e m e 1 j, ako hoče svet res napredovati in živeti v miru, zadovoljnosti in sreči. Katoliško načelo pravice in ljubezni j edin o more človeško družbo k blagru voditi, razne stanove medsebojno jediniti, česar se ne more trditi o krivičnem, sebičnem liberalizmu in soc. demokratizmu.
Razdorni duh liberalizma se kaže kot skrajno krivičen in poguben medsebojno med državami; čim večja lastna korist vodi močnejše, da ugonabljajo slabejše, bodi z vojskami — (angležko-burska vojska), bodi z nekrvavimi gospodarskimi zatiranji. Isto, kar med državami, se godi tudi med državljani v državi. Liberalno zakonodajstvo dovoljuje močnejšemu tudi popolnoma gmotno uničiti slabejšega. Ako bi šlo tako naprej, bi bilo slednjič par vsemogočnih milijarderjev in njim pod nogami milijoni in milijoni sužnjev.
S pravico tirjamo torej krščanskih načel tudi v politiki!
Liberalizem deluje pa tudi, da čim prej doseže svoj namen, z vsemi silami na to, da zaduši vsrcihljudij sv. vero, da zadA smrtni udarec cerkvi, katera je jedina varuhinja in zagovornica ..pravice in ljubezni*1. V ta namen hoče dobiti zlasti šole v svoje roke. A kaj bi bilo potem, ko bi se ne učil več kršč. nauk? Kaj, ako bi se vera vrgla med staro šaro?
Kako zelo smo torej dolžni, in to vsi delovati proti tem naklepom liberalizma !
Nič manj pa nismo dolžni varovati tudi same sebe, da se, dasi morda popolnoma nevedč in nehotč ne zapredemo
v mrežo liberalnih naukov, ki so zelo vabljivi in na videz lepi, a zato, ker so lužn. ji vi. Marsikdo pije včasih najraje žganje, dasi je strupeno; kadar oboli, ni ga skoraj več ozdraviti. Kavno tako je n. pr. tudi s slabim liberalnim berilom, časniki; nevede se zavzema polagoma tega duha, dokler ni opit — in takemu je težko več pomagati.
In ker ima liberalizem, katerega tako pospešujejo naše postave, satanski namen, uničiti sploh vse, kar je še zdravega in dobrega v človeški družbi ter jo tako pripraviti res v duševni in gmotni propad, zato nam je treba biti pozornim, treba da se združujemo v močna društva, v kat. pol. društva, ki imajo veliko moč črtali račune liberalizmu.
Ali smo kristijani, katoličani ali nismo — ako smo, tedaj moramo p r i z n a l i, da nam je liberalizem, naj se nam nudi v še tako lepi iti mikavni obliki, sovražen, in toliko nevarnejši, ker je vseskozi lažnjiv; priznati moramo, da smo navskriž z liberalci že v t em e I j u.
„P s i, ki ne znajo lajat i“, nismo po besedah sv. pisma samo mi duhovni, ako bi molčali k liberalnim nameram, ampak vsak kristijan!
Nam podtikajo liberalci, ker povzdigujemo svoj glas proti njim v obrambo resnice in rešitev ljudstva, najpodlejše namene in ne puščajo na nas niti jed-nega lasu pravičnega, hoteč nam vzeti kot svojim največjim nasprotnikom ves ugled in s tem tudi besedo pred svetom; to nas ne straši — veseli nas pa, da svet bolj in bolj spoznava, da jena naši strani, na strani sv. cerkve pravica, spoznava, da smo mi krivično napadani. Kavno tako pa se bo tudi slednjič sodba glasila, da so vsega zla, izvirajočega iz tega boja, oni krivi, ki nas napadajo, a ne mi, ki sebe in pravico branimo.
Katoliška cerkev se ne preminja — vedno uči isto. Mi moramo tako učiti in ne drugače; ako bi pa imeli drugače učiti — raje. .. .
To je naše načelo — to je katoliško načelo: učiti, zagovarjati, hraniti pravico — braniti jo pred divjimi napadi, in o tem smo prepričani, da jo boste tudi vi z nami zagovarjali. Pravica fvla-
LISTEK.
Gabrijel Garcia Moreno.
(Zivotupis katoliškega politika.)
Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a bolj še cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pol.
S. Gregorčič.
Moreno v rt treznost in priprostnst.
Moreno je menil, da se predsedniku Ijudovlade^ ne spodobi sijajno življenje vladarja. Živel je kakor zasebnik. Dejal je: ,.Tako ne tratim časa in vsakdo pride lahko k meni brez strahu".
Ni imel navade sprejemali običajnih povabil, zalo mu jih tudi ni hilo treba povračati. Njegova žena mu je prigovarjala, naj vendar enkrat povabi ministre, odposlanike tujih držav in nekaj zvestih prijateljev. Da ne bo rekel, da je škoda denarja, da mu ona iz svojega 25U0 lrankov v ta namen. On jih sprejme,
ter odide, da povabi dotično gospodo. Na poti pa se premisli, ter nese denar
—	v bolnišnico usmiljenih sester. ,.Živijo!11 pravi, ko se vrne, ter si mane veselo roke, spomnil sem se, da je bolje lačne nasititi, kakor pa državnike, in usmiljene sestre so mi rekle, da s tem denarjem lahko napravijo najizbornejše kosilo svojim HOU bolnikom". Gospa se je seveda nekoliko pojezila, pa nikoli mu ni več vsiljevala denarja za kosila.
Minister Karvajal povabi nekoč predsednika in druge visoke uradnike na izlet na dobri 2 uri oddaljeno pristavo. Izletniki so se prav dobro imeli cel dan. Proti večeru opomni Moreno, da se je treba vrniti. Gostoljubni gospodar pa z vsemi pretvezami zadržuje dobrovoljne goste. „Prav. gospoda moja*, pravi Moreno, „vsak je sam svoj gospodar; storite, kar se Vam zdi, samo dvomim, ali boste mogli jutri priti ob svoji uri v svoje uradnije". Vsi odgovorijo, da gotovo storijo ivojo dolžnost. Moreno se
daj svet, imej besedo v najmanjši stvari —- pravica in 1 j u b e z e n je temelj krščanstva, ki more jedi no osrečiti svet časno in večno — to geslo je tudi geslo novoustanovljenega „Kat. polit, društva", in zato hočemo vedno delovati v smislu velike zapovedi Gospodove:	L	j	u	b	i
svojega brata"!
Sprejemanje udov in volitev odbora.
V	novo društvo se je vpisalo takoj 75 udov, katero število pa se v kratkem gotovo podvoji.
Za predsednika je bil nato izvoljen jednoglasno g. Anton Šuler, kmet v Bovcu; v podpredsedniški mesti g. Jos. Fon, krčmar v Bovcu in g. Martin Oer-nota, krčmar in župan v Logu ; za blagajnika mizarski mojster g. Ivan Mihelič v'Bovcu; za tajnika č. g. Jos. Abram, kaplan ; dalje: g. Matija Kravanja, kmet v Bovcu in predsednik „Mlek. zadr.", g. I. Jakelj, rudar v Logu, preč. g. Iv. Vidmar, dekan, č. g. Mat. Ivančič, knrat na Srpenici, g. Kr. Mišec, kmet v Dvoru pri Bivcu in za namestnike: g. Andr. Pinsi, iz Bovca, kovač v loškem predoru, č. g. Al. Matelič, župn. upr. v Soči in g. Iv. Mlekuž, kmet v Bovcu.
Resolucije.
