■"■p glasni: | GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ JULIJ 1980_ . ŠTEVILKA 7____ LETO XIV • SVEČANA SEJA DELAVSKEGA SVETA SOZD 30 LET SAMOUPRAVLJANJA Delegati delavskega sveta SOZD so se 26. junija zbrali na svečano sejo, posvečeno 30-letnici samoupravljanja in prazniku občine Ljubljana-Bežigrad. Svečane seje so se poleg delegatov delavskega sveta, koordinacijskega odbora sindikata SOZD, članov prvega delavskega sveta, dosedanjih predsednikov delavskih svetov, poslovodnih organov udeležili še: Joško Pirnar, predsednik občinske konference SZDL Ljubljana-Bežigrad, Vili Guček, sekretar občinske konference SZDL Ljubljana-Bežigrad, Marko Kocijan, predsednik bežigrajskega občinskega sindikalnega sveta, Jurij Zavec, predsednik bežigrajskega izvršnega sveta in drugi. Zbranim je govoril predsednik delavskega sveta SOZD Janez Ocepek. Njegov govor objavljamo v celoti. Člani prvega delavskega sveta, ki še delajo pri IMP ali pa so se pri nas upokojili (skupaj jih je še 12), so prejeli spominska priznanja. Prisotnim je spregovoril še Marko Kocijan, ki je poudaril pomembnost prehojene poti tridesetih let in resnost sedanjega trenutka, ko se moramo vsi in vsakdo prizadevati za uresničitev ciljev gospodarske ustalitve. Svečano sejo je zaključil naš moški pevski zbor. TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Zbrali smo se na svečani seji delavskega sveta SOZD IMP, da proslavimo 30-letnico samoupravljanja v socialistični Jugoslaviji in v IMP. Posebno prijetno nam je, da ob tej priložnosti počastimc tudi 24. julij, praznik občine Ljubljana-Bežigrad, v kateri je sedež naše sestavljene organizacije združenega dela. Ob tej priložnosti prisrčno pozdravljam predstavnike družbenopolitičnih organiza- cij občine Ljubljana-Bežigrad, predstavnike občinske skupščine in njenih organov delegate delavskega sveta SOZD IMP in druge delavce IMP. Med našimi delavci p? posebej pozdravljam člane prvega delavskega sveta izpred 30 let ter predsednike delavskih svetov IMP od leta 1950 pa do danes. Jutri bo minilo 30 let. odkai je Ljudska skupščina Jugoslavije sprejela temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih; zakon, ki je bil logična posledica revolucije, začete z oboroženim bojem ter zrcalo idejne usmeritve KP oz. ZK in želja najširših delavskih množic. Ta zakon je tudi formalno in pravno na široko odprl pot našemu delavskemu razredu in s tem celotni družbi k takratni viziji delavskega ra- i/i’ j J Člani prvega delavskega sveta z nekaterimi poznejšimi predsedniki delavskih svetov. zreda celotnega sveta in današnji stvarnosti, življenju in graditvi socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji MED PRVIMI URESNIČILI ZAKONSKA DOLOČILA Čeprav so nekatere organizacije izvolile prve delavske •svete še pred sprejetjem navedenega zakona, smo bili delavci IMP oz. takratnega »Toplovoda« med prvimi, ki smo sledili njegovi vsebini, enostavno povedani s Titovimi besedami »tovarne delavcem«. Čez 12 dni bo namreč minilo 30 let. odkar je bil v IMP izvoljen prvi delavski svet. Misel o delavskem upravljanju se je pojavljala hkrati z rojstvom delavskega razreda in delavskega gibanja, teoretične zasnove pa zasledimo že pri utopičnih socialistih ter nato v delih Marxa in Engelsa, ki sta prikazala zgodovinsko nujnost tega procčsa. Z zmago narodne revolucije leta 1945 je nastala nova socialistična Jugoslavija, z novimi družbenoekonomskimi odnosi. Za naše povojno obdobje je 'bilo značilno uveljavljanje moči države in njenega aparata. Kljub temu lahko ugotovimo, da so takoj po vojni delavci delno.sodelovali pri upravljanju podjetij že pred uvedbo delavskih svetov in to prek delavskih zaupnikov in sindikatov. Ti so imeli po zakonu določene pravice pri urejanju (Nadaljevanje na 2. strašit Ob dnevu vstaje slovenskega naroda Ta julijski praznik je spomin na dan, ko je počila prva partizanska puška. Z oboroženimi akcijami so prve partizanske skupine začele boj proti neustavljivi sili — fašizmu, ki je leta 1939 v Evropi začel svoj »veliki« pohod in so pred njegovo močjo padale armade. Čeprav je vse kazalo, da je moč fašizma nezlomljiva, so partizani dokazali, da njihove akcije niso bile zaman, saj so obrodile velike uspehe. Iz velikega vojnega požara so naši borci izšli kot zmagovalci. Razkosani Jugoslaviji so po štiriletnli trdih in krvavih bojih izborili svobodo. Na temeljih narodnoosvobodilne borbe gradimo sistem splošnega ljudskega odpora. Od dne, ko smo postali svobodni, smo si s Titom na čelu ustvarili lep včeraj, danes in jutri. Za ohranitev tega in še nadaljnje zagotavljanje lepega jutrišnjika pa se bomo trudiš sedaj, žal brez Tita. Z njegovimi idejami okrepljeni, se danes spopadamo s stabilizacijo našega gospodarstva. Živimo v bratstvu in enotnosti naših narodov, v sožitju z vsemi sosedi. Nikomur ne dovolimo, da bi ogrožal našo neodvisnost in segal po pridobitvah naše revolucije. M. PRIMC sko geslo »tovarne delav- • prevladujoč družbenoeko-cem«, ker geslo »tovarne de- nomski odnos, kot bistvo lavcem, zemljo kmetom« ni družbenega, socialnega, eko-abstraktno propagandistično nomskega, političnega in ce-geslo, temveč ima globljo lotnega bitja socialistične Ju-vsebino. goslavije, kot ideologija in Nekateri mislijo, da je kot način vsakodnevnega uvedba tega zakona preura- mišljenja. Samoupravljanje njena, da delavci ne bodo je postalo dejstvo in praksa sposobni voditi tovarne in milijonov ljudi, trajna, neod-podjetja... tujljiva pravica in dolžnost Ali bomo čakali, da bodo vseh delovnih ljudi. Pokazalo vsi delavci enako pametni in se je kot najmočnejši faktor sposobni za upravljanje po- spodbujanja dejavnosti in djetij? Razume se, da ne, ker ustvarjalnosti ljudi na vseh bi morali čakati neskončno področjih družbenega življe-dolgo. Delavci si bodo prido- nja in kot močan spodbujeva-bili potrebne izkušnje ravno v lec razvoja materialne pod-procesu upravljanja in dela. lage delovnih ljudi. Kakovost Koliko časa bo trajal ta tega odnosa se 'je pokazala proces? Na to se sedaj ne da predvsem z bolj demokratič-odgovoriti, ker je odvisno od ni m in humanim načinom re-več dejavnikov. Odvisno je ševanja konfliktov in naspro-od tega. kako hitro bo napre- tij, ki se pojavljajo v razvoju doval kulturni razvoj delav- družbe. cev, to je vsebinska izobrazba »Samoupravljanje j« ljudi, da bodo sposobni za takšna oblika proizvodnih Bi uspešno upravljanje v korist odnosov, v katerih dobiva de- S svečane seje delavskega sveta SOZD, od leve: Franc Kumše, generalni direktor SOZD; s^uPnost'- tovarn itd. lo\ni človek možnost, da ne Jurij Zavec, predsednik IS skupščine občine Ljubljana-Bežigrad; Joško Pirnar, predsednik Naša pot v socializem je ta. ^Rtvih no^oiih in 'L 7,Tita" bežigrajskega občinskega sindikalnega sveta in Stanko Krumpak, direktor IMP Mettall. da mi marksistično znanost dh svojegPd8la to pa jc bi„ (Nadaljevanje s 1. strani) delavske svete. Sprejeli so podjetji in višjimi gospodar- SŽTSžfctmHd^ m°A ,?°JaVsti^ih od"°”v ........................skimi združen i nodelovnih L™. ^ med 'judmt«, je zapisal Ed- delavske svete. Sprejeli so ES EHkEI IsfiSr so bila tudi način, kako de- dano navodilo o ustanavlja- prvič po oktoberski revoluciji £ak"ie zamotana « LJuhl!ana' Delo''nl 1JudJe s» lavce približati upravljanju, nju in delu delavskih svetov v je neka komunistična partija To Jso biie besede tovariša nan-cč^odvisno^kako 'bodo ker pa so bila brez širših prav- državnih gospodarskih po- obnovila najbolj radikalna Tita izrečene pred 30 leti. h^i na Zli™ mh podlag, niso mogla prev- djetjih _ stališča klasikov marksizma o Samoupravljanje je v teh doma jn v širši družbeni skim’ zeti dela v zvezi z upravlja- Izbrali so večja pomemb- državi. Zakon je vnesel velike letih prešlo pot od prvih de- d°™ zltn t ^ njem podjetij nejsa državna podjetja v vseh spremembe v družbenoeko- lavskih svetov kot posveto- dneva v dan vedno boli zavze Analiza praktičnih posledic republikah (215 v Sloveniji nomsko ureditev določeno z valnih poskusnih teles v letu f da v or "nfdelavske.a sa centralističnega upravljanja 47), v katerih je bilo treba vo- ustavo iz. leta'1946 in zahteval j950, delavskih svetov in Lu„r^vlfan,Vin dele^riie gospodarstva je pripeljala do ,t, nove organe. V zelo krat- spremembo državno-centra- upravnih odborov, izvoljenih Soliš e in S logičnega sklepa, da so po- kem času je bilo v Jugoslaviji lističmh s samoupravnimi na podlagi temeljnega zakona 7avedne člJaneJ naše sodah trebne bistvene spremembe v ustanovljenih 800 delavskih demokratičnimi odnosi. Z iz jefa 1950, nadaljnjega ra- stične samlZravne skupno- ega. ega kot nih už-I 8. garda, ki idejno vodi in ličnega dela se je izkazalo, da stičnega samoupravljanja ceiovhega^druŽbenega^istT- j^volie^nrvi 'delavskiJ svet' usmerja delavsko gibanje. je delavsko-samoupravljanje zgodovinski pomen, saj pred- ma, kjer prevladuje družbena PrvTinravnTodhoHe Sl Zt Sveti direktorjev so bili prav tista oblika, po kateri bo stavijajo ogrodje samouprav- lastnina proizvajalnih sred- ben qP L";, m^n leta P^i zadnji korak pred uvedbo lahko delavski razred prevzel nih odnosov, hkrati pa so naj- stev in kjer združeni proizva- HeLski svet ie štel?7 samoupravljanja, saj so po- neposredno upravljanje go- pomembnejši organ delavske ,aIci vse'bol, odločajo o vseh nr^ n avn oZr menil, začetek neposredne spodarstva. samouprave. dejavnikih svojega dela, P™ Upra °db°r pa 7 C,a" udeležbe delavskega razreda V govoru ob izdaji pred- ravno tako pa o celotnem ra- n°V' pr,rle,,tV1' , ,n skozi katerega odloči-v internih razmerjih, so bila našega delartruda in prizade- tve se zrca*' volja večine de-dana tudi izhodišča za nove vanj; še mnogo bolj pa smo lavcev, organ, ki ima svoj odnose pri vključevanju v ponosni in srečni zato, ker *jaz«, ki se zaveda svojih širšo družbeno skupnost smo skozi 30-letno graditev lunkcij in pristojnosti, ki de-preko delegatskega sistema, samoupravljanja mi sami jansko odloča sam in samo-IMP Ljubljana je s svojim soodločali o lastnih razvojnih stojno. Na drugi strani pa je načinom in doseženo visoko poteh, o poslovanju in gospo- Jasno, da so druge oblike sa-stopn jo učinkovitosti v pošlo- darjenju, o poteku delovnega moupravnega odločanja vanju in s stalnim poglablja- procesa, o uporabi ustvarje- danes še manj razvite kot od-njem samoupravnih odnosov nih sredstev, o pogojih in re- I°čanje preko delavskega in novih oblik uresničevanja zultatih svojega dela, skratka sveta> ker so zahtevnejše pa samoupravljanja kmalu po- o svoji usodi. Izreden občutek tudi^ mlajše po času, odkar jih stalo jedro tehnološkega, ima vsak, kdor spozna, da o uveljavljamo. V mislih imam ekonomskega in socialnega svojem delu, o svojih rezulta- Predvsem celoten delegatski razvoja. Zaradi tega je že v tih, o celotnem življenju od- sistem »zunaj« OZD, se pravi PODELITEV PRIZNANJ ČLANOM PRVEGA DELAVSKEGA SVETA »drugi dom« v IMP si izoblikovala globok in močan čut pripadnosti temu kolektivu in tako trdne vezi, da jih je le v izjemnih primerih pripravljena pretrgati. Verjetno tako kot povsod, sta tudi v IMP jasno vidna mesto in vloga delavskega sveta kot najvišjega organa upravljanja v organizaciji v sistemu letih prvega obstoja, še bolj loča sam oz. skupno s sode-pa po letu 1960 postalo nosi- lavci in da ne obstaja nekdo, lec integracijskega procesa. Pri tem si je prizadevalo za doseganje bistva integracijskih procesov, ki so omogo- družbenpolitičnih in moupravnih interesnih skupki bi mislil in odločal za njega nostih, delno pa tudi v oblikah ali namesto njega. Kljub združevanja dela in sredstev, temu, da je tridesetletno uve- zlasti višjih, kot so SOZD, ljavljanje samoupravljanja banka in poslovna skupnost, čaii povezovanje organizacij pognalo globoke korenine, pa Dalje so tu zbori delavcev, združenega dela zaradi racio- so med nami še taki, ki bi jim organi samoupravne delavske nalnega in bolj uspešnega po- bilo ljubše, da drugi mislijo in kontrole, disciplinska komisi-slovanja. odločajo namesto njih, kot ja, ki v celotnem samouprav- Tratjicionalno, živahno in tudi taki, ki menijo, da oprav- nem sistemu še ne predstav-razgibano samoupravno in ljajo tako poslanstvo, da Uaj° tako kvalitetne vsebine družbenopolitično življenje v lahko odločajo o in namesto samoupravljanja, kot prav IMP, ki sem ga orisal zelo na drugih. delavski svet. Prav tu tiči eden Povsem na jasnem smo si, izmed glavnih razlogov ne-da so.tako nagel razvoj, rast in sporne ugotovitve, da ima de-nadpovprečne rezultate IMP lavec manjši vpliv na odloča-ob stalnem poslovno-gospo- nJe v družbenopolitični, sa-darskem, tehnično-tehnolo- moupravni interesni škupno-ško in organizacijskem na- st‘ ter zlasti v zahtevnejših predku omogočali le hkrati oblikah združevanja dela in kratko in ki nikoli ni poznalo mrtvila, brezciljnosti in brezvoljnosti, se je okoli leta 1970, po sprejetju ustavnih dopolnil še bolj razširilo in stalno stopnjevalo. Po že omenjenem podpisu samou- pravnega sporazuma o zdru- stalno se razvijajoči družbe- sredstev, kot pa v lastni te iti. ■ u _ 1 _ 1 • • m ni mi ornonno^i ti -rrlrivro žitvi v DO IMP, smo v ustavi iz leta 1974 našli nov temelj za še hitrejše razvijanje družbenoekonomskih in s tem samoupravnih in delegatskih odnosov, ki so se takrat v praksi šele rojevali. Od 8 v neekonomski in s tem sa moupravni odnosi. Delovnemu človeku smo vedno posvečali prvo skrb. Toda ne le njegovemu delovnemu oko- meljni organizaciji združenega dela. Kljub uspehom, ki smo jih v IMP dosegli na poslovno-gospodarskem, družbenoe- Branislavu Remicu Stanku Krumpaku lju, delovnim pogojem, eko- konomskem in samouprav-nomski in socialni varnosti, nem področju pa se zave- Ivanu Hajbergerju damo vseh nepravilnosti, negativnosti, pomanjkljivosti in nedorečenosti, ki nas spremljajo. Tudi če smo kdaj preveč samokritični, je mnogo bolje, kot če bi se slepili z doseženim ali lakirali napake. Dobro vemo, da se še premalo dogovarjamo in sporazumevamo, da realizacija dogovorjenega ne gre vedno gladko, da kljub nemajhnemu združevanju sredstev še ne dosegamo tega, kar bi morali, da se večkrat obnašamo zelo neposlovno, da premalo vlagamo v lasten tehnično-tehnoLoški razvoj in v izvoz, da se ponekod z zasledovanjem pretežno lastnih interesov zapiramo vase ipd. Dejstvo (da ne rečem opravičilo) je, da smo danes izredno velika sestavljena organizacija s pestro dejavnostjo in številnimi proizvodnimi programi, razprostrta širom Slovenije od Kopra do Murske Sobote, kjer ni enostavno sporazumno usklajevati medsebojnih interesov. Toda v (Nadaljevanje na 4. strani) — Vinku Drolcu Francu Pokornu Janezu Hribarju (Nadaljevanje s 3. strani) aktivnosti in stalni prisotnosti naših družbenopolitičnih organizacij (zlasti ZK in sindikata) in razvitosti samoupravnega odločanja ob jasno določenih ciljih združevanja v SOZD IMP in bodoči usmeritvi je moč, da sedanje pomanjkljivosti hitreje krčimo in smeleje uresničujemo družbenoekonomske funkcije naše sestavljene organizacije. Ob tem se vsekakor ne moremo strinjati z ocenami nekaterih, ki pavšalno IMP dajejo negativni predznak in mu prerokujejo nič kaj obetavne prihodnosti. Dokazali TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Ob 30-letnici samouprav- smo, da znamo delati in upravljati. Tako bomo tudi v bodoče. Zadnje volitve v delavske svete in druge organe upravljanja v IMP smo uspešno opravili marca letos. V vseh TOZD, delovnih skupnostih, DO in SOZD smo izvolili skupno 44 delavskih svetov, v katerih je 652 delegatov, kar pomeni, da je približno vsak 15. delavec delegat delavskega sveta. Če bi sem šteli še vse druge neposredno voljene organe, bi ugotovili, da smo na teh volitvah neposredno izvolili preko 1200 delavcev. V to številko pa niso všteti člani delegacij v skupščine družbenopolitičnih in samou- zdaleč ni končan. Še vse pre- bivalca pa je 7500 US dolar-pravnih interesnih skupnosti, več je zgovornih primerov, da jev. delegati v različnih organih in posamezniki poznajo le svoje V občini deluje 28 krajev-organizacijah izven IMP, niti pravice, o obveznostih pa no- nih skupnosti, kar predstavlja člani izvršilnih organov in čejo nič slišati, da je njihov s temeljnimi organizacijami komisij delavskih svetov, kar čut za družbeno lastnino proi- solidno osnovo za povezova-zgovorno pove, kako velik del zvajalnih sredstev in dohodka nje pri posameznih odloči-naših delavcev je neposredno še povsem nerazvit, da so s tvah z delovnimi ljudmi in ob-vključenih v različne samou- svojimi ozko osebnimi, egoi- čani v delovanju delegatskega pravne organe. stičnimi interesi, katerih zače- sistema. tek m konec sta čim lagod- Temeljni cilj občine Ljub-PROCES UVELJAVLJA- delo mam večjt osebni ljana„Bežigrad je h,ter druž- NJA ° e ’ s® a ec °d lika sa- benoekonomski razvoj. Do- SAMOUPRAVLJANJA NI moupravljalca v soc.ahsticm sledno bomo uveljavi|i sa. KONČAN družbi. Zal se nam ob tem se moupravno odločanje na vseh Novoizvoljeni organi smo marsikje n! P^redlo izobli- ravneh in za vse jjudj( gospo-torej šele pred kratkim zgra- kovati meril ki bi lenega de- darstvo bo bolj kot doslej bili za delo. Čaka nas izredno 'avca Ja*n° ločevala od prid- usmerjeno v azvoz> prjmama naporen mandat, saj bomo ~f8 ’ abega od dobrega- usmeritev pa je namenjena morali poleg tekočih nalog še Skratka, izredna demokratic- tudi hitrejši rasti produktiv-več pozornosti posvetiti na- nost, človečnost m solidarnost nosti dela, znižanju stroškov daljni izgradnji in utrjevanju nase8a samoupravnega si- na enoto pro,zvodai s tem pa družbenoekonomske funk- stema m.Pa "asa neodločnost tudi večjj konkurenčnosti na cije celotne SOZD IMP, po- so na široko odprli vrata domačem in tujem trgu s tem, sebno pa celotnim družbenim !aklm’ ki samo jem jejo, da- da je skupna skrb v prihodnje prizadevanjem gospodarske JeJ° Pa mal° 3,1 ce,° n|c> ki prvenstveno usmerjena na ustalitve. Vsak nov mandat poznajo samoupravo le, ko stabilizacijo gospodarstva, nam pomeni več izkušenj, več PTe za njihove pravice, ki so znanja in še globje prodiranje I1!1 P0*03 ust„a samoupravlja-samoupravljanja v našo vsak- nJa 'J™.n,č ve^’ se PraY* takim, danjo prakso. Kljub temu, da kl,y blstyu na nek način izko- je tako veliko število naših nscajo druge m pa sistem so- _,v.,vllllvl aoilluUk,ie, delavcev neposredno vklju- cialisticnega samoupravljanja jjanja jn doseženih rezultatih čenih v samoupravne organe, Kot tak- . na tem področju, ki so dobro še ne pomeni, da so vsi dovolj X se nas> se zlastl Pa organe vidni povsodj tudi v IMP se v aktivni, zreli in sposobni za .uPr^v ja"ja ln ,d,rl!ge organe imenu sedanjega delavskega odgovorne naloge, ki jim jih ter družbenopolitične organi- sveta SOzD IMP najlepše nalagamo. Zato se bomo mo- fa£’Jf’ cakaj® toreJ se °b' zahvaljujem vsem, ki ste karali v organih samih, zlasti pa sezne zadolžitve pri nadalj- korkoi; prispevali k uveljavi-v družbenopolitičnih organi- njem razvijanju sistema so- tvj sam0upravljanja in mestu, zacijah še vztrajneje boriti za c.al.st,enega samoupravlja- ki ga jmaF danJes/ še enkrat večjo usposobljenost in ak- nja, se posebej pa človekove hvala vsem: od prvih članov in tivnost vseh delegatov. samoupravljalske, delovne m predsednikov delavskih sve- Proces uveljavljanja sa- obce družbene zavesti, moupravljanja, ki traja že 30 let, še zdaleč ni končan. Vrsta POVEZANOST S ŠIRŠO vprašanj je še odprtih, nedo- DRUŽBENO delanih, posebno v praksi, NOSTJO _______ __________t_______ toda cilji, ki jih zasledujemo, Čeprav se IMP danes po- organizacijah prispevali odlo-so popolnoma jasni. Zato javlja v več kot desetih slo- čilen delež in ne nazadnje tudi bomo morali tudi mi sami, ki venskih občinah, smo z beži- vsem, ki ste se in se še Štrose s temi problemi srečujemo grajsko povezani daleč najte- kovno z opravljanjem del in v praksi, več pozornosti po- sneje, saj ima tu sedež polo- nalog tako ali drugače ukvar-svetiti optimalizaciji in racio- vica naših delovnih organiza- jate z uveljavljanjem samou-nalizaciji postopkov, ki vo- cij, 8 TOZD in sam SOZD pravljanja v naši družbi. Pri dijo do samoupravnih odloči- IMP. tem želim vsem, da se bo krog tev, še posebno zato, da se Občinski praznik praznu- delavcev, ki so dali svoj akti-nam ne bi zaradi v mnogočenr jemo v spomin na dogodke ven delež k razvoju samou-kompliciranih in nedorečenih 24. junija pred 39 leti, ko so pravljanja, še močneje razširil proceduralnih vprašanj, ki odšli v rašiške gozdove ko- in da bomo vsi skupaj v bo-nam jemljejo veliko truda in munisti z območja bežigraj- doče njegovi nadaljni graditvi moči, razblinila in zabrisala ske občine. Tako so začeli or- in uveljavljanju dali še več! bistvo oz. vsebinsko vpraša- ganiziran upor proti fašistič- Predstavnikom občine nje, o čemer pravzaprav odlo- nemu okupatorju. Ljubljana-Bežigrad prisrčno čarno. Navedena vprašanja še Rašiška partizanska četa je čestitam ob občinskem praz-zdaleč niso fraza ali politična bila kasnejšim borcem NOV niku in izražam željo IMP, da parola. Njihovo hitrejše ra- zgled revolucionarnosti, tova- bomo v bodoče še poglobili že zreševanje nam bo pomenilo rištva, junaštva. Dala je štiri ‘tako dobro in tesno sodelova-pospešeno aktivno vključe- narodne heroje, ki so vsi padli nje, ki je v marsičem pripo-vanje širših in širših krogov v NOV; Maks Pečar, Rezka moglo k rezultatom, ki smo delavcev v samoupravne od- Dragar ih Ivan Bizjak so bili iz jih dosegli, ločitve in — kar ni nič manj skupine, ki je 24. junija 1941 Govor zaključujem s skle-pomembno cenejše spreje- odšla v rašiške gozdove. pom delavskega sveta SOZD manje samoupravnih odloči- Občina