Konečno je utemeljeval in obrazložil g. kaplan A b r am še nekaj resolucij in te so :
1. Vis. dež. zbor naj blagovoli odrediti, da bodo Bovčani oddajali svoje glasove pri deželnozborskih volitvah za trge v Bovcu same m, da jim ne bo treba hoditi volit v Tolmin, kar je v veliko oviro in škodo volilcem radi velike oddaljenosti, in sploh večina ne more niti voliti radi tega;
2. po vzgledu drugih mnogih avstr, kronovin naj blagovoli vis. zbor uvesti tudi v naši deželi kakor pri volitvah v trgih tudi pri volitvah za kmečke občine direktne volitve;
3. direktne volitve naj bodo, kakor n. pr. na Kranjskem, t a j n e, ker se najbolj prilegajo duhu sedanjega časa, ter se gotovo v kratkem vdomačijo povsod;
4. umestno je tudi in pravično, da se uvede tudi za dež. zbor nova kurija, odgovarjajoča V. kuriji drž. zbora, v katero bi volilo vedno ogromnejše število mož, ki nimajo po sedanjem zukunu
poslovi, drugi pa se še do polnoči kratkočasijo pri kartah in smodkah.
Drugi dan gre predsednik v vladno poslopje, pa ne najde nobenega onih ponočnjakov. Vsi so v postelji popravljali zamujeno noč. On pa pošlje vsakemu posebnega služabnika na dom z naročilom, naj isti hip pridejo v svoje uradnije. N: bilo treba dvakrat klicati. Vedeli so, da se Morano ne norčuje.
Moreno je vse premagal, le spanja ih*. ,.Brez vsega sem lahko", je rekel, le brez spanja ne. Videli so ga po tri dni neprenehoma jahati, ni si privoščil ne spanja ne jedi; ko je pa prišel na določeno mesto, se je vlegel ali vsedel, kamor je bilo, ter zaspal par ur, še le potem je kaj prigriznil.
Ves trud, ki ga je imel Moreno, da bi izgojil nravno, krepko, izobraženo ljudstvo, je imel tako dober uspeli, da so celo njegovi sovražniki * čudom to priznavali.
volilne pravice svojega lastnega zastopnika ;
f). uvede naj se splošna volilna pravica v kmečkih občinah, zlasti pa pri volitvah v mestih in trgih in pri trgovsko obrtnih volitvah, ker po sedanjem volilnem redu ne pridejo v poštev v trgih vsi oni. ki ne plačujejo določenih 8 K direktnega davka, morajo pa nosititežka bremena cele vrste indirektnih davščin, ki so v resnici veliko večje od direktnega davka. — lstotako nima zdaj pravice so-določeviiti stanovskega zastopnika gotovo polovica malih trgovcev in obrtnikov, dasi morajo nosili bremena in jim je to gotovo teže nego bogatejšim sostanovcem.
6. Na dež. zbor je konečno poslalo društvo tudi obširnejšo prošnjo za vsakoletno izdatno podporo Nikolajevemu zavodu" v Trstu, ki je gotovo priporočljivo deželi, zlasti našim gorskim krajem zelo koristno in potrebno, a ker nima sredstev, vredno krepke podporo ne samo od posameznikov in občin, ampak tudi od dežele.
7. Slednjič je omeniti tudi resolucijo. naj bi se v rabeljskem rudniškem ravnateljstvu nastavili tudi slovenski uradniki, kar je zelo opravičeno zlasti zato, ker od sedanjih ne razume menda razun jednega nihče slovenščine in je pretežna večina rudarjev Slovencev, deloma s Koroškega, deloma pa s Kranjskega in Bovškega.
Prihodnji shod »Katoliškega polit, društva" bo, ako ne bo posebnih ovir, 21. julija z mnogovrstnim, zlasti gospodarskim vsporedom.
Politični pregled.
Potovanje naSega cesarja v Prago. — S tolikim sijajem naš cesar še nikdar ni potoval, kakor v sredo 12. t. m. v Prago. Točno ob 10. uri dopoludne se je cesar odpeljal z Dunaja, a je dospel ob 6. uri zvečer v Prago. Spremljali so cesarja ministerski predsednik dr. Koerber in ministra Rezek in H a r t e I. Dr. Koerber se je peljal r istem vlaku kakor cesar in se je na povabilo cesarjevo nastanil v kraljevem gradu Hradčinu v Pragi, kar se smatra za posebno odlikovanje v priznanje njegovih velikih zaslug v zadnjem času.
Red in stanovitnost sta potrebna za dober uspeh vsakega podjetja. Bed in stanovitnost zahteval je Moreno najprej pri samem sebi. potem tudi pri drugih.
Zgodaj o 5. je vstajal, opravil svojo pobožnost, šel k sv. maši, potem se je podal na delo. Ob 10. je zajuterkoval, potem je šel v vladno poslopje, kjer je imel opraviti do 4. pop. Tedaj je bilo kosilo. Nato je zajahal konja ali pa je šel peš na izprehod, ki pa je bil vedno združen z nadzorovanjem javnih del. Zvečer je bil pri svoji družini. Po skupni večerni molitvi je ob 9. odšel v svojo sobo, kjer je delal do polnoči, kakšen-krat do jutra; ker nikoli ni odložil pisma ali dela za drugi dan. Prijatelji so mu prigovarjali, da ni treba sebe moriti, naj si vendar privošči počitka, drugi bodo že čakali. ..Ne", je imel navado reči, ..Bog sam sme ukazati, naj ljudje počakajo. Jaz nimam te pravice. Kadar bo on hotel, naj se odpočijem, mi že pošlje bolezen ali smrt".	(Dalje	prih J
Bazun toga j« v cesarjevem sproinslvn H60 (iriif(ih oseh. Moj vožnjo v Prago so se vršili slavnostni sprejemi v Gmilndu in Th»bonu, kjer jo pozdravil cesarju češki namostnik. v 'IVItorjn in v Bono-šovu, kjer sla pozdravila cesarju nad-vojvo .a Kram: Ferdinand in soprogu. V Pragi >e jo že kmalu popoludno jelo nabirali na slolino ljudstva ol> slavnostni cesti, po kateri se jo imel pripeljati cesar. ()l> 3. uri so se začela poslavljati v Špalir društva, šolski zavodi itd., na r^anc Jožefov kolodvor pa je odšla častna stotnija in tri meščansko garde. Na kolodvoru so cesarju pričakovali nfij-viši deželni maršal knez Lobkovic, župan dr. Srb tor načelniki drugih drž. in obč. oblasti. V kraljevem gradu Hrudčinu pa so pričakovali cesarja kardinal baron Skrbenskv, najviše vojaštvo in dvorni dostojanstveniki.
Točno ob ti. uri se je pripeljal dvorni vlak s cesarjem na pražki kolodvor, na kar so je podal cesar viharno pozdravljen od več nego 100.000 oseb broječe množico v kruljevi grad llradčin. Na pozdrav župana dr. Srba je odgovoril' cesur v češkem jeziku, da ga je živa želja, bivati zopet med zvestim češkim narodom, privedla po dolgom času v kraljevo stolno Prago. Zanimiva ga videti. kako je Praga po zaslugi svojih prebivalcev napredovala v zadnjem desetletju. Velikim in važnim nalogam, ki še čakajo rešitve, zagotavlja svoje zanimanje in očetovsko skrb. V četrtek zjutraj je sprejel cesar mnogoštevilne deputacije, mej temi tudi češko plemstvo in kardinala barona Skrbenskega, ki je nagovoril cesarja v češkem jeziku. Cesar je odgovoril tudi v češke n jeziku, za-hvaljujoč češko duhovščino za udanost in zvestobo. Nemški pa je nadaljeval rekši: „Bodite uverjeni, da interesi katoliške cerkve najdejo v meni vsikdar toplega povspeševatelja11. Glede češkega plemstva je dejal cesar v češkem jeziku : „Kud sem se prepričal, da plemstvo je in oslane trdna opora prestolu in državi”. Na to je bil vsprejem zbora častnikov, predstojništev raznih oblasti, državnih, občinskih, šolskih in drugih.