Ljubljana-Beži- IMP, ki je odločil, da se ob tev. To govorim zato, ker grad je gospodarsko in tudi 30-letnici samoupravljanja »kulturni razvoj delavcev, to sicer ena najmočnejših v Slo- vsem članom prvega delav-je vsestranska izobrazba veniji. Na njenem območju skega, izvoljenega 8. julija ljudi, da bodo sposobni za deluje 155 OZD, v katerih 1950, ki še delajo v IMP ali pa uspešno upravljanje v korist dela več kot 30.000 delavcev; So se upokojili kot delavci skupnosti«, kot je dejal tova-,sicer pa ima 56.000 prebival- IMP, podelijo spominska riš Tito pred 30 leti, danes še leev; narodni dohodek na pre- priznanja. tov do pred kratkim razrešenim delegatom delavskih svetov in drugih organov, SKUP- hvala vsem, ki ste kot aktivni delavci v družbenopolitičnih • BRONISLAV REMIC — PRVI PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA IMP Delavski sveti danes lažje delajo Prvo sejo delavskega sveta IMP pred 30 leti je vodil predsednik Bronislav Remic, visokokvalificirani inštalater centralne kuijave, ki je ostal zvest IMP do danes. V prijetnem pogovoru mi je pred praznikom Dneva borca nizal odgovore na moja vprašanja. V IMP se je zaposlil leta 1947. Pred tem je delal pri zasebnem podjetju inženirja Hermana Koma v Kranju (iz tega podjetja je potem nastalo instalacijsko podjetje Toplovod). Sedaj opravlja dela vodje montaže v TOZD OV. — Kaj vse ste delali v tej vrsti let v IMP? »Bil sem vodilni monter pri gradnji Tovarne avtomobilov Maribor —Tezno, od koder sem po treh letih prišel z zmanjšano skupino monterjev v Ljubljano na gradbišče prvega bloka v študentskem naselju v Rožni dolini. Od tod sem šel za vodjo obrata Trata, kar sem bil tri leta. Potem pa sem bil premeščen v operativno službo direkcije za centralno kurjavo in ogrevanje za vodjo montaže. To delo opravljam še danes v TOZD OV.'« — Na kaj imate iz časa svojega službovanja v IMP najlepše in najgrenkejše spomine? »Najtežje mi je bilo prevzeti velika montažna dela v Tovarni avtomobilov v Mariboru. Najlepši trenutki pa so bili ob vsakem doseganju večjih uspehov.« — Bili ste prvi predsednik delavskega sveta IMP pred 30 leti. Kako ste se počutili, ko ste vodili prvo sejo, saj je bila to nova smer in oblika delovanja? Ste tedaj občutili, da je to začetek novega procesa? »Ne spominjam se dneva, ko sem se selil z gradbišča mariborske tovarne avtomobilov Ljubljano, kjer so me obvestili, naj pokličem generalnega direktorja Stanka Krumpaka. To sem tudi storil. Dobil sem vabilo za sejo delavskega sveta. Na priporočilo generalnega direktorja so me izvolili za prvega predsednika delavskega sveta IMP (v tistem času je bil to še Toplovod). Poznal sem sistem delovanja delavskega razreda in mi vključitev v vodenje delavskega sveta ni predstavljala problema. Čeprav sem poznal izvoljene člane delavskega sveta, sem boječe vodil 1. sejo, ker nisem poznal miselnosti članov. Kasneje sem spoznal, da je kolektiv IMP v svoj prvi delavski svet izbral poštene ljudi. Seje prvega delavskega sveta so bile vselej programsko dobro pripravljene. Sklepčnost na sejah je bila skoraj vedno 100 odstotna. Mesečno smo reševali problematiko upravljanja podjetja, od vrha navzdol ter smo se vsi v delavskem svetu zavedali, da delamo za novo ustvarjeno podjetje, za čim-večji in boljši uspeh kolektiva in posameznega delavca.« — S katerimi večjimi problemi se je tedaj spopadal delavski svet? »Prvo je vprašanje, kako dobiti monterje za centralno kurjavo in ogrevanje. Mislili smo na vzgojo lastnih kadrov, zato smo mlade delavce usposabljali v takratnih delavnicah IMP v Kranju. Zaradi težjih pogojev dela so nam bile priznane prehrambene karte. Delavski svet je reševal težko problematiko v zvezi s prenočevanjem in prehrano mon-terskih skupin po terenih.« — Kakšen občutek ima človek, ki je bil neposredno udeležen v procesu razvoja v teh 30 letih? »Skoraj neverjetno se mi zdi, da smo začeli z delavskim samoupravljanjem, ker je bila tedaj miselnost delavcev večkrat zgrešena, saj so smatrali, da so člani delavskega sveta nekaj posebnega v posameznih monterskih skupinah in v obratu Trata.« — Kakšno razliko opazite od takrat do danes? »V primerjavi s prvim delavskim svetom, menim, da imajo sedanji delavski sveti laž je delo.« — Se spomnite iz svojega predsednikovanja kakšnega posebnega dogodka? »Najbolj mi je ostala v spominu burna seja delavskega sveta, na kateri je bilo potrebno rešiti delovni čas administrativnega kadra, ki naj bi prav tako kot monterji imel osem urni delavnik.« — Katere funkcije v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in druge ste opravljali doslej? »Dvanajst let sem bil član občinskega ljudskega odbora. Bil sem predsednik krajevne organizacije SZDL Črnuče, povelnik občinske gasilske zveze Ljubljana, član sindikata itd.« — V kateri funkciji, menite, ste bili najbolj uspešni? »Zdi se mi, da sem bil najbolj uspešen pri gasilcih.« M. PRIMC Zapis s problemske konference v TOZD TEIM Za problemsko konferenco, kije bila 19. maja letos v TOZD TEN, smo zvedeli v uredništvu Glasnika šele 2. junija, medtem ko smo dobili zapisnik s konference še kasneje. Menimo, da so v Tenu imeli toliko časa, da bi nas v teku priprav na konferenco o tem lahko obvestili. Na konferenci, kjer je. bilo okoli 35 udeležencev, so pregledali zapisnik problemske konference, ki je bila 17. decembra lani. sprejeli so nekaj sklepov in obravnavali niz vprašanj, ki so jih postavljali delavci iz delavnic jakega toka v času priprav na konferenco. Tako so sprejeli naslednje sklepe: — Služba za plan in termini-ranje proizvodnje mora skrbeti za kontinuiteto dela. Novi delovni nalogi naj se odprejo vsaj tri dni pred iztekom dela na osnovi prejšnjih delovnih nalogov. — O vsej problematiki pri izdelovanju prototipov, delu razvojnega in prodajnega oddelka delovne skupnosti DO Emond naj se vodstvo TOZD TEN pogovori z vodstvom DO do konca junija letos. — Vprašanje transporta bo urejeno z izgradnjo nove hale. O reševanju te problematike naj bi 1r>1| *■»»»coKnzt STVI’**’* — predlagati je treba delavskemu svetu TOZD TEN, naj vsem delavcem v delavnici jakega toka odobri uporabo zaščitnih čevljev. — Napraviti je potrebno spisek orodja, ki je bilo nabavljeno po sklepu prejšnje problemske konference. — Ugotoviti je potrebno, katera vprašanja z zadnje problemske konference so in katera niso rešena. » Vprašanja, ki so jih na konferenci obravnavali, so se nanašala na norme, na pomanjkanje dela v delavnici jakega toka, na delo konstrukterja, na odpremo izdelkov iz elektro delavnice, na problematiko v zvezi z delovnimi nalogi, predvidevanja časa v zvezi z delovnimi nalogi, na odhode tovarniškega avtobusa iz Tena. Nadalje so vprašanja zadevala cene zasebnih kooperantov, odhajanje delavcev na nepripravljene mon- Na vso to paleto vprašanj so se razvile živahne razprave, v katerih so skušali poiskati poti za odpravo nakopičenih slabosti. Tako so, kar zadeva vprašanja kdaj, kje in kako so bile norme presežene v prvem trimesečju letos, zadolžili računovodski sektor, ki naj bi v roku 14 dni ugotovil preseg norm v TOZD Ten po stroškovnih mestih za letošnje prvo četrtletje in naj bi se tak pregled izdelal potem za vsako četrtletje. Na vprašanje, ki se nanaša na pomanjkanje dela v delavnici jakega toka (istočasno pa opravljajo dela kooperanti), je bilo na konferenci odgovorjeno takole: »Pomanjkanje dela v delavnici jakega toka je delno posledica neizpolnjevanja rokov oz. preslabega ocenjevanja dela v kovinski delavnici, od koder ni prišel material pravočasno v delavnico jakega toka. Ker pa smo se odločili, da bomo dela v jakem toku izvajali samo takrat, ko bo zagotovljen ves elektromaterial, to pomeni, da je kovinska delavnica delala za jaki tok za nekaj mesecev vnaprej. Takoj, ko smo misli- v n. Vi ■ -Vj proizvodnjo pri kooperantih. Poleg nekaj nepredvidenih problemov je treba omeniti, da je tudi jugoslovansko tržišče bistveno drugačno, kot je bilo še pred enim letom. Sedaj ne dobimo materialov, za katere doslej ni bilo problema pri nabavi (baker, žica, U profil itd.). »Bratstvo« pri nas kupuje v glavnem zaradi razdelilnih mehanizmov, ki jih izdeluje Horjak. Lahko pa bi seveda to sestavljali doma.« Glede vprašanja naj bi se predložili dokumenti o cenah kooperantov, je bilo na problemski konferenci med drugim rečeno, da je direktor TOZD podrobno obrazložil po kakšnih cenah delajo kooperanti. Za Tiko Tržič v tozdu samo lakirajo, vendar na Tikov račun in z njihovim materialom. V prodaji še med seboj premalo dogovarjajo, v kakšnih rokih je potrebno izdelati velike naloge. Tako se zgodi, da se velika dela zberejo naenkrat v tovarni. Prodajni oddelek dela plan, in je ta izdelan do 15. decembra, če pa se pogleda, koliko planiranega je prodanega, se vidi, da je nekaj stvari prodanih tudi za polovico manj, kot je bilo planirano. O vprašanju, ki se nanaša na to, kdo odloča o rokih p>otovanj na montaže, ki niso pripravljene, se je v razpravi pokazalo, da so bili taki primeri Gorenje Velenje, T*rTl'T' VT; v Tftontno >— T> ^ <-( -x-v»-i1 * rt pri katerih so imeli ustno zagotovitev, da bo do roka vse pripravljeno. Morali bi imeti pismeno zagotovitev naročnika, da lahko pridejo na montažo. V primeru, da montaža potem ne bi bila pripravljena, bi moral naročnik po-ravnati stroške, ki bi jih imeli z montažo. Glede vprašanja, zakaj ni bilo sestanka za elektro delavnico, za katerega je le-ta prosila, so menili, da bi sestanki, za katere delavci prosijo, morali biti organizirani. Kar zadeva delovnih nalogov, so bili mnenja, da bi se moral tehnolog, Iti obdeluje delovne naloge za montažo, pogovoriti z monterjem o tem, kakšen material bo potrebno vzeti na montažo. Predlagali so, naj bi uskladili dokumentacijo. Zavzeli so stališče, naj bi ta problem rešili, sicer nameravajo v delavnici jakega toka prenehati z delom in s problematiko seznaniti inšpekcijo. Nadalje so se dotaknili časa za kontrolo končnih izdelkov. Le-tega namreč vedno zmanjka. Predlagali so, naj bi v izjemnih primerih kontrola delala v podaljšanem času. Ker Viatorjev avtobus, ki vozi delavce, prezgodaj odhaja iz Tena, so se zavzeli za to, naj bi zahtevali od Viatorja, da se drži dogovora. Po zapisniku pripravila V ,C Tj T 7 A Trrr ~ INVESTICIJE - NAJTRŠI OREH Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose pri DS SOZD je imela v mesecu juniju dve seji. Na obeh sejah so delegati večino časa posvetili pripravi samoupravnih sporazumov o temeljih plana za srednjeročno obdobje 1981—1985 in pripravi srednjeročnih planov temeljnih organizacij. Glede delitve osebnih dohodkov in sredstev sklada skupne porabe je komisija na 13. seji menila, da naj sindikat opredeli politična stališča za nadaljnje delo na teh področjih. Nalogo je sindikat opravil in o njegovih stališčih poročamo v tej številki Glasnika. Prav tako so se morali delegati delovnih organizacij dogovoriti glede investicij skupnega pomena — o problemu, ki že precej časa Ključno vprašanje za uspeh gospodarske stabilizacije je vprašanje gospodarjenja s sredstvi razširjene reprodukcije oz. investiranja. Veliko vlogo ima v tem okviru kreditna pol tika, ki je doslej z velikim obsegom cenenfli doigoročnh kreditov omogočala vzdrževanje široke fronte razdrobljenih in premalo učinkovitih investicij, na drugi strani pa stalno postavljala pod vprašaj likvidnost banke. Tega bo sedaj konec. V razpravi je predlog bančne politike kreditiranja na novo srednjeročno obdobje z naslednjimi temeljnimi spremembami: 1. bančna sredstva so lahko le dopolnilni, ne pa prevladujoč vir financiranja investicij. Banka bo s krediti pokrila največ 30% predračunske vrednosti (za investiranje v manj razvite, zamejstvo in v izvozno proizvodnjo 40%). 2. Sodelovanje banke pri financiranju investicij je vezano na štiri pogoje: — prispevek investicij k prestrukturiranju gospodarstva v razvojno intenzivno proizvodnjo, — najmanj 30% udeležbe združenih sredstev, kjer je mogoče opredeliti skupne interese, — da investicija ne pomeni enostavne reprodukcije, zamenjave izrabljene opreme, manjše rekonstrukcije, gradnje ali nakupa poslovnli prostorov, vozi, gradnje kapacitet, zasnovanih na uporabi tekočli goriv, programov, ki niso v skladu s politiko zaposlovanja ali kapacitet za izvajanje gradben8i, montažnih ali storitvenih del, — da so programi investicij opthnalno usklajeni na najvišji integracijski ravni, sicer jih banka ne bo uvrstia v plan. 3. Ekonomski pogoji za pridobivanje in odplačio kreditov bodo težji. Predlaga se »elastična poltika obrestnih mer«, z vrednotenjem projektov po družbeni pomembnosti, vendar ob nivoju, ki je bistveno višji kot danes (za dolgoročne kredite naj bi bila normalna obrestna mera 12%, za kratkoročne do 18%). Odplačilna doba bo skrajšana na največ 6 let. 4. Predlagajo se ukrepi za obvezno vezavo sredstev akumulacije TOZD do trenutka investiranja, vezave teh sredstev pase ne bo nadomestila z večjimi krediti za obratne naložbe. Krediti za trajna obratna sredstva bodo le za nove investicije. Za IMP kjer po prvih podatki: investicijske potrebe za obdobje 1981—1985 za okrog 50% presegajo realno razpoložljivo akumulacijo v istem obdobju, bodo ti ukrepi nekoliko težji, kolikor manj bomo sposobni dogovoriti se o skupnem programu investicij In njegovi izvedbi. Cene bo prišlo do sporazuma o seznamu investicij skupnega pomena, terminskem razporedu začetkov del in obsegu, pogojih in dinamiki združevanja, bo IMP: — izpad el' iz družbenih dogovorov o temeljih plana občin in mesta in srednjeročni: planov bank, kar glede na pričakovanje zaostrene pogoje gospodarjenja s sredstvi razškjene reprodukcije pomeni, da IMP ne bo mogel izvesti večine načrtovani: investicij; — prišel v položaj, ko zaradi fizični: omejitev in selektivne politike bank ne bo mogel v celoti uporabiti niti lastne razpoložljive akumuladjejše manj pa bo lahko uporabljal tujo v obliki kreditov; — prisOjen zmanjšati plane rasti dohodka, produktivnosti, osebnih dohodkov in drugi: oblik porabe, ki temeljijo na uresničitvi investicijski: programov; — 'prisljen ponavljati referendume o osnovah plana TOZD, DO in SOZD. Da bi do realizacije skupnega programa investicij v interesu delavcev IMP in v splošnem družbenem interesu vendarle prišlo, bo potrebno maksimalno pozornost posvetiti vzpostavljanju takih dohodkovnih odnosov pri združevanju, ki bodo ekonomsko zanimivi za združevalce sredstev, hkrati da bo s strani samoupravni: in posebej poslovodni: organov potrebna v etika stopnja poslovne daljnovidnosti, pripravljenosti za y»razumevanje in družbene odgovornosti. UROŠKORŽE potuje po dnevnih redih ne- možno uresničiti, če se bodo katerih organov in ki ga bomo temeljne organizacije dogo-morali v Samoupravnem spo- vorile za vrstni red in za zdru-razumu o temeljih plana ževanje sredstev, kar je prvi SOZD IMP dokončno razre- pogoj, če hočemo v zaostre-šiti in je prav gotovo ključ- nih pogojih gospodarjenja nega pomena za nadaljnji ra- pridobiti tudi bančne kredite, zvoj in obstoj SOZD IMP. Poročila delegatov o pri-Na 14. seji komisije je tov. pravljenosti za združevanje Uroš Korže, ki po odhodu sredstev so odkrila, da za ne-tov. Jurija Zavca vodi komisi- katere investicije zaenkrat ni jo, poudaril pomembnost ra- predvidenih združevalcev zrešitve vprašanj investicij sredstev. Razlogi so različni, skupnega pomena, ki pred- Nekateri nimajo sredstev, stavljajo v letih 1981—1985 drugi ne združujejo, ker ni in-40—45 % celotnih investicij v teresa za njihove investicije IMP. Po dosedanjih podatkih itd. Večina TOZD ali pa vsi so in izračunih bo te programe pripravljeni združiti denar za Na referendumih koncem lanskega novembra smo sprejemali Osnove plana IMP 1981—1985. Med nalogami, ki smo jih zapisali v »Osnove«, je tudi pravočasno dokončanje investicij skupnega pomena: — dograditev tovarne elektronaprav v Ljubljani TOZD TEN (galvana tehnološka oprema in orodjarna oz. prototipna delavnica) — izgradnja tovarne črpalk in avtomatike TOZD TRATA — izgradnja tovarne opreme za procesno industrijo TOZD ITAK — izgradnja tovarne klima naprav-komfortnih TOZD KP — izgradnja tovarne klima naprav-industrijskih TOZD IP — izgradnja tovarne ventil jn opreme za sist. prezrač. TOZD MM — poslovni objekt skupnega pomena IMP: IB Maribor, PB Ljubljana, Inženiring Ljubljana, Zastopstva Ljubljana, DS IZIP Ljubljana, DS Emond Ljubljana, DS Interna banka Ljubljana, DS SOZD Ljubljana — novogradnja tovarne za izdelke za pripravo in čiščenje voda TOZD EKO / — nakup nove računalniške opreme za potrebe TOZD, DO in SOZD DO PROMONT NESREČE PRI DELU V zelo kratkem času, mesec dni, so se v DO PROMONT pripetile tri nesreče pri delu, katere brez nadaljnjega lahko ocenimo kot težke nesreče pri delu. Pri vseh treh nesrečah ugotavljamo kot vzrok »človeški faktor« in sicer: 1. opuščanje varstvenih ukrepov pri delu 2. nepravilen pristop k delu 3. pomanjkljiv nadzor nad delom s strani odgovorne osebe. Gornje navedbe je ugotovila inšpekcija dela, ko je raziskovala posamezne primere. Zgoraj navedenim pomanjkljivostim, pa se je pridružila še ena nevšečnost in to je neizpolnjevanje 2. in 3. od- stavka 22. člena Zakona o varstvu pri delu. ki določa: Drugi odstavek: Organizacija združenega dela mora takoj obvestiti organ inšpekcije dela prve stopnje o vsaki smrtni nesreči, kolektivni nesreči in hujši nesreči pri delu. Tretji odstavek: Organizacija združenega dela mora hkrati obvestiti o vsaki smrtni nesreči in hujši nesreči pri delu tudi pristojni organ javne varnosti. Za izpolnjevanje teh določil in v izogib posledic, ki nastajajo pri tem predlagamo, da neposredni vodja del (vodilni monter ali njegov namestnik) takoj prijavi nesrečo vodji montaže in službi varstva pri delu. Če ti niso dosegljivi. r>a takoi obvesti tisto po- "ačunalniško opremo v delovni skupnosti SOZD in pa za poslovne prostore TOZD Inženiring. Utemeljena je tudi pripomba, da ne morejo TOZD opredeliti svojih interesov, dokler niso znani programi in terminski' plani za nekatere pomembne investicije. Delegati so se strinjali, da naj te probleme še enkrat temeljito obravnava strokovni kolegij generalnega direktorja SOZD. Delegati so tudi poročali o stališčih TOZD glede obsega del in nalog, ki naj bi jih opravljali v delovni skupnosti SOZD. Prevladovalo je stališče, da obsega del in s tem tudi številna zaposlenih ne bi povečevali. Izjema je edino služba elektronske obdelave podatkov, za katero pripravlja razvojni program posebna komisija. Ponovno je bila poudarjena potreba po pripravi novih načinov plačevanja delovne skupnosti, ker v dosedanjem sistemu TOZD niso plačevale prispevka po dejansko opravljenem delu. Z ozirom na stališča nekaterih delovnih organizacij, da zaposlijo delavca, ki bo oprav-, ijal dela in naloge, ki so jih doslej opravljali delavci v delovni skupnosti SOZD, je zahtevek po novem »ključu« toliko bolj utemeljen. Delegati so poročali tudi, kako tečejo priprave srednjeročnih planov TOZD. Ob tem bo treba razrešiti še številne nejasnosti, če hočemo, da bodo plani sprejeti do začetka srednjeročnega obdobja, do tega trenutka pa ni ravno veliko časa. TONE ŠTRUS stajo milice, kjer se dela izvajajo. Opozarjamo tudi, da mora mesto nesreče ostati tako, kakršno je bilo ob nesreči. Poleg do sedaj naštetega, pa se dogaja, da delavci, ki so se lažje poškodovali pri delu, pridejo po prijavo o nesreči pri delu šele takrat, ko jih zdravstveno osebje opozori na prijavo o nesreči pri delu. Vsem tem, pa tudi ostale opozarjamo na Zakon o evidencah, ki v 16. členu določa: V evidenco o nesrečah pri delu se vpisujejo podatki najpozneje v treh dneh od dneva, ko se je zgodila nesreča pri delu. Za neizpolnjevanje določil republiškega Zakona o varstvu pri delu, kakor tudi Zveznega Zakona o evidencah so predvidene denarne kazni 2.000 din do 50.000 din za DO in od 5.000 din za odgovorno osebo. Sam. ref. za varstvo pri delu: FRANC CIUHA * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * * *¥■ * * ¥ * * ¥ * * ¥ ¥ ¥ * * ¥ ¥ $ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 TOZD ELEKTROKOVINAR ****************************iH<*****-k*-k-K*****-k***-k****-k***-k*****-M<-k*.k-k-**-tr KLJUB USPEHOM-PREMALO STORJENEGA Ker je preteklo že pol leta, odkar smo si zastavili naloge za stabilizacijo poslovanja naše TOZD je čas, da pregledamo dosežene uspehe in tudi pomanjkljivosti na tem področju. Izpolnjevanje oziroma nedoseganje planiranih nalog lahko analiziramo po točkah sprejetega stabilizacijskega programa. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Trudimo se, da se stanje “ ' • • - — - £ ava,,M’ M,,i,lra" * normalizira in pričakujemo v drugi polovici leta tudi ustrezne efekte od odpor posameznikov proti uvedenim spremembam. 1. Izraba delovnega časa se je povečala predvsem v montažni dejavnosti zaradi terenskega dela. Večina objektov je od sedeža TOZD precej oddaljena tako, da glede prihodov na gradbišča, oziroma odhodov ni več takih težav kot pred časom, ko je bila večina objektov v bližnji okolici. Na boljšo izrabo časa pa je veliko vplivala tudi izboljšana oskrba gradbišč z repromaterialom, pri čemer opažamo bistven napredek. Pojavljajo se sicer še vedno nekateri problemi na večjih gradbiščih pri neizdobavah materiala, kar povzroča zastoje, selitev delavcev in izgubo efektivnega delovnega časa. 2. Pri zmanjševanju bolniškega staleža kljub ustreznim naporom vključno s stimulacijo delavcev, nismo veliko napredovali. Povprečno se je zmanjšalo število izgubljenih ur le za en odstotek. Podrobnejšo analizo, oziroma nadaljnje ukrepe bomo izvedli ob obravnavi polletne bilance. 