Drugi dan. 13. t. m. so je začel izvrševati pravi program cesarjevega potovanja v Prago. Dopoludne so bili vspre-jemi v Hradčinu, ki so trajali do opolu-dne. Ob 2. uri popoludne se je pričel cesarjev obhod po mestu. Spremljali so cesarja češki namestnik grof Coudenhove, grof Paar, pl. Bollras. dr. Koerber, Mattel in Bezek. Cesar si je ogledal mej drugem električno centralo v Holešovicih. kjer se je podpisal v spominsko knjigo; kanalizacijski tuiid in Strakovo akademijo, kjer se je tudi podpisal v spominsko knjigo. Povsodi je cesarja pozdravila ogromna množica naroda in cesar je v raznih prilikah odgovarjal najprej v češkem, potem v nemškem jeziku. Ob 6. zvečer je bil v španski dvorani na Hradčinu obod, na kateri je bilo povabljenih veliko število najodličnejših oseb: kardinal Skrbensky. deželni maršal knez Lobkovic, župan dr. Srb, vsi trije cesarja spremljajoči ministri itd. Ob 8. zvečer je bila v češkem „Narodnem gledališču*4 slavnostna predstava, igrala se je Vrhlickega šaloigra »Jedila noč na Karolovem kamnu" in se je pelo zadnje dejanje Dvorakove opere „Busalka“. — Cesar se je o predstavi pohvalno izrazil. Po predstavi je občinstvo prirejalo cesarju navdušene ovacije, hiše v ulicah, po katerih se je peljal cesar iz gledališča, so bile sijajno razsvitljene.
Dne 14. t. m. pa je bil višek slavnosti, namreč blagosiovljenje novega Franc-Jožefovega mosta, ki je stal nad poldrugi milijon goldinarjev.
Popoludne je obiskal cesar vsa tri praška predmestja Kraljeve Vinograde, Kalin in Žičkov, kjer jo obiskal razne zavode. Cesar je povsodi govoril le v češkem jeziku. Krasno vreme je poveličevalo cesarjev slavnostni obhod. Drugi dan 15. t. m. pa se je vršila — dasi moj hudim dežjem velika vojaška parada. — 16. t. m. pa je obiskal cesar mej zvenenjem zvonov in streljanjem topov grad svojih pradedov Karlstein pri Pragi, zvečer pa so se zaključile slavnosti z regato na Vltavi in sijajno razsvetljavo mesta. Drugo jit.ro ob (3. uri seje odpeljal cesar iz Prage v Litoinerice.
Dne 18. t. m. se je srečno vrnil na Dunaj.
Deželni zbor istrski. — Deželni zbor isterski je sklican na 20. dan t. m., t. j. danes v Koper. Italijani se silno jeze, da ni sklicala vlada deželnega zbora v Poreč. V pondeljekso se sešli v Trstu, da
protestirajo proti takemu postopanju vlado.
IIrvuNko-slovenski poslanci so vrnili deželnemu glimrju povabila k prvi seji, no da bi jih odprli, ker so bila naslovljena v ital. jeziku.
Novice.
(ionski deželni zbor. — V p.m-deljek ob 5. uri in pol popoludno so jo sešel g iriški deželni zbor, da nadaljuje svoje za..Klanje, katero je pretrgal dne 20. decembra 1900.
Navzoči so bili vsi poslanci, razim poslanca g. Lapanjo, ki je brzojavno naznanil, da so ne more udeležiti današnjo soje ter ob onem omenil v svoji brzojavki velikih nesreč, katere Je prov- • zročil velikanski naliv od sobote na nedeljo v kobaridskem okraju. Deželni ,;lavar otvori sejo ter naznani, da mu je dospel od visoke vlado 8. t. m. dopis, ki mu je naznanil, da je za današnji dan bil sklican naš deželni zbor.
Potem predstavi zbornici vladnega zastopnika v osebi c. kr. nainestništve-nega svetnika grofa Attemsa. Prodno se je prešlo na dnevni rod, naznani deželni glavar, da je došel deželnemu odboru vladni načrt zakona, vsled katerega naj bi se postavno določbe glede pogozdovanja Ki-t- i rr. ‘gnilo tudi na Tolminsko iu Kanalsko. Dalje prečila dopis zdravniški* zbornico, s katerim ista z veseljem pozdravlja dežolnozborski sklep, da se sezida v Gorici deželna norišnica.
Potem naznani, da so mu naznanjeni nekateri predlogi in jedna interpelacija od raznih gospodov poslancev ter da jo došlo mnogo peticij in prošenj na deželni zbor, katero vse se bode preči-talo po dokončanem dnevnem redu. Na to preide zbor k dnevnemu redu.
Prva točka je bila: Načrt zakona zadevajočega spremembo § 53. lovskega zakona z dne 15. febr. 1890 št. 215 dež. zak.
Poročevalec je bil dr. Verze-g n a s s i. kije predlagal, da se gori omenjeni paragraf tako spremeni, da bi njegove določbe veljale za nove gozdne nasade. Ko se odpre generalna debata o tej zadevi, poprosi poslanec Grča besede ter misli, da bi se pri tej priliki v lovskem zakonu še kaj drugega dalo spremeniti, posebno, da bi se določilo, kako se ima porabiti lovnina, ki gre po nekod v občinsko blagajno, drugod se pa razdeli med posestnike. Govornik pravi, da danes ne more staviti v tem pogledu konkretnih predlogov zaradi tega, ker mu je bilo današnje poročilo prekasno dostavljeno, vdobil da je je namreč še le ob 2. uri popoludne.
Zaradi tega predlaga, da se odstopi cela zadeva legalnemu odseku.
Ta predlog je bil sprejet brez ugovora.
Druga točka dnevnega reda je bila: Načrt zakona zastran odprave i? 2. postave z dne 14. maja 1890 št. 2o dež. zak. (Povračilo odgonskih stroškov.)
Po dosedanjih postavnih določbah so morale občine deloma povračati od-gonske stroške, po novem zakonu prevzame dežela te stroške nase. Ta zakonski načrt je bil brez ugovora sprejet v vseh treh branjih.
Tretja točka dnevnega reda: Poročilo glede sprejetja troškov za nastanitev orožništva na račun države. Poroča posl. dr. Marani. Deželni zbor jo namreč v jedni svojih zadnjih soj naročil deželnemu odboru, da dela na to, da bi država več prispevala za nastanitev orožnikov. Domobransko ministerstvo pa je to zahtevo odbilo z opazko, da ni preteklo niti ( lel odkar so se zvišale pristojbine za nastanitev orožnikov od
2	novcev in pid na 4 novce in • , za vsakega moža. Na predlog poslanca D o t-tori-ja izroči se lo poročilo linančne-mu odseku v pretresovanje.
C e t r t a točka:	Načrt zakona
zastran pospeševanja govedoreje, poroča dr. Verzegnassi. Poslanec grof Pa-nigai predlaga, da se izroči ta načrt posebnemu odseku peterih poslancev.