3. Število neopravičenih izostankov z dela se je v primerjavi z lanskim letom občutno zmanjšalo. Smatramo, da je k temu pripomogel ukrep za stimulacijo delavcev brez neopravičenih izostankov in prehod na montažo na bolj oddaljenih gradbiščih. 4. Pri izgrajevanju meril za nagrajevanje delavcev po opravljenem delu nismo veliko napredovali. Predvsem velja to za delavce v režijskih službah. Pripravljajo se sicer podrobne razmejitve opravil na posameznih opravilih, ki naj bi služile kot osnova za nagrajevanje po delu, vendar pa na tem področju nimamo nobene pomoči niti z nivoja de-. lovne niti sestavljene organizacije IMP. 5. Število režijskih delavcev se je povečalo samo v tehničnem sektorju proizvodnje, zaradi potrebe formiranja tehnološke priprave proizvodnje in konstrukcije. Z odhodom dveh delavcev v pokoj pa bomo ostali pri zaposlovanju režijskih delavcev na nivoju plana in resolucije. 6. Pri povečevanju delovne discipline v montažnem obratu opažamo bistvene pozitivne spremembe iz že navedenih razlogov. V proizvodnem obratu pa zaradi prehoda na fazno proizvodnjo opažamo anomalije ali pa je bilo celo opaziti padanje delovne discipline. Vzrok so bili neobdelani normativi, slabo obdelani postopki pri posameznih fazah izdelave in tudi spremenjenega načina proizvodnje. 7. Normativi se obračunavajo za vsa večja gradbišča. Izjeme so čedalje redkejše. Težave nastopajo pri manjših objektih ali adaptacijah zaradi velikega števila le-teh. Z uvedbo analize in dodatno zaposlitvijo delavcev ža obračun normativov v drugi polovici leta pa bomo poskušali doseganje normativov obračunavati dosledno. Fazne normative za proizvodnjo pa bo potrebno dodelati. Izdelava je v teku. 8. Veliko pozornost smo posvetili izboljševanju standarda na gradbiščih in skladiščenja materiala. Z nabavo skladiščne in kontejnerske opreme pa smo morali na žalost prekiniti, ker je investicijska sposobnost TOZD zelo nizka zaradi visokih anuitet za novo proizvodno halo. Tako opremljamo s skladišči in garderobami zaenkrat le večje objekte. 9. Organizacija gradbišč se je izboljšala zaradi večje možnosti priprave materiala po preselitvi proizvodnega obrata in preureditev skladišč. Tako smo uspeli pridobiti ustrezne prostore za pripravo materiala za posamezen objekt, kar omo-\goča pregled, kontrolo in tudi transport. 10. Stroški prevoza so glede na enako obdobje lani bistveno višji. Visok porast je le navidezen. Ugotovili smo, da je poslovanje s prevozniškimi organizacijami bistveno cenejše kot pa lastni prevozi, tako da bomo lastne prevoze omejevali in v bodoče lastni avtopark tudi reducirali. Organizacija prevozov oziroma njihovo vsklaje-vanje pa še vedno ni na zaželeni ravni. Veliko pripomorejo k temu tudi tržne razmere ker material ne prihaja redno kar povzroča povečanje prevoznih stroškov. Opažamo sicer napredek, idealnega stanja pa verjetno ne bo možno doseči niti letos niti v prihodnjih letih, razen če se bodo uredile še razmere na trgu. 11. Obračuni izvršenega dela so veliko bolj ažurni, na žalost pa opažamo, da plačila situacij niso ažurna. Čedalje pogosteje se pojavljajo dolžniki, ki iz tega ali drugega razloga zadržujejo situacijo ali pa jo plačajo po več' : sestankih, usklajevanjih in podobno, vse to pa zaradi pridobitve časa in pomanjkanja finančnih sredstev. Tako kljub boljšemu delu naše montažne operative nismo opazili izboljšanja likvidnosti iz tega naslova. 12. Zaloge materiala, ki jih lahko smatramo kot dejanske zaloge so z redkimi izjemami v mejah normale. Podatek o stanju zalog je sicer izredno visok, ker pa je večina ma- teriala v skladišču rezervirana za objekte, je dejansko stanje zalog veliko manjše, včasih tudi do 40 %. Ker je večina zalog pokrita z avansi, smatramo, da glede na današnje stanje založenosti trga, zaloge niso previsoke. 13. Uvajanje novih izdelkov v proizvodni program proizvodnje je v teku. Tako smo osvojili proizvodnjo omehčeval-cev filtrov in elementov za demineralizacijo vode. Težave pri razvoju so še vedno prisotne, ker tehnični sektor proizvodnje kadrovsko ni dovolj močan niti sposoben reševati sprotnih problemov. Ob večji pomoči razvojne službe na nivoju DO PMI bi reševanje sprotnih problemov potekalo veliko hitreje. Na koncu podajmo še grobo oceno stabilizacijskih gibanj v naši TOZD. Lahko bi rekli takole: veliko smo želeli in pričakovali, ugotavljali veliko rezerv in kljub uspehom,še premalo naredili. Največ napora bo v naslednjem obdobju potrebno vlagati v izboljšanje organizacije proizvodnega obrata s sedanjimi kadri, saj na novi kader glede na resolucijo ni moč računati. Prav tako bodo morali pri izboljšanju delovne discipline sodelovati tudi družbenopolitične organizacije, ki se v to problematiko premalo vključujejo. Le tako se bomo lahko do konca tekočega leta čimbolje približali zastavljenim ciljem tako iz letnega plana, kakor tudi iz programa stabilizacije naše TOZD. JANEZ MEZNARIČ ★ * * * * * * * ★ * * * * * * * * * * * * * ★ * * * * * * * * * * * * ★ * * > 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Sadovi stabilizacije V TOZD no Idrija so v lanskem novembru sprejeli dopolnitev stabilizacijskega programa, s katerim so natanko precizirali ukrepe v smislu doseganja večje produktivnosti, boljše organizacije dela in večjega dohodka. Dejstvo, da so se morali temeljito poglobiti v notranjo problematiko, je tudi v zelo visoko zastavljenem planu za letos. Z omenjenim planom in pa s sprejetim družbenim dogovorom o stabilizacijskih ukrepih so bila sprejeta še dodatna merila, predvsem naj bi bile izdelane temeljite analize o proizvodnih nrocramih z namenom, da bi se pokazala akumulativnost, da bi ugotovili, kje so notranje rezerve in ali so programi tozda takega pomena, ki bi jih tudi v prihodnje lahko prodajali na tržišču. Te analize kažejo na prihodnjo orientacijo in ukrepe. Tako naj bi v prihodnje bolj racionalizirali delo, tekoče zasledovali stroške, stremeli za tehnološkimi izboljšavami. Le na ta način bo potem mogoče doseči rezultate, ki so jih v TOZD zastavili s sprejetimi planskimi dokumenti. Delovni ljudje se zavedajo resnosti stabilizacije, saj vedo, da bo potrebno več kot doslej storiti za povečanje produktivnosti, za boljše izkoriščanje delovnega časa. V začetku letošnjega leta so pri izplačilu osebnih dohodkov prekoračili planirano maso, kar bo potrebno v prihodnje sanirati. V ta namen so bila sprejeta stališča, na osnovi katerih bo izplačevanje osebnih dohodkov poslej v okviru doseženih planskih nalog. Omejili so nadurno delo in ga opravljajo le v nujnih primerih. Temeljna organizacija združenega dela Izobraževalni center Domžale se je v stabilizacijo vklop* la s programom, ki ga je 27. februarja letos sprejel zbor de- lavcev, v katerem načrtujejo boljšo izrabo delovnega časa, px>ostriti disciplino, varčevati na vseh področjih, predvsem s prorabo energetskih virov in vode, odpraviti nadure (te bi bilo mogoče opraviti v najnujnejših primerih in naj bi jih odobril poslovodni organ, v večjem obsegu pa delavski svet TOZD). V program so nadalje zajeli zmanjšanje stroškov poslovanja, ustavitev zaposlovanja novih delavcev. Zaposlovali naj bi le v primerih, kjer so delovne naloge predvidene z organiza-cijskoshemo. V stabilizacijski program je zajeta tudi razširitev OOZK. Vrednost relativnega razmerja znaša v TOZD IC od 1. februarja letos 3600 dinarjev. Za realizacijo stabilizacijskega programa so odgovorni komunisti in osnovna organizacija sindikata. Doslej so ta program realizirali tdelno in sicer: Odpravili so nadurno delo. Dejanski stroški so v prvem trimesečju nižji od planiranih. Izplačila OD in materialnih stroškov so uskladili z zahtevami resolucije. Varčujejo z energetskimi viri, vodo, š kurilnim oljem. Izdelali so načrt letnih dopustov delavcev (izrabili ga bodo v času šolskih pročitnic). Novih delavcev ne zaposlujejo. V Zvezo komunistov bodo sprejeli enega delavca. • PREDSTAVLJAMO VAM TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA SKIF Z današnjo predstavitvijo zaključujemo predstavljanje sedanjih temeljnih organizacij združenih v SOZD IMF. Tako smo skozi 26 zapisov spoznali prav vse naše temeljne organizacije, vmes pa tudi že nekatere delovne organizacije. Preostale bomo še predstavili. Sicer pa nekatere reorganizacije napovedujejo, da bomo prihodnje leto s predstavitvami temeljnih organizacij lahko nadaljevali. Dovolj besed za uvod, prepustimo besedo našim današnjim sogovornikom, delavcem TOZD SKIF. Kot sem že večkrat zapisal ob posameznih predstavitvah, da ne morejo podrobno prikazati vseh problemov in njihovih rešitev, lahko pa nakažejo le glavne obrise, velja tudi za današnji zapis, posebno še zato, ker so delavci, s katerimi sem se pogovarjal, želeli, da govorimo samo o »ljubljanskem« delu TOZD SKIF, ker so že začeli postopek za ustanovitev TOZD v Podpeči — o tem pa bomo pisali, ko bo TOZD ustanovljena in začela delati. Računajo, da bo to v začetku prihodnjega leta. SKORAJ V CELOTI SPREMENJEN PROGRAM Janez Bizjak:. »Povedati moram predvsem to, da je bilo v Skipu pred priključitvijo k IM P več dobrih in slabih obdobij. S ki p je bil do leta 1974 vodilni proizvajalec železnih enoplaščnih in dvo-plaščnih cistern, pomemben proizvajalec opreme za kemijsko, farmacevtsko in prehrambeno industrijo, predvsem posod iz aluminija in nerjavečih materialov. Razvijati se je začela tudi proizvodnja izdelkov iz poliestra. Zaradi tehnologije v gradbeništvu tudi proizvodnje gradbenih dvigal niso povečevali. Leta 1975 se je SKIP vključil v IMP. V planu za srednjeročno obdobje 1976 — 80*je bilo zapisano, da bo očiščen proizvodni program in se bo temeljna organizacija specializirala. Tako smo prenehali proizvajati nekatere izdelke, proizvodnjo nekaterih drugih pa so prevzele temeljne organizacije v IMP. Leta 1976 smo začeli z razvojem programa rovokopačev in nakladalcev. Že leta 1977 smo vnesli nekatere popravke v srednjeročni plan. Planiramo, da bo leta 1985 program rovokopačev in nakladalcev osnovni in edini v naši temeljni organizaciji. Računamo na širitev in posodobitev tega programa. Letos bomo izdelali prve nakladalce-viličarje (gozdarje), potem pa načrtujemo še proizvodnjo novejših tipov hidravličnega bagerjai« Povečana proizvodnja gradbene mehanizacije bo na lokaciji v Šentvidu »okupira- Janez Bizjak la« vse prostore, vključno z investicijo, ki joše načrtujejo. Zato nameravajo opustiti proizvodnjo gradbenih dvigal in montažnih fasadnih odrov, za katere se še ne ve; kdo in kje naj bi jih potem proizvajal. Na sedanji lokaciji načrtujejo do leta 1985 razvoj montažo in servis za gradbeno' mehanizacijo. Oba največja dobavitelja opreme, poleg IMT, ki izdeluje traktorje, še Železarna Ravne — TOZD Kovinarstvo Ljubno in Prva petoletka Trstenik, sta pripravljena slediti njihovemu Jože Horvat razvoju. V Skipu pravijo, da imata oba dovolj posluha za njihov razvoj. Proizvodnja gradbene mehanizacije sloni skoraj v celoti na domači opremi. Le 5—6 % Posebno skrb posvečajo v Skipu normativom. Ugotavljajo, da so bili doslej ti dokaj različni in ponekod tudi preveč ohlapni. Poprečno preseganje je skoraj 20%. kar je za 10% preveč, razen pri izjemnih primerih. Na drugi strani ni pogojev za nemo- najzahtevnejših sklopov je uvoženih. Vendar pa tudi tako majhen uvoz zahteva določen izvoz. ' Trenutno pripravljajo v proizvodnji kmetijsko opremo za Madžarsko, ki bo vredna 460.000 dolarjev, oddali pa so že ponudbo za opremo farme v Nigeriji, ki bo veljala 15 milijonov dolarjev. Razmišljajo tudi, kako bi se vključili v izvoz gradbene mehanizacije. Bogomir Urbas: »S pred- cto vrni Vi Qtpvc»r«o rmp c;p r>r\- govarjali, da bi podobno opremo montirali tudi na njihove traktorje. Gre za popolnoma nov stroj, za tehnično višji razred in tudi dimenzijsko večji stroj. Z njim bi posegli v sam vrh podobne gradbene mehanizacije v Evropi. Te stroje bi izdelovali predvsem za izvoz, del pa bi jih prodali tudi pri nas. Reči moram, da so Avstrijci pokazali velik interes za naše načrte.« Izvoz naj bi vsako leto povečevali in tako naj bi leta 1985 znašal približno 10% vrednosti celotne proizvodnje. RAZVOJ SPREMLJAJO TEŽAVE Prehod iz enega načina dela v drugega ni lahek, tudi pri njih ne. Bogomir Urbas Jože Horvat: »V treh, štirih letih smo prešli na višjo stopnjo obdelave. Težav, s katerimi se srečujemo zaradi tega, še nismo odpravili. Prej smo delali na varjenih konstrukci- teno delo, kar pa je pogoj za doseganje normativov. Prav tako imajo še velike možnosti za uvedbo pomagal, orodij in drugih pripomočkov, da bodo izboljšali produktivnost. To pa je tudi ena od nalog tega 217 članskega kolektiva. j ah, sedaj so se pojavile velike potrebe po strojih za strojno obdelavo. Tako smo že kupili NRC stroj — prvi računalniško krmiljeni stroj. Druga težava so dobave naših kooperantov. V zadnjem času se je kvaliteta hidravlike znižala in je pod evropskimi zahtevami, kar dodatno obremenjuje naš servis in nam konec koncev zmanjšuje ugled solidnega proizvajalca. Pri dobavah re-promaterialov smo večkrat nred nerešlii^mi nroblemi. cije iz obrata v Podpeči. Skupaj s sindikatom smo že ustanovili sindikalno organizacijo, ki bo vodila vse nadaljnje priprave, potem pa bosta zaživeli še organizacija ZK in mladina. Lahko rečem, da informiranost o globalnih vprašanjih ni ustrezna. Rešujemo jo predvsem z oglasnimi deskami. Dogaja se, da gradiva kdo tudi pobere. Zaenkrat je naj-Železarne opuščajo proi- nega časa. Udeležujejo se jih boljša ustna informacija, zvodn jo določenih artiklov, ki strokovni delavci, da so nam Komunisti so vključeni v jih potem ne nadomeščajo z na Voljo informacije iz prve vse samoupravne organe in novimi. Kako bomo občutili roke.« družbenopolitične organiza- zadn jo devalvacijo, tudi še ne Anton Vovk, predsednik cije in tako je povezava nepo-vemo. mladinske organizacije, je ta- sredna. Naš sekretariat ima Določen napredek pa smo kole pripovedoval: »Mladih dokaj pogoste operativne se-dosegli pri sami organizaciji je v temeljni organizaciji Stanke, osnovna organizacija dela. Tehnični sektor priprav- 0k0li sto, aktivnih članov pa se sestane enkrat mesečno, lja računalniški razpis mate- mladinske organizacije pa Pomoči in urgenc ne iščemo riala, ki bo letošnjo jesen trideset. V predsedstvu je na občinskem nivoju, ampak V pogovoru so sodelovali: Janez Bizjak, direktor TOZD Inž. Jože Horvat, tehnični direktor Dipl. inž. Bogomir Urbas, vodja razvoja Branko Sobočan, predsednik delavskega sveta Boris Bernetič, sekretar OOZK Marjan Bečan, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Anton Vovk, predsednik OOZSMS Stane Poredoš, vodilni ključavničar Montaža rovokopačev ZAPOSTAVLJENI PROGRAM INDIVIDUALNE PROIZVODNJE Ob serijski proizvodnji gradbene mehanizacije v Skipu še vedno »živi« tudi in- rantov, ki smo jih morali mi popravljati. Kupili smo hidravlično stiskalnico za krivljenje pločevine in prvi rezultati so že vidni. Problem so tudi norme. Lažje jih je urediti v serijski proizvodnji kot Branko Sobočan Boris Bernetič Marjan Bečan Anton Vovk Stane Poredoš začel poskusno teči. V začetku naj bi samo razpisovali material, nato pa bomo uvedli še dirigiran razpis delovnih nalogov, kar pa bo zahtevalo izredno natančno delovanje vseh služb. Omenim naj še spremembe v strukturi zaposlenih. Prej so prevladovali ključavničarji in varilci, sedaj pa čutimo vedno večje potrebe po avtomehanikih, oz. sploh po delavcih z višjim poznavanjem tehnologije. V prihodnje računamo predvsem na naše učence v gospodarstvu.« V SAMOUPRAVI PREDVSEM MLADI DELAVCI Branko Sobočan: »V delavskem svetu je 17 delegatov iz vseh delov delovnega procesa. Doslej smo imeli štiri seje. Pred delavskim svetom so velike in odgovorne naloge, ker smo pred investicijo. Delegati so dobro obveščeni, njim in na oglasne deske razdelimo bilten delovne organizacije. Ker nimamo tajnika samoupravnih organov so včasih težave s pripravo gradiv za posamezne seje. Seje imamo vedno izven delov- šedem mladincev, od teh so trije člani ZK. Mladinsko organizacijo smo ustanovili lani in je bila v začetku zelo aktivna.. Letos je k nedelavnosti pripomoglo tudi predsedstvo, ki ni bilo dovolj aktivno. Naši mladinci so se lani udeležili republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, aktivni smo tudi na športnem področju, medtem ko bomo morali na političnem še marsikaj narediti. Sestanke imamo vedno po delovnem času, ko marsikdo komaj čaka, da odide domov. Na drugi strani pa bo moral biti program dela sestavljen bolj ekzaktno in mladi bodo morali biti bolje obveščeni o delu svoje organizacije.« Osnovna organizacija ZK šteje 28 članov, nekaj novo-sprejetih je odšlo iz temeljne organizacije, za sprejem pa se pripravljajo trije mladinci. »Organizacija se srečuje z vsemi problemi temeljne organizacije, poleg tega pa še s celo vrsto drugih problemov, ki jih lahko na eni strani obeležimo z idejnim usposabljanjem članov, na drugi strani pa s pripravami na ustanovi- tpy nnyo tprnelinp 01*93 riža- sozda manjša,« je povedal se kretar OOZK Boris Bernetič. V januarju so v Skipu izvolili nov izvršni in nadzorni odbor sindikalne organizacije. »Sindikaliste« je takoj ča pravičenih izostankov, preveč sumljivih bolniških.« V razpravo o disciplini so posegli tudi ostali udeleženci pogovora. Po direktorjevem mnenju sta glavna razloga neučinkoviti ukrepi znotraj tozda in pa občasno pomanjkanje dela. Na drugi strani pa se preveč poudarja točnost prihoda in odhoda z dela, manj pa samo težave rešujemo sami. Za dividualna proizvodnja, kjer pri nas. Disciplina v glavnem enotne akcije se dogovarjamo izdelujejo predvsem posode ni najboljša. Preveč je neo-v delovni organizaciji, med- iz nerjavečih materialov, tem ko je povezava v okviru Stane Poredoš, vodilni ključavničar, ki dela v skupini 27 delavcev individualne proizvodnje, je takole strnil svoje misli: »Pred leti smo veliko delali za Belinko, sedaj delamo za , nekatere druge naročnike po kala dokaj zahtevna nalogg. tehnologiji, ki jo prvič upo-volitve v organe upravljanja. rayjamo v Jugoslaviji. Pri Marjan Bečan: »Aktivno delu se srečujemo z nekate- yu„yu« * u.m,f«■=--»;« smo sodelovali od začetka do "m, problem,: nekvalitetna izvrševanje redn.h delovnih konca. Dogovarjamo se, da bi Predpriprava mater,ala, slaba nalog čemur pa nameravajo v Podpeči čimprej zaživela opremljenost delavnice, m — sindikalna organizacija, do- us»treznih šablon, nekval,-slej sta bila dva njihova de- tetno ,zdelam skloPl kooPe- Hipi poslujemo predvsem mlajše, Ess-^^ temeljne organizacije, k, pa nima dovolj denarja. Udeleževali smo se tudi športnih srečanj. V okviru delovne organizacije smo se dogovarjali za izhodišča enotnih akcij, na žalost niso bila merila enotna za vse temeljne organizacije « prihodnosti skrb. posvetiti večjo T. ŠTRUS Skipova usmeritev v prihodnje srednjeročno oMohie DELAVSKI SVET IMENOVAL GENERALNEGA DIREKTORJA Delovna organizacija 1. PROMONT Ljubljana 2. PMI Maribor 3. EMOND Ljubljana 4. IKO Ljubljana 5. KLIMA Celje 6. KLIMAT Ljubljana 7. LIVAR Ivančna gorica 8. IZIP Ljubljana 9. DS SOZD 10. Koord. odbor sind. SOZD Uredniški odbor IMP Glasnika Žagar Slavko Siranko Janko Kržmanc Janez Bernetič Boris Mulej Ela Dražumerič Miro Munih Iztok Goli Drago Štrus Tone Rojic Janez Na drugi redni seji delavskega sveta SOZD IMP, ki je bila 26. junija letos, so delegati po pregledu sklepov prve seje izvolili za namestnika predsednika delavskega sveta Martina Vidergarja iz TOZD TEN. Na dnevnem redu te seje je bilo imenovanje generalnega direktorja SOZD. Na predlog razpisne komisije in na osnovi soglasne podpore družbenopolitičnih organizacij IMP je delavski svet imenoval za novega generalnega direktorja SOZD dipl. inž. Franca Kum-šeta. Za imenovanje se je Franc Kumše vsem delegatom zahvalil in obljubil, da bo skušal uspešno nadaljevati plodno delo dosedanjega generalnega direktorja Stanka Krumpaka ter jih prosil, naj to njegovo zahvalo prenesejo na vsa mesta, kjer so se porajale odločitve za njegovo imenovanje. Nadalje je delavski svet razrešil Jurija Zavca, dosedanjega pomočnika generalnega direktorja za program in razvoj, ker ga je bežigrajska občinska skupščina imenovala za predsednika izvršnega sveta. V razpisno komisijo za imenovanje pomočnika generalnega direktorja za program in razvoj je delavski svet imenoval tri Sane. Delavski svet je imenoval delegate v druge organe SOZD IMP in sicer komisijo za planiranje in družbeno ekonomske odnose, komisijo za tehnična in razvojna vpra- šanja, komisijo za samoupravljanje, komisijo za informiranje, svet počitniške skupnosti in uredniški odbor IMP Glasnika (imena delegatov teh organov objavljamo). Na tej seji so delegati obravnavali še vprašanje angažiranja dela amortizacijskii sredstev počitniške skupnosti SOZD za adaptacijo počitniškega doma na Vojskem. Koordinacijski odbor je zavzel stališče, naj počitniška skupnost da potrebna sredstva za ta namen. Njegovo stališče je delavski svet SOZD potrdil. M. PRIMC POPRAVEK V 6. številki GLASNIKA nam jo je na 6. strani zagodel tiskarski škrat. V naslovu je napačno napisano Bliskoviti, pravilno se glasi Bliskovi. Prizadetim se za napako opravičujemo. T. ŠTRUS TOZD Komisija - za informiranje Svet počitniške skupnosti 1. OV Ljubljana Kuret Vladimir Bukovec Srečko 2. Montaža Koper Petan Vladimir Zelene Mirko 3. Klima-montaža Ljubljana Lapuh Vinko Rakovec Marjan 4. Montaža Maribor Kučej Roman Belej Milan 5. Inženirski biroji Maribor Marn-Borec Vesna Grošelj Marko 6. Blisk Murska Šobota Karba Karel Roš Milenko 7. EKOPtuj Mežnarič Janez Polanec Janez 8. Elektromontaža Ljubljana Rožej Nikita Lah Anton 9. TEN Ljubljana Dremelj Alojz Selan Jože 10. Dvigalo