Na poznejši predlog dr. Gregorčiča se je zbralo v ta odsek mesto pet, šest poslancev, ki so ti-le: Lapanja, Klančič, Muha, Panigai, dr. Verzegnassi in Michelli, načelnik dr. Verzegnassi.
Peta točka: Poročilo o prošnji morske kopeli v Gradežu za podporo 800 K; poroča dr. Verzegnassi. Podpora se dovoli brez ugovora.
Šesta točka: Poročilo o spre- | jetju pobiranja drž. užitnine in davščino j na žganje in pivo v deželno režijo, poroča dr. Tuma.
Poslanec Panigai predlaga, da se lo poročilo odslopi finančnemu odseku, ki naj o njem pretnsa tor o svojem čusu poroča deželnemu zboru. Predlog sprejet.
Sedma točka: Odobritev nakazanih pokojnin, oziroma oilgojnin iz pokojninskega zaklada učiteljem, poroča dr. Maraiv Vsled loga poročila so je zvišala pokojni a bivšemu mestnemu učitelju Lipizerju od letnih 820 K na 1025 K. Odj ijniiii! peterim otrokom pokojnega uči.ilja na Volarjih Ivančiča so se zvišale za vsakega od 41 K na 77 K.
Casl. g. vikarju Josipu Mašeri, ki jo lo!go vrsto let podučevul na ljudski šoli v Št. Mavru, dovolila se jo pokojnina letnih 280 K.
Deželni zbor sprejme to poročilo na z. anje ter jo odobri. Na lo se preide k čitanju predlogov in interpolacij.
Poslanec in namestnik deželnega glavarja dr. Gregorčič prečita v svojem in v imenu ostalih slovenskih poslancev la-le predlog:
V i s o k i z b o r!
V noči od sobote do nedelje bili so v tolminskem glavarstvu nalivi, ki so naredili preveliko škode s tem, da so razdrli niostove, poškodovali obrežja rok in potokov, odnesli branove ob vodah, raz'.!i ceste, podrli	odnesli ži-
vino, promet po nekaterih krajih popolnoma ustavili. Škoda je na vse strani velikanska, katero ne more ljudstvo popravili brez deželne in državne podpore.
Z ozirom na to predlagajo podpisani: Visoki deželni zbor naj sklene: Visoka c. kr. vlada se poživlja, da škodo, vzročeno po nalivih zadnjih dnij v glavarstvu tolminskem, nemudoma preišče in preceni ter da podeli potrebno podporo, da se škoda popravi in da se za-brani nadaljno razdiranje po nalivih, ki bi se znali ponovili.
Dr. Verzegnassi predlaga v svojem in v imenu ostalih ital. poslancev, naj se vlada pozove, da preišče ter se pouči o škodah, ki jih je provzročil zadnji naliv v Furlaniji, ob jod nem predlaga pa ludi, da vlada ustanovi v Gradišču poseben hidravlični urad.
Poslanec Bor buč v svojem in v imenu ostalih slovenskih poslancev predlaga, da izvoli deželni zbor poseben odsek sedmih članov, ki bode proučeval slabe razmere šolstva na Goriškem sploh, posebno pa one na tukajšnih srednjih šolah, posebno z ozirom na slabe uspehe na teh šolah v zadnjem času. Isti poslanec stavi predlog, da se deželnemu odluru naroči, da posreduje pri visoki vladi glede letnega državnega prispevka za deželni šolski zalo«.
Posl. dr. Tuma prečita v svojem in v imenu ostalih slov. poslancev stavljeno interpelacijo, v kateri sc vlada poživlja, da odgovori na interpelacijo, stavljeno v deželnem zboru že leta 1897. glede preselitve možkega učiteljišča iz Kopra v Gorico ter glede neznosnih razmer, ki vladajo na tamošnjem učiteljišču. Vladni zastopnik grof A 11 e m s pripomni, da mu je znano, da so je o lej zadevi na pristojnem mestu že obravnavalo, več da mu sicer ni znano, obljubi pa, da bode na to interpelacijo odgovoril v jedni prihodnjih sej. Na to prečila dež. tajnik dolgo vrsto peticij in prošenj za podpore od strani občin, društev in privatnikov, na kar se seja ob 7. uri zaključi.
Prihodnja seja bode v pondeljek dne 24. t. m. ob 5. uri pop.
V Gorici. V seji mestnega sveta dne 13. t. m.jesvelnik dr. Cesciutti stavil predlog, da se mora mestni svet z v s o s i I o upreti slovenski besedi pogoriških cerkvah in da morata bili prihodnji župnik n a PI a c u t i in prihodnji kaplan pri sv. Ignaciju italijanske narodnosti. Predlog je bil sprejet enoglasno.
Kaj naj rečemo na to? Na prvi pogled se vidi. da gospodom mestnim svetovalcem ni do sv. vere in do cerkvenih pobožnosti, ampak le za golo narodnost. Ko bi zahtevali še nekaj italijanskih govorov, bi jim č. gg. župniki gotovo privoščili, da bi jih le pridno obiskovali. Tega pa ne zahtevajo, ampak ! zahtevajo odpravo slovenskih pridig in pa d u hov u i k e, ki bi bili italijanske n a r o d nosi i. To je njim vse! Teh želj in teh zahtev pa katoliška cerkev ne more vpoštevati, in sicer radi toga no. ker je katoliška! Slovenski kakor linli italijanski govori po geriških cerkvah niso vpeljani radi narodnosti, ampak radi dušnih in
verskih razlogov, ki nimajo ničesar opravili z narodnostjo. Resnično, prava sra-mol:; je, da si katoličani zavidajo besedo božjo v materinem jeziku in lo v pričo Židov! Prav tako niso postavljeni ne slovenski, no italijanski duhovniki v Gorici, da bi po cerkvah širili narodnost, ampak sv. vero in kar je z njo v dotiki. Pri imenovanju duhovnikov imajo škofje vedno pred očmi koristi sv. cerkve in sv. vero. Zato naj so občinski svetniki le pomirijo, kajti za naslavljanje duhovnikov so že drugi poklicani, ki vodo, kaj je njih dolžnost.
Te dni so magistratovci pobirali po Plaeuli podpise za župnika i ta I. mi rodnosti. Ljudem so vso stvar prikrivali, češ, saj se gre le za nekega duhovnika. Mnogo Slovencev je podpisalo. Prišli s(J na pr. k slovenski družini M. B. Gospodarja ni bilo doma. Družina je rekla, da, če so gre za duhovnika, leliko sami podpišejo ime gospodarja. In res so podpisali. Takih slučajev vemo več!
Mi snrimo meščane, naj ničesar ne podpisujejo, < rai*o molijo, da jim Bog pošlje vnetega dušnega pa.iiirja. ka-koršnega so imeli do zdaj in ga še
i	m aj o.
Trgovska in obrtna zbornica v Gorici. Ta slavna zbornica, v kateri ui niti ednega Slovenca, je imela dne 13. t. m. sejo. Sprejela je novi volilni red, kakor jej je bil predložen. Tajnik g. Bisiach je naznanil, da se ustanavlja v goriškem mestu k r č m a r s k a z a d r u g a, kateri je pristopilo 132 krčmarjev. Zbornica tej ustanovi ni nasprotna. G. Jona predlaga, naj se za zbornico sestavi poslovni red, kar pa ui obveljalo. Sicer bodo jeseni nove v o I i t v e. Dalje so sprejeli načrt o c o I n i n s k i h tarifah, katerega so skupno , izdelale vse avstrijske zbornice.