Ljubljana Suhadolc Severin Fakin Leopold 11. ISO Slovenske Konjice Vidali Ivan Pliberšek Anton 12. TRATA Ljubljana Novak Tereza Komadina Stipe 13. ITAK Ljubljana Somrak Slavko Prušek Ludvik 14. SKIP Ljubljana Strojnik Vesna Čarman Franc 15. IND. proizvod. Celje Weissenbach Erik Kaučič Konrad 16. Montažna proizvodnja Celje Koprivnik inž. Kazimir Žgajner Viktor 17. Klima-proizv. Ljubljana Zatler Bojan Prvulovič Velizar 18. TIO Idrija Kostanjšek Milan Šuligoj Ivan 19. Panonija Murska Sobota Zadravec Andrej Fujs Karel 20. LSNL Ivančna gorica Mravlja Jože Oltra Marjan 21. HVA Ivančna gorica Smodiš Ivo Erjavec Alojz 22. LBK Ljubljana Janežič Ivan Žagar Franc 23. Inženiring Ljubljana Smith Simona Meliva Igor 24. Zastopstva Ljubljana Šiftar Šarlota Zupančič Meta 25. Izobraževalni center Domžale Kovač Jelka Frank Marjan 26. Projektivni biro Ljubljana Gspan Peter Telič Andrej 27. Uredniški odbor Primc Marija — 28. Delavski svet SOZD Štrus Tone — 29. ZK Tomič Vojko — 30. Koordinacijski odbor sindikata Rabzelj Vlado Lah Anton 31. ZSMS Siranko Janko — 32. Delovna skupnost SOZD — Pogačar Tončka Delovna organizacija 1. PROMONTLjubljana 2. PMIMaribor 3. EMOND Ljubljana 4. IKO Ljubljana 5. KLIMA Celje 6. KLIMAT Ljubljana 7. LIVAR Ivančna gorica 8. IZIP Ljubljana 9. DS SOZD 10. Koord. odbor sind. SOZD 1 1 f '^»InT.plr, c-irot CC\7T1 Komisija za nlaniranje in družbenoekonomske odnose Poljanšek Samo, inž. str. Jurak Minka, dipl. oec. Gržinič Borut, dipl. oec. Zupančič Klara, dipl. oec. Kajba Ivan, dipl. oec. Pečar Boris, dipl. oec. Rovanšek Anica, dipl. oec. Kafol Ratomir, dipl. oec. Korže Uroš, dipl. oec. Rojic Janez Semolič Viljem Komisija za razvojna in tehnična vprašanja Korinšek Stane, dipl. inž. Firm Boris, dipl. inž. Pompe Rihard, dipl. inž. Urbas Bogomir, dipl. inž. Mernik Branko Završnik Stane, dipl. inž. Rode Andrej, dipl. inž. Glavnik Borut Kržan Miklavž, dipl. inž. tiran Demetrij, diol. inž. Komisija za samoupravljanje Kecman Dušan, dipl. iur. Herga Ivan Bolčič Viktor Kolarič Josip Čan jr Marjana Kostanjšek Milan Wildmann Borut Hočevar Dušan, dipl. iur. Mauri Stane Wildmann Borut TOZD TIO IDRIJA SE BO REORGANIZIRALA Delovni kolektiv TOZD no Idrija je z investicijskim programom, torej z investicijo, ki bo letos zaključena, predvideval, da bodo izpolnjeni pogoji za samoupravno • reorganizšranost. Sedaj namreč vsak proizvodni program v TOZD predstavlja zaključeno tehnološko celoto. Vsa izhodišča za reorganizacijo so zajeta v investicijskem programu ter v analizi dosedanjega razvoja TIO Idrija, kar je osnova za izdelavo srednjeročnih planskli dokumentov. Poudariti je treba, da delovni kolektiv tega tozda z novo organiziranostjo ne trga in tudi nima namena trgati vezi znotraj IMP. Nasprotno, žeK doseči boljšo povezanost med sedanjimi DO in TOZD, ki ni na ustrezni ravni. Zato kaže v prihodnje z raznimi organizacijskimi oblikami in drugačnimi dohodkovnimi odnosi vzpostaviti tako povezanost, ki bo zagotavljala boljše odnose in rezultate dela. Osnove, ki so izdelane, so jasno opredelile, kje so stične točke in skupni interesi, ki ph bo treba z reorganizacijo spraviti v življenje. Pri tem bo potrebno predvsem zagotoviti enotnost IMP namesto zapranja v ozke lokalne aM regionalne okvire, ki samo razdvajajo kolektive. Časovni plani so za vse postopke samoupravne organiziranosti postavljeni realno. Tako naj bi se delovni ljudje TOZD TIO Idrija s 1. januarjem prihodnje leto na novo organizirali na osnovi izdelanih izhodišč —v 1. fazi kot enovita delovna organizacija. M, PRIMC ZAPOSLITI MORAMO VSE ZMOGLJIVOSTI vimo, da je le-ta iz leta v leto v hodnje leto. nenehnem porastu. Inten- Ta izpad bomo lahko zivno rast celotnega prihodka uspešno kompenzirali z anga-IMP pa ugotavljamo v letih, žiranjem na montažah v ino-ko so se v sistem IMP vključe- zemstvu. Težave bodo v tistih vale nove DO oz. TOZD. Na TOZD, katerih izdelke trg za-splošno o počasnejšem ra- radi zmanjšanja investicij ne zvoju ne moremo govoriti, absorbira več in nimajo mož-Delavski svet SOZD IMP je na svoji drugi redni seji 26. ju- znatno povečan obseg pošlo- Bile so zaključene nove inve- nosti izvoza. Neizprosno manija 1980 imenoval za generalnega direktorja SOZD IMP vanja v naslednjem obdob- sticije v Blisku, Elektrokovi- ramo voditi bitko za realiza- dipl. inž. Franca Kumšeta, dosedanjega glavnega direktorja ju.« narju, TIO Idrije, Promontu, cijo postavljenih planov in za DO EMOND. Da bi naše delavce seznanili z njegovimi načr- — Kaj vas je pri tem ra- Livarju in drugod, kar po go- večjo produktivnost.« ti, smo tov. Kumšeta prosili, da odgovori na naša vprašanja, zvoju motilo? juje večji obseg proizvodnje. — Zakaj je v zadnjem času — Pred 20 leti ste se zapo- javnost ter proizvodne kapa- »Elektromontaža je v vsem Res pa je, da v zadnjih nekaj prihajalo do samosvojih odlo- slili pri IMP kot projektant, citete obeh dejavnosti za obdobju kljub absolutni rasti letih v poslovni sistem IMP ni čitev organizacijskih enot Kakšen je bil IMP takrat? oskrbo montaž. Beležimo v sistemu IMP relativno zao- bilo novih vključitev.« mimo skupna dogovorov v »Takoj po opravljenem di- hitro rast celotnega obsega stajala. Združevanje velikih _________ Kako ocenimete da- okvj*"u SOZD? ................... plomskem izpitu na Elektro- poslovanja in prisotnost IMP podjetij strojne stroke v po- - » BOsDodarski noložai reorganizaciji prejšnje fakulteti v Ljubljani sem se na vseh pomembnejših ob- 8lovni sistem IMP (Simplex, DO IMP v sestavljeno orga- zaposlil pri podjetju Elektro- jektih Panonija, Klima Celje) in po- ' nizacijo je nastalo osem de- signal v projektivnem biroju. Ob združitvi podjetij šobili spešena rast tovrstnih TOZD »IMP je s svojo montažno lovnih organizacij z večjim ali Pred rednim študijem pa sem na področju elektro dejavno- in livarstva znotraj IMP sta dejavnostjo in proizvodnjo manjšim številom TOZD. Na v vojnem letalstvu kot pro- sti prisotni trije obrati' Elek- vsekakor pogojevali zgornjo nepogrešljivo prisoten v inve- čelo teh delovmh organizacij stovoljec aktivno odslužil pet tro obrat v podjetju Toplovod ugotovitev. sticijski potrošnji, saj izva- kot samostojnih orgamzaaj- let. z nekaj manj kot sto monterji Resnici na ljubo pa moram jamo vse vrste instalacij, s ki h enot so prišli v večini Kakšen je bil IMP takrat? Elektro montaža pri Elektro-’ reči- da P°le8 številnih notra- Takrat sta obstajali po- signalu z nekaj manj kot tristo slabosti, tozdu TEN v djetji Toplovod in Elektro- monterji, Elektro proizvod- Preteklem obdobju ni bilo signal, ki sta si na področju nja pri Elektrosignalu z jako- postlano z rožicami. Izgubil je elektromontažnih storitev točno in šibkotočno delavnico Pr°totipno delavnico na Ti- celo konkurirali. Toplovod je in kovinsko delavnico. Pro- Jovl 126 in pri delitvi Vojkove . . - imel vso svojo proizvodnjo storsko je bila šibkotočna leP del zemljišča, s katerim je investiranja. Ukrepi na tem mezmh kolektivov, skoncentrirano na Trati, de- proizvodnja locirana na Ti- uPravljal.« področju, ki se izvajajo in še Pri oblikovanju raznih lovno enoto v Mariboru, tovi 126 jakotočna proi- — Kje so po vašem glavni bolj zaostrena investicijska predlogov na nivoju SOZD in Kopru in izpostavo v Kranju, zvodnja v’Vojkovi ulici (pro- razl°gi za počasnejši razvoj poraba v prihodnje, našemu izvajanju nekih drugih aktiv- Sedež podjetja je bil v baraki ‘ vizorij) in kovinska delavnica IMP- kot smo 8a bili vajeni poslovnemu sistemu še daleč nosti se je nivo delovne orga- v Črtomirovi ulici. v Vojkovi tik pred dograditvi- Pred leti? niso v prid. Posamezne nizacije obšel ali zanemaril, Elektrosignal pa je imel jo. >>Ce pregledamo posa- kovinsko delavnico v Kotni- Manjša elektro delavnica mezne DO in TOZD z ozirom kovi ulici (nekdanji hlev), za potrebe elektro obrata je na "i’hov. fizični obseS Proi montiramo in proizvajamo primerov dolgoletni vodilni dvigala in drugo opremo, ki je delavci v IMP, ki so bili nepo-prisotna na vsakem objektu, sredni kreatorji novih deiov-Zaradi tega smo odvisni od nih organizacij s polno mero vsakega pospeška ali pojem- odgovornosti in poznavanjem ka, ki se pojavi na področju razpoloženja znotraj posa- elektrodelavnico, projektivni obstajala tudi na Trati biro in konstrukcijo na Go- Jakotočna in šibkotočna spodarskem razstavišču, proizvodnja je nastala iz pose dež podjetja pa je bil v treb montaže, vendar je Parmovi 33. Leta 1960 se je kmalu' prerasla ta okvir in projektivni biro s konstruk- proizvajala vedno več za zu-cijo preselil v barako na po- nanje naročnike, dročje Vojkove. Le-ta je stala V okrilju obrata Elektrona mestu, kjer je danes IMP montaža je od leta 1962 obra-ambulanta. To je bil začetek tovala proizvodna delavnica v izgradnje v Vojkovi ulici. Slov. Konjicah kot nasledek Mnogi, ki so bili zaposleni ta- podjetja »Elektroinstalacije krat v projektivnem biroju —Slov. Konjice«. Iz te skro-lahko potrdijo, da so bili divji mne enote je zrasel nov zajci nemalokrat obiskovalci TOZD »Industrija stikalne pod okni barake.« opreme«, ki je že daleč prera- Vseh dvajset let ste de- sel potrebe Elektromontaže, TOZD to različno občutijo. V kar se je odrazilo pozneje v montažnih TOZD je pričako- odklonilnih stališčih večine vati zmanjšanje obsega del DO. zvodnje, lahko takoj ugoto- šele proti koncu leta in pri- Do samosvojih odločitev v posameznih organizacijskih enotah je prišlo sigurno zaradi potreb v njih samih. Verjetno je izostal posluh za dogajanja in pravočasen pristop k reševanju, kar je privedlo do takšnega reševanja zadev.