I)r. A. Kojič je izdal v slovenskem in nemškem jeziku zanimivo knjižico, v kateri razpravlja uprašanje glede zgradbe dež. norišnice in bolnišnice. V njem pravi, da prostor na šempeterski cesti: 41 njiv ali 20 oralov, katerega je kupil deželni odbor, popolnoma zadostuje, da se na njem sezida, bolnišnica in norišnica. Najprej, pravi, naj bi se sezidala bolnišnica, polom norišnica ali pa oboje h kralu.
Volitve v pridobninske komisije za obdačcnce III. razreda. — Volivci davčnega okraja Kanal volijo 24. junija, davčnega okraja Ajdovščina 20. junija od 10,—12. predp. in davčnega okraja Goriška okolica 28. junija od 9.—12. ure predp. po enega volilnega moža. Volitev za goriško okolico bo pri davčnem oddelku c. kr. okr. glavarstva (Gledališka ulica št. 5.)
Izvoljeni volilni možje bodo volili dne 10. julija pri omenjenem oddeJku okr. glavarstva v Gorici jednega uda v komisijo in jednega namestnika.
Tombola v St. Petru se bo vršila v nedeljo dne 7. julija t. I. Z ozirom na dobrodelne namene, opozarjamo slov. občinstvo ua to priliko ter jo najtopleje priporočamo. — Bojaki, kupujte pridno srečke!
Umrl je v četrtek ob 7. uri zvečer č. g. Jos G er gol el, vikar v pok. v Gorici. Bojen je bil ranjki v Doberdobu 31. avgusta 1828. Služboval je po raznih krajih, po več let v Ločniku, na Trnovem in zadnji čas kot vikar v Štanjelu na Krasu. Pred 5 loti je padel po stopnicah in se močno poškodoval, da je moral stopili v pokoj. Od takrat je živel vedno v Gorici, žal. da je bil ves čas bolehen. V nedeljo dno 9. t. m. ga je prijela huda ujed, ki ga je po štirih dneh spravila s tega sveta. Bil je mirnega in ponižnega značaja. Sč svojo potrpežljivostjo je bil v bolezni in smrti vsem, ki so mu stregli, v izpodbudo. Pogreb je bil v sobolo ob 10. uri predpoludne. Truplo pokojnikovo so prepeljali na Sv. Goro.
—	Svetila mu večna luč !
<». Ivana Abrama trgovca iz Trsta, predsednika ,.Tržaške posojilnice in hra-nilnice“ so našli na pol mrtvega na ulici v Ljubljani, kjer se je mudil po opravkih. Pravijo, da ga je zadel mrtvoud. Sumljivo pa je, da niso našli pri njem ure, dasi je uro nosil. Prepeljali so ga v bolnico, ali na potu je umrl.
Vodstvo bratovščine vodnega češčtMija naznanja č. duhovščini in drugim udom, da bo razstava cerkvenih pa-ramentov odprta od 30. junija do 5. julija in sicer v Babatišču št. 20., 1. nadstropje.
Slavji* v Kopru. — Cel ta teden so v Kopru velike slovesnosti v čast sv. Na-
zariju, prvemu koperskomu škofu in pii-tronu tumošnje cerkve. Letos je namreč trinajst sto let, od kar so našli njegovo truplo, katero Se sedaj hranijo. Včeraj je imel v Kopru slovesno sv. mašo Njega e m i n e n c a k a r d i u a I M i s s i a.
Hn/pisnuo je mesto ravnatelja na luk. c. kr. višji realki. Dosedanji ravnatelj Egidij Sclireilier gre v pokoj.
Trasi ra n, j e železu, proge (»oriea-Trst. — Sedaj že I rasi rajo železniško progo od Gorice iio	Trsta	in	kmalu Im	tudi
posebna komisija konečno določila postaje, postajališča, čuvaloice itd. Vse je sicer ži* določeno, a vendar se bodo dale tu in tam nekatere podrobnosti pre-nieniti. Slavna	županstva	naj gredo	lem
komisijam na	roko,	naj	izrazijo (svoje
želje in pomisleke.	Kaj pomaga,	ako
imamo postajo, pa je na neprimernem kraju, da ni mogoče napraviti do nje lepe in ugodne ceste!
Sora odnesla. V soboto je vsled velikih povodnji na Bovškem Soča tako narasla, daje odnesla pri Barki tam, kjer se gradi novi most. provizoričen lesen most, po katerem so vozili razen niale-rijal za zidanje.
Odtrgala je tudi vrv pri brodu in jo odnesla. Odnesla je tudi več druzega materijah pripravljenega za most, tako da cenijo škodo, ki jo je provzročila, na več tisoč kron.
Podivjana mladina. Pretečeno nedeljo je bil v Bukovici javen ples. Nekemu mladeniču iz Gr. je uteklo deklo od plesa. On je tekel za njo, in ko jo je dotekel, je dvakrat ustrelil z revolverjem proti nji; k sreči je ni zadel.
Kmalu za tem pride, grede proti domu, na lice mesta duhovnik bližnje vasi. Ko izve, kaj se je zgodilo, vpraša mladeniča, s kako pravico da strelja na ljudi. Na io odgovori on: „Mi smo liberalci, živio Tuma11. Če tudi ste liberalec, mu odvrne duhovnik, vendar ljudi ubijati ne smete; postava je za vse enaka, za liberalce in neliberalce.
Isti dan je v drugi vasi drugi mladenič, tudi iz Gr., brez vsakega vzroka napadel in z nožem ranil vojaka J. L. iz K., ki je šel s svojim očetom domov. Ta slučaja morata vsakemu, če ni popolnoma slep, oči odpreti. Kam plovemo V Kam je pripeljala „Soča“ nerazsodno mladino s svojo ostudno pisavo in gonjo proti cerkvi in duhovščini? Mladina in ..naprednjaki11 hočejo hiti po vsem „li-beralni" t. j. svobodni, prosti. Nočejo, da bi jih vezala kaka postava, ne božja ne državna. Njim mora biti vse dovoljeno!
Gospoda! Podirati je lahko, a zidati težavno ali celo nemogoče. Zatorej nehajte narod kvariti!
Kdo napada duhovščino. — „Soča“, ki je glasilo dr. Tume, si je zopet privoščila neke duhovnike. V št. 69. govori o neki „farovški kuharici'1 in o nekem g. nuncu ter o nekem duhovniku, ki je pred neki m časom počenjal v n e k e m kraju v Gorici neke javne škandale.
Kaj hoče dr. Tuma s takimi napadi na č. duhovščino? S tem hoče č. duhovščini izpodkopati zaupanje pri ljudstvu. Ljudstvo ne sme drugemu zaupati ko njemu. Poglejmo, kdo je ta mož ?
Pred kratkim je prišel k dr. Tumi ubog kmet ter mu dal naprej zahtevanih 'J K proseč ga: Poglejte g. doktor, če kaže tožiti. Ako ne kaže, pustite. Vprašanje je bilo za neko zastarano dedščino, toda ne za ogromno svoto. ampak za kakih 140 K na osebo. Tožil je! Bili ste dve obravnavi, a še-le takrat je spoznal, da je vse zastonj. Poslal mu je pošten račun. Vsi stroški so znašali nad 160 K. Ubogi kmečki trpin je kar omedlel. Kako bo to plačal? Gorje ti vbogi kmet, gorje!
V rokah pa imamo še drug naravnost v nebo vpijoč račun naprednega advokata v Gorici, katerega o prvi priliki objavimo! Ljudstvo naj sodi, komu sme zaupati.
<1. R. .Konjedic, bivši trgovec z železom v Gorici, je v „Soči" v št. 68. objavil drug zelo surov in neolikan dopis.
V	njem namiguje ta ubogi revček, da imajo duhovniki časa po 24 ur na dan. Ali ga nima on tudi? Gospode okoli „Go-rice11 imenuje pobožujake, pristaše ..Gorice" pa podrepnike. — Tako pišejo in govorijo le največji suroveži!
/ Bovškega. — (Povode n j). Silni nalivi, ki so trajali celo dva dni in pol, so napravili pri nas na Bovškem mnogo škode. Ob cesti v Log pod „klu-žumi-1 je voda Koritnica prestopila breg
in v soboto onemogočila sploh vsak promet po cesti; pošta iz Trbiža v Bovec se je morala vrnili od tega kraja zopet v Log. Ko so prihajali v soboto rudarji iz Hahlja domov, so morali lam bresti vodo skoraj do vratu, in pri tem bi bil lok kmalu odnesel nekega moža, ki je slopil predaleč ob breg, ako bi ga ne bil v zadnjem Irmolku rešil Kiloton lan t. Soča sama je zelo narastlu in preplavila od Gez Soče do Zage vso ravan. Bovčani, ki so jo hodili gledal, so pravili, da so videli Donavo. Brez posledic se vč, ni. Vzela je več brv i j in mostičev med Trento in Sočo ter proti Gez Soči odnesla s sabo, kakor pravijo ljudje, več sto sežnjev drv, dalje jedno junico, katero so neki videli na Žagi in v Trnovem in tudi o konju s komatom govorijo.
Se ve, da so zlasti hudourniki storili mnogo škode. Znani, še vedno Deregulirani lijak pri ,.Žvikarju“ ob Boki je spremenil ravan priŽvikarju v celo jezero, in drugi hudourniki od Srpenice do Trnovega in naprej po velikem klancu so tako razrušili na par krajih cesto, da ni mogla dva ilni uiti pošla v Kobarid, ter soje mogla nadomestiti s potno od Kobarida do Srpenice. Ume se, da je storila povodenj mnogo škode tudi po poljih, zlasti žitnih. Sinoči v nedeljo se je zjasnilo in danes, pondeljek imamo najlepše vreme ob mogočnem bobnenju gorskih mnogih potokov in lijakov.
Prav tako je napravila povodenj veliko škode tudi v kobaridskem in tolminskem okraju.
Iz kobariškega Kota nam pišejo, da je bila minulega tedna tudi tam huda ura z večkratnimi nalivi, kar je naredilo na polju in na okrajni cesti Staroselo-Breginj velikansko škodo. Prva huda ura z nalivom je bila na sv. Anton popoldne od štiriti do potih. V Breginju je bila takrat tudi toča, ki je pobrala vse pridelke. Naliv je pobral v Breginju enega vola in dve kravi. Vola in eno kravo so našli, druge krave pa še ne. Grušč jo je zasul Bog ve kje.
Na sv. Anton zvečer se je naliv ponovil. V petek po sv. Anionu je bilo mirno čez dan, a noč je pokazala svojo moč. V soboto zjutraj je bila poprej najmanjša vodica grozen hudournik. Lilo je potem v soboto več ali manje ves dan. —
Toča je potolkla v Stizidu in na Idrskem. Voda je pa zasula državno cesto od Kobarida do laške meje na več krajih. Nekatere njive so v Kotu popolnoma zasute. Nad Kredom se je v soboto zvečer visoko gori nad vasjo usadilo. Usad je zdrknil po strugi ter zamašil most na okrajni cesti. Naredilo se je majhno jezero. Voda je s strašno silo iskala poti; jela je že bila teči črez cesto, da je bil Kred v nevarnosti. Ljudje so vsi prestrašeni branili, dokler nij 'strašna sila pretrgala mostu ter z groznim polomom in pokom vodi staro strugo odprla pa odnesla še spodnji manjši most na poti iz Kreda v Dotoke. Promet je ves ustavljen; pošto nosijo. Vsa prizadeta županstva so se brž oglasila za odpis davkov. Tudi prosimo naše deželne in državne poslance izdatne pomoči.
Iz Kobarida. — Trg sv. Antona v Kobaridu se ni letos posebno dobro obnesel. Deževno vreme je zadrževalo veliko ljudij, ki bi sicer prihiteli na ta veliki semenj. Vendar pa ni manjkalo ljudij, ki so prišli počastit padovanskega sv. Antona na prijazni grič kobariški, ki je res pravi kras tega kraja. Veselje tega dneva je kalilo slabo vreme, a še bolj je skalilo in z žalostjo napolnilo srca poštenih ljudij, dejstvo, da se je na ta dan, torej sedaj v sv. letu, v Kobaridu priredil ples.
V	Kobaridu so sedaj napravili nov vodovod. V kratkem prične delovati. Bog daj, da bi prekmalu ne opešal!
Zadnji deževni nalivi so napravili v tem okraju veliko škode. Več mostov : v Ladrih, v Smastu, v Kredu, v Potokih je podrtih, poti so zasute, polja razrita in zasuta, škoda sploh je velika. Treba je zdatne in nujne podpore.
Kobariško blato je stalo več kot m pod vodo, seno in poljski pridelki so uničeni. Kobarid je bil ves pod vodo, ki je pridrla tudi v kleti in hiše. V Ladrih so bile tri hiše v nevarnosti, da jih voda odnese in le z velikim trudom se je posrečilo ljudem jo zajeziti ter rešiti stanovanja in ljudi. Kar pa ni uničila povodenj, potolkla je toča posebno na Merskem, okrog Kobarida in v Ladrih. Samo cestni odbor Kobariški ima škode nad 20.000 K.
Costu, ki pelje od „Peršeta“ v Tomin, katero so lotos konmj popravili, jo zopet vsa raztrgana.
M ud rejce. — ,.ŠIol'ujev travnik je pod vodo". Ta glas nam je v soboto po-poludne naznanjal, da Soča rase, da je že močno narasla in bo še rasla Štefa-jev travnik leži nekoliko nad ,.hudičevim'1 jezom pri Sv. Luciji, in da na leto 100 centov lepega in dobrega sena, če ga Soča ne preplavi ter s peskom in blatom ne omaže, kar so skoraj vsako leto zgodi iti se je zgodilo, žul, tudi letos. Ubogi S tofu j ! Bes je Soča v soboto tako narasla. da je pokrila črez in črez, ne le omenjeni travnik, ampak tudi bližnji mlin in žago. Pod noč, ko je dež pojenjal, hiteli so ljudje k svetolucijskemu mostu gledat Sočo pod mostom vso razjarjeno, v samih strašnih penah vzdigujočo se in zopet padajočo, kakor bi hotela sovražnika domovine požreti. Od strašnega šumenja se je zdelo, da se most sam trese. Veličasten prizor!
Tildi v Furlaniji sta Soča in Ter napravila ogromne škode, do 500.000 gld.
Strela je vilarila v cerkev sv. Antona v Kobaridu. Razrila je tla pred oltarjem in v sakristiji. Druge škode ni it- tudi nesreče ne, ker se je to zgodilo po noči	od	12. do	18. t.	m.
I/	Ročinja	nam	poročajo: Med
groznim gromenjem, bliskanjem in nalivom udarila je 18. t. m. '/i P'‘0,l H uro zvečer strela v Ročinjski zvonik. Razčesnila je en tram, na katerem’visita
2	zvona, poškodovala nekaj zida in uro. Strela je pokvarilu eno kolono v zvoniku in strop nad velikim zvonom, — šla je po zidu v tla Škoda je še precej velika. Zvonom ni prizadjala menda ni-kake škode. Cerkev je zavarovana pri „unio catholica11. — Tudi toča je padala, ki	pa	ni naredila	posebne	škode.
,.Treska	in	hudega	vremena, reši	nas o
Bog!11
Z Bovca. — Prizadetim izredno „olikaniur‘ naprednjakom v Bovcu se podpisani toplo zahvaljujem za krasne in ,,narodnega naprednjaštva11 res vredne dopisnice in razglednice, katere mi pošiljajo; še bolj se jim pa zahvaljujem zalo, ker prirejam zbirko razglednic in mi s tem gospodje vrlo dobro gredo na roko. Z zasluženim spoštovanjem Jos. Abram, kaplan. Bovec 16. junija 1901.
Iz Kanala. —V nedeljo je šla navadno procesija iz Kanala na sv. Goro, Ta procesija je imela po posebnem dovoljenju viših cerkvenih oblasti veljavo za tri procesije, ki so zapovedane za sv. leto. Zato je pa bila tudi udeležba nenavadno velika zbog pretečemu dežju; vendar se je vse lepo dokončalo pri zadosti ugodnem vremenu. Na sv. Gori pri slovesni sv. maši so peli kanalski pevci pod vodstvom g. nadučitelja Al. Verča. Petje izborno in dovršeno, kar priča o požrtovalnosti g. pevovodje in o vstraj-nosti pevcev. Čast jim! Sploh so se vsi vrnili zdravi in veseli domov.
Devin. — Znano je slov. svetu, da je bil pokojni H r a b r o s 1 a v Volarič nadarjen skladatelj, ki je umrl kot učitelj v Devinu. Prijatelji so mu letos postavili kamenit nagroben spomenik; do sedaj namreč je imel na grobu le majhen lesen križ. — Pod vodstvom pok. Volariča bilo je v Devinu lepo cerkveno in posvetne petje. Sedaj imamo celo pevsko in bralno društvo „Ladija11, pa samo po imenu. Krmilar in veslarji „Ladije“ le požurite se, da priplavate do pok. Volariča.
Iz Biljane nam poročajo o lepi cerkveni slovesnosti dne 14. t. m. na praznik presv. srca Jezusovega. Tisti dan ni sicer zapovedan praznik, toda vse ljudstvo se je vendar le zdrževalo hlapčevskih del. Vse je hitelo v cerkev molit presv. srce in prejemat sv. zakramente. Pomagala sta domačemu gospodu župniku č. gospoda kozanski in vipolški.
V	Brdih kaže letos dobra letina za vino in sadje. Opozarjamo na to pre-kupce svežega sadja.
Goreujepolje. Cepljenje trt v zeleno. — Andrej Tin ta iz Gorenje-gapolja, ki je bil že odlikovan od c. kr. kmet. društva v Gorici za lepe, prav vzgojene trte. je cepil z navadnim nožem IDO trt, ki so se vse prijele. Pripomnimo naj, da je mož že star in z naočniki. Drug, ki je tudi prav spreten v cepljenju, je Ludvik Stanič; garantira 9U°/o.
Iz Svetega. Težko smo pričakovali hladnega dežja. Prišel je, a žal, z velikim viharjem, ki nam je provzročil veliko škode na vseh poljskili pridekih, posebno na vinski trti. Mnogo sadnega
drevja je s koreninami poril. Tudi zidarskemu odru pri cerkvi in prizanesel.
V	K o m n u je prava nerednost. Naše županstvo ne spoznava ne sv. leta, ne cerkvenih slovesnosti. Ples se vrsti za plesom. Nu praznik sv. Bešnega Telesa je bila ogromna procesija; videti jo bilo zraven priprostegu ljudstvu vse c. kr. uradnike in orožnike, le naše stara-šinstvo ni storilo po vsem svoje dolžnosti. Pri zadnjih občinskih volitvah se je število slarašin povišalo od 18 na 24, a pri procesiji jih ni bilo videti ko 12. Kaj to pomenja?
Orgije na prodaj v Medani priporočamo, ker se oddajo po zelo ugodnih pogojih in so v dobrem stanu.
Misijonski križ na prodaj ponuja slovenski kipar g. Jakob Ažman v Pragi, lil. Radeckynumešty št. 272. Križ je iz lipovega lesa, krasno slikan, na 2 metra velikem križu iz hrustovega lesa. Cena 40 gld.
Čresi^jc črvive so lotos po raznih krajih naše dežele. Tudi so letos manj vrgle ko druga leta zlasti v Brdih, ker so vsled velike vročine vse hkratu dozorele. Na trgu v Korminu so se godile ljudem krivice tudi pri vagi. Ubogi krnel!
/a Alojzijev išče. — N. N. 400 K,
z opazko, naj gojenci goreče molijo za dušo ranjkeg' "ospoda Jos. Gergoleta; preč. g. Fr. btepančič „gojencem za sv. Peter1 80 K; vlč. g. M. Kragelj 10 K; preč. gosp. Andr. Mesar 8 7 kg sira; „Posojilnica inhranilnica v Mirnu" 20 K.— Bog povrni!
Za nagrobni spomenik f Alojziju Vuga so darovali: 0. gg. Zakrajšek Primož 2 K, Josip Ličan 4 K, dr. Andr. Pavlica 6 K, Ant. Hvalica, dekan, 5 K, Ivan Rojec, kurat, 6 K, K. Kumar 2 K.
r Katoliška cerkev na Cetinjah.
—	Črnogorski knez Nikola je podaril prostor, na katerem se sezida na Cetinjah kaloliška cerkev. Cerkev so zida po prizadevanju nadškofa Milinoviču, italijanski kralj Viktor Emanuel je podaril v to svrho 20.000 lir.
Črnogorski otročiči v Rimu. — Iz črne gore pride v Rim veliko število Črnogorskih otrok, ki se bodo poklonili otroku kraljice Helene in mu po črnogorski navadi prinesli v dar raznih st varij.
Bodoča nevesta kneza Ferdinanda Bolgarskega. Cisti poročajo, da se meseca julija (po pravoslavnem koledarju) zaroči knez Ferdinand Bolgarski s princezinjo Ksenijo sestro ital. kraljice Jelene.
Listnica. — Razne dopisnike prosimo potrpljenja.
Socijalne drobtinice.
Krošnjarji in agentje. — Vlada je državni zbornici predložila premembo § 59 in 60. obrtnega reda iz 1. 1888. Glavna razprava o tem predmetu je bila dne 4. junija.
Prej je smel vsak obrtnik, trgovec ali tovarnar sam ali pa po svojih agentih povsod iskati naročil, kupcev in odjemalcev. S tem so seveda agentje mnogo škodili domačim obrtnikom in trgovcem, ker so po hišah ponujali in vsiljevali razno svojo „robo11 v izbranih uzorcih. Marsikateri naročnik pa je bil tudi osleparjen, ker je dobil proti poštnemu povzetju ali slabše blago ali pa slabe mere in teže.
Nova dva paragrafa skušata nekako izravnati nasprotja mej veliko industrijo in malim obrtnikom, mej velikim in malim trgovcem, odstraniti ali vsaj omejiti vsiljivost raznih agentov in potovalcev, osobito pa onemogočiti prekupovalce raznih živil, kakor po večjih mestih.
Vsak trgovec ne more plačevati agentov, ki mu od hiše do hiše razpečavajo blago. Sicer pa tudi nova določba dopušča, da sme trgovec na poziv ali naročbo pošiljati blago in obrtnik sam tudi izven svojega bivališča iskati naročil. Omejen pa bode tudi delokrog takozvanih domačih ali stalnih agentov, ki imajo v rokah prodajo raznega kolo-nijalnegu blaga, posebno pa kave in pe-trolja. Le izjemoma more trgovinski minister v dogovoru s trgovsko zbornico dovoljevati naročila pri agentih.
Dalje so določbe ostrejše tudi glede ,,vsakdanjih živil". Odsek se ni mogel zjediniti, kaj so vsakdanja živila in potrebe. Zato si je osvojil vladni predlog, da so ..vsakdanja živila in rabila" izdelki poljedelstva in gospodarstva, torej
mleko, jajca, sadje, ovočje, maslo, sir, cvetice, perutnina, drva itd.
Te pridelke bode smel vsakdo prodajati od hiše do hiše ali na trgu. Izvzeta pa je prodaja vinu in kisa.
Kruh bodo smeli peki donašati v hiše le po svojih uslužbencih in sicer naročnikom. V posameznih slučajih in krajih bode oblast v dogovoru z zadrugo smela dovoljevati obrtnikom izjeme in v ta namen izdajati legitimacije. Nasprotno pa bode deželna vlada na predlog obč. zastopa smela tudi prepovedati prodajo posameznih stvarij po hišah.
To so bistvene določbe oziroma premembe JjS !’>9. m 80. Izjeme so še vedno mogoče in te izjeme so velike luknje v mreži, skozi katero bodo uhajale ščuke.
Za kratek čas.
»ki posestnik iz Med a m* nam
je sporočil: Ne vem, kako sem prišel v tako milost pri narodno-napredni stranki, da mi vže nekaj časa sem pošiljajo po 10 iztisov ,.Primorca“. Mislil sem si in žena mi je rekla: „Hrani, bomo kladali pod sviloprejke11. In storil sem tako — pa vse sviloprejke so mi šle v krave. Na gnoju, leži zdaj nagnusna žival v „Primorca“ zavita.
Iz Kožbane. — Dr. Tuma je zelo moder mož. Podoben je trem modrim iz jutrove dežele. Prišel je dne 2. t. m. v Kožbano čez Kormin in čez Brdice, domov pa se je vrnil po drugi poti, namreč črez Kojsko!
Zvito. — Neki Anglež je v pariški operi opazil, da so njegovo pozornost za predstavo tatovi vporabiii ter mu ukradli zlato uro. Polnim glasom zakričal je med poslušalce: Gospod, ki mi je ukradel uro, naj pazi. Ura namreč glasno bije in sicer vsako četrtinko. Komaj je zavpil, že se je hotel blizu njega stoječi gospod izmu-zati iz gledišča. Anglež ga zgrabi ter mu med gromovitim smehom občinstva vzame ukradeno uro.
jKnton JFon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tud. z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališčo uirnberike#a in drobnega Mn#.i ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojačo in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
HM oMa n vse letne Sase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
oooooooooo
Izvrstna goriška vina
ima na prodaj
(tli sla nkrn \ SL Pdm
u	o
(pri Gorici).
Pripoioča ista tudi za maše čč. gg. duhovnikom. Za pristnost se jamči.
OOOOOOOOOO
Na prodaj so
41
iz druge roke.
Pojasnila daje:
Cerkveno oskrbništvo v Medani
(Ki min-Mcduna.)
8 8 8
8
8
8
8
8
Ivan Domicelj
« trgovec v Korminu
na glavnem nadnem trgu.
Priporočam častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo trgovino
jedilnega blaga.
Ob enem naznanjam, da bom s 1. junijem t. 1. znižal cene na
sledeči način : Kava od 92 kr.
$ naprej, sladkor od 4-i kr. naprej, olje od 3(3 kr. naprej, makaroni in druge testenine od 20 kr. naprej, sveče za pogrebe iz Kopa- ©’ čeve tovarne v Gorici po najugodnejši ceni, moka bela od 10 kr. naprej, riž lep in cel od 12 kr. naprej, petrolej po 18 kr.
6 liter itd. — Dalje priporočam 8® žveplo pravo romagna dvakrat rutinirano, modro galico (vitrijol)
® pravo angležko 98 do 99»/0 moči.
W W W W W W <»	W
UU ub yy od	»jy	A A nt\ m uti m
Anton Obidič,
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča ae
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
Naročila se izvršujejo hitro.
^OOOOOOOGOOGGOOe
„Krojaška zadruga'1,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici,
Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega rnanufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji l/foeii, kakor: sukno, platno, prte-uino, ChilTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd.
Vse po naj nižjih cenah.
Cene so Htalne lirez ponujanja.
30eXX30000000000C
Krojaški mojster
v
Franc Cufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje
vsakovrstne obleke za mo2ke po meri, bodisi fine ali pa priprosle.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
>oooooooo<
ft Teodor Siabanja, £
i M<	  ^
>
Travorso, Portland in Koman mneiit, cevi za * stranišča, okove in vse potrebščine za stavbe
priporoča po tekmovalnih cenah tvrdka
Konjedic & Zajec
Gorica.
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli 12,
Karol Drašcik,
pekovski mojster na Komu v (loriri odlikovan z 6astno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave	na Dunaju I. 1898.
In v	Gorici nn razstavi	I. 1900 s zlato	svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinejega, za nove maše in godove, I kolače za birmo in	poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno	in	na-
tančno po želji gospodov naročnikov. — j Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenili posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
A
J
Cebelno voščene sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu.
Med garantiran čebel ni pitanec najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20.
Z odličnim spoštovanjem J. Kopač,
sveear, ulica sv. Antona 7, Gorica.
Hj oooooooooo
C. kr.	priv.
civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec
v Qorici, na Jravniku št. 221. nadstr.
M. P 0 V E R A J,
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jfiger. spodnje hlače ter nogovice, oiicirske in uradniške priprave, sploh vse, kar jo treba paradnim odlekam za vsaki stan.
Lepa priložnost za letno sezono!
Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. 5 v pritličje
se prodaja blago po tovarniških cenah!
oooooooooo
15 r09l/ IONI
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
v Gorici
Ozka ulica št. 1. — Via Stretta št. 1.
Priporoča iz lastne zaloge
izvrstne in trpežne škropilnice proti peronosporl,
(prenovljene po Vermorelovi sestavi). Baker je trd in svetel. Zalistke (valvole) se more lahko premeniti. — Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji škropilca.
jgp Cena je zelo nizka.
Sprejernlje v popravo in v prenovljenje škropilnice raznih sistemov in postreže v popolno zadovoljnost stranke.
Priporoča tudi stroje za žveplanje sodov iz cinkanega železa, pripravo za obvarovanje viDa pred plesnobo in cikanje m pri točenju iz soda (kan), mehove za žveplanje grozdja raznih sistemov, cevi iz gume za vsakovrstne škropilnice. — Sprejema vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja Strelovode itd. itd
yTw vi*' vi*'	v
mZhmILO
Tvrdka
I. Drufovka, Gorica
tovarniška zaloga
usnja, podplatov in tovarna nad plato v
naznanja
da seje 15. t. ni. preselila h Travni kai št. 5 v lastno hišo v
Gosposko ulico hiš. štev. 3.
(nasproti „Monte di Pietčr.)