« — Kako načrtujete nadaljnjo pot IMP pod vašim vodstvom? »Tu moramo izhajati iz stanja, v katerem se nahajamo in iz že sprejetih osnov plana za naslednje obdobje. To pomeni sedan ji predmet poslovanja poglabljati in razširjati (izboljševanje tehnologije in vključevanje novih DO in TOZD), intenzivno iskanje novih poti za izvoz in utrjevanje obstoječih, krepitev inženiringa, projektivnega biroja in navezava stikov s poslovnimi skupnostmi, racionalno izvajati politiko investiranja (brez podvajanja programov), krepiti solidarnost in pripadnost sistemu IMP med sodelavci IMP. — Katerih nalog se boste najprej lotili? »Glede na gospodarski položaj v širšem in ožjem merilu podjetju celo vrsto novo ooremo m samounravno Fi»Hrnmnn#o»o in oioimt airon«, nn mvmNn r »t« io*i mi SKrD za zaposlitev vseh kapa- iali na področju elektrotehnike. Kako seje to področje razvijalo v primerjavi z ostalimi v IMP? saj nad 2/3 izdelkov proizvaja za kupce izven IMP. TOZD Elektromontaža je na področju Vojkove ulice »Leta 1961 sem presedlal zgradil nove poslovne in proi-iz projektive v montažno de- zvodne prostore in razvil pojavnost in se našel pri delu, ki samezne službe. Mislim, da se mi jefkot se temu reče, »leža- je elektromontažna dejavnost lo« v vseh ozirih. Z elektro razvijala s približno enakim montažnimi storitvami smo tempom kot ostale vrste mon-bili prisotni na celotnem po- tažnih dejavnosti v IMP. Tega dročju Jugoslavije. pa ne moremo trditi za razvoj V aprilu leta 1963 sta se Tovarne elektronaprav. Le-ta združili podjetji Toplovod in se lahko pohvali z evropsko Elektrosignal, ki sta do 1.1. kvaliteto svojih izdelkov, 1964 poslovali pod firmo To- vendar prostorske kapacitete plovod-Elektrosignal nato m v zadniih 17 letih niso bi-z __ stveno povečane. Z dogradi- Franc Kumše se je rodil leta 1929 v Ljubljani. Leta 1959 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in se je takoj po di- vcinu poujeiju ceio vrsto novo opremo m samoupravno Elektromontaža in glavni direktor DO EMOND. Leta 1963 je bil "U , “ . .V n .T prednosti, saj je združevalo reorganizacijo v dve TOZD posanec republškega zbora, član skupščine mesta Ljubljane, oprav- .. P- Potrebno vse vrste montažno instalacij- za področje jakega in šibkega ljal je še druge družbenopolitične funkcije. Član ZK je od leta 1945. le Pr*dobiti cim vec dela zunaj s kih storitev, projektivne bi- toka lahko pričakujemo nov Delavski svet SOZD IMP ga je imenoval za generalnega direktorja meja Jugoslavije in na tuji trg roie pa strojno in elektro de- impulz v rasti proizvodnje in za 4 kta, po preteku mandata je lahko ponovno imenovan. (Nadaljevanje na 13. strani! Sindikat opredelil stališča glede rasti osebnih dohodkov Koordinacijski odbor sindikata SOZD seje 26.6.1980 se- internih cen stal na 3. redni seji. Na dnevnem redu so bila pomembna skupnega prihodka vprašanja glede rasti osebnih dohodkov, sistema delitve svobodne menjave dela osebnih dohodkov in oblikovanja sredstev skupne porabe v razporejanje dohodka in či-prihodnjem srednjeročnem obdobju. Poleg tega je koordina- stega doohodka djski odbor razpravljal še o Dnevu delavcev IMP in združe- delitve sredstev za OD in vanju sredstev za adaptacijo doma na Vojskem. Razprava o sistemu delitve katero bodo delavci posa- osebnih dohodkov je bila dolga in živahna. Poznamo težave, ki nam jih povzroča sedanji sistem delitve osebnih dohodkov, vemo tudi, kako daleč smo še od resnične delitve po delu. Ker moramo komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose pri delavskem svetu SOZD v samoupravnem sporazumu o temeljih plana določiti osnove sistema delitve OD za obdobje 1981—1985, je koordinacijski odbor sindikata sprejel naslednja stališča: 1. Pri oblikovanju sredstev za OD in skupno porabo, moramo dosledno upoštevati določbe na referendumih novembra 1979 sprejetih osnov plana IMP 1981—1985: — 2. 1. 12. 11: oblikovanja sredstev za OD in SP po načelih solidarnosti in vzajemnosti med TOZD in odvisnosti od ustvarjenega dohodka v TOZD; — 2. 3. 3. 1.: za SP (omejena in programirana) TOZD izločajo iz čistega dohodka povprečno letno 2,7-kratni enomesečni neto OD IMP v prejšnjem letu za SSP v tekočem letu; v odvisnosti od ust varjenega dohodka se tako opredeljeni SSP poveča za največ 15 % (nadpovprečni dohodek na zaposlenega v primerjavi s povprečjem IMP); — 3. 1. 3.: odvisnost sred- meznih TOZD že v osnovi postavljeni v različen neenakopraven položaj; zakon mora biti osnova za najenostavnejše delo (RR) v vseh TOZD in DS enaka, dogovorjena in stalna skozi celo skupno porabo, določenih posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pri delu — sankcije za primer kršitev skupnih dogovorov. Ker menimo, da je sicer za to področje pristojna komisija za DGO in planiranje pri de- lete (razen event. izjem, ki ne lavskem svetu TOZD tre-dosegajo dovolj visokega do- nutno polno obremenjena s hodka). Zato naj TOZD, ki pripravami za SRP obdobje dosegajo boljše rezultate, 1981—1985, predlagamo ko-višje OD uveljavijo skozi sti- legiju SOZD IMP, da takoj mulativne oblike nagrajeva- imenuje posebno komisijo za nja, ne pa skozi povečanje pripravo ter navedenega SaS. osnove,t.j. RR. q (jnevu delavcev IMP je 3. KOS v celoti podpira si- koordinacijski odbor že raz- stem delitve OD, ki mora za^ goto vi ti: — odvisnost OD od doseženih poslovnih rezultatih ob pravi jal na eni prejšn jih sej. V pripravljalni odbor so po več mesecih (in številnih urgencah) poslale svojega delegata upoštevanju enakopravni, od osmih le tri delovne orga- vzajemnosti in solidarnosti med TOZD; — postopno in stalno zmanjševanje dela iz »odločbe« oz. RR v celotnem OD na račun nagrajevanja po rezultatih dela delavca in TOZD; — postopno in stalno zmanjševanje delovne dobe in stalnosti kot edinih kriterijev nagrajevanje iz minulega dela na račun kriterija upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. 4. KOS bo posebej vzpod- nizacije. V razpravi so delegati ugotovili, da v večini tozdov ni pravega interesa za organizacijo omenjenega dneva. Za dobro organizacijo nimamo več veliko časa. po dosedanjih informacijah nobena od temeljnih oz. delovnih organizacij ni pripravljena prevzeti organizacije,oz. pokroviteljstva te prireditve. Res je tudi, da sedanji trenutek ni najbolj primeren za organizacijo takšnih in. podobnih prireditev. Na osnovi teh pravnii sporazumov o temeljih plana in v zvezi s tem tudi zavzemal ustrezna stališča. 5. Zaradi enotnega oblikovanja sredstev za OD in SP in sploh zaradi enotnega ure-stev za OD in SP delavcev v janja celotnega sklopa druž-TOZD in DS od ustvarjenega dohodka tako, da bo mogoče ugotoviti dejanski delovni prispevek vsakega delavca, delovni prispevek vseh delavcev TOZD oz. DS, delež v minulem delu, in da se delež ČD, ki se razporeja za OD in SPP iz leta v leto povečuje za največ devet desetin prirasta dohodka TOZD, znotraj tako ugotovljenega deleža pa lahko naraščajo sredstva za SPP po največ takšni dinamiki kot narašča dohodek TOZD. 2. KOS v bodoče ne bo bujal vse delavce, da se tvorno ugotovitev so delegati sprejeli vključijo v obravnavo samou- naslednja sklepa: »Dan delavcev IMP« na j se letos ne organizira. V ta namen ustvarjena sredstva (delali smo v soboto 29. 3. 1980) naj vsaka TOZD oz. delovna skupnost na osnovi odločitve organov upravlja-benoekonomskih odnosov nja kar najbolj smotrno izrabi KOS meni, da je treba takoj v stabilizacijske namene, začeti s pripravo SaS o druž- Ne le organizacija »Dneva benoekonomskih odnosih v delavcev IMP«, ampak vse SOZD IMP. Če bi s tem akcije KOS — tako program-aktom hoteli doseči zaželjene sko, organizacijsko in fi-uspehe in dlje, bi moral sto- nančno naj se za leto 1981 ter piti v veljavo najkasneje z na- v vseh naslednjih letih pravo-slednjim srednjeročnim ob-j časno predvidi in planira že dobjem, se pravi s 1. 1. 1981. letos oz. v tekočem letu za na-SaS o družbenoekonom- slednje leto. skfli odnosih v SOZD IMP bi Tudi o domu na Vojskem je moral urediti zlasti naslednja koordinacijski odbor že več- področja: krat razpravljal in vzpodbujal — opredelitev dohodkov- akcijo za združevanje sred-nih odnosov v SOZD IMP štev za njegovo adaptacijo. — skupna načela, osnove KOS je sprejel naslednja sta- in merila, kriteriji oz. pravila lišča: stva temeljnih organizacij ne zadoščajo za adaptacijo doma na Vojskem, KOS podpira predlog, da se manjkajoča sredstva (816.000 din) pokrijejo iz sredstev amortizacije počitniške skupnosti IMP. ker so ta sredstva namenjena za razširitev kapacitet počitniške skupnosti, v nasprotnem primeru pa bi ostala neizkoriščena. Akcijo v temeljnih organizacijah za združevanje sredstev za adaptacijo doma na Vo jskem je treba nadaljevati, da bi zmanjšali visok delež TOZD TIO za adaptacijo doma. Koordinacijski odbor sindikata je v zvezi s poslovanjem naših počitniških domov sprejel stališče, da bi bili lahko naši domovi (predvsem Fiesa) odprti tudi izven sezone za naše delavce, ki delajo v n jihovi okolici. Zato naj temeljne organizacije, ki predvidevajo izvajanje del na teh območjih, o tem pravočasno obvestijo počitniško skupnost SOZD .“da bo lahko ustrezno ukrepala. T. ŠTRUS e TOZD KLIMA PROIZVODNJA Nova pošiljka za Irak V začetku julija so delavci dolarjev, odpeljali najprej do TOZD Klima proizvodnja Kopra, kjer so se vkrcali na naložili na avtovlačilce letoš- trajekt za Sirijo, od tod pa so njo drugo pošiljko za Irak. potovali še 1200 kilometrov Oprema (ventilatorji, klima- po kopnem. Za celotno pot so ti) je namenjena za klimatiza- potrebovali približno 14 dni. djo objektov na gradbišču Tej pošiljki bo sledila še ena KOL 77. Tovornjaki so ob novem letu. * • t n -* »A AAA • TOZD MONTAŽA KOPER lala srednjeročni program stanovanjske graditve za obdobje od 1980 do 1984, iz katerega izhaja, da bo TOZD letno zagotovila 130 kvadratnih metrov stanovanjskih površin, ostala sredstva pa bodo namenili za stanovanjske kredite. Ker so letos samoupravni V Montaži Koper se s stanovanjsko problematiko takole Da bi imela TOZD celoten ^vatTsmno^ankTe nmMeme spopadajo: V tem TOZD je 9-članski odbor (z namestniki) za pregled razmer, v katerih ži- ie hi ^ed s Bernom družbeni standard in stanovanjske zadeve, ki ima po samou- vi jo tisti delavci, ki nimajo re- zaključnega računa ^nina popravna predpisih pravico odločanja o razdeljevanju sredstev senega stanovanjskega vpra- trebna višjna finančnih sred-za stanovanjske namene. Ta odbor je imenoval 3-člansko šanja. je odbor za družbeni stev ■ bil na zborih delavcev izvršno komisiji, ki je pregledala prošnje, si ogledala stan o- standard in stanovanjske za- Vf kl nai 1pfns na„ vanja prosilcev, točkovala njihove razmere za dodelitev deve 13. marca lani sprejel raSi za reševanie stanovani-družbenii stanovanj, medtem ko je opisala stanovanjske ra- sklep, da bo izvedel anketo. skjh probiemov okoli 4 mili-zmere prosilcev za dodelitev stanovanjskega kredita za adap- Pripravljen je bil poseben an- jone dinarjev. taajo, novogradnjo m revitabzacijo stanovanj. ketni list, ki so ga vsi delavci Ker je bilo kar precej pro- V preteklosti so prošnje za- reševanje stanovanjskih prejeli skupaj z osebnimi do- silcev, saj je oddalo prošnje za čeli reševati šele po sprejetju vprašanj. Za razliko od pre- hodki. Anketa, žal, ni dala že- stanovanjske kredite 43 de-zaključnega računa, koso bila teklih let, ko so dobili fi- *ie.n'bv rezultatov, saj je od lavcev in za dodelitev družbe-znana finančna sredstva za te nančna sredstva šele v juniju približno 350 zaposlenih iz- nih stanovanj 20, je odbor za namene, medtem ko je bil po opravljenem omenjenem Polnilo anketni list le 55 od- družbeni standard in stano-letos postopek drugačen, predhodnem postopku, je stotkov delavcev. Kljub temu vanjske zadeve^ uvidel, da Komisija je pregledala proš- letos stanovanjska sredstva je strokovna služba na pod- lahko reši največ prošenj, če nje in jih točkovala preden so odbor razdelil žc marca, saj je lagi omenjene ankete in upoš- bi se razpoložljiva sredstva bila z zaključnim računom bil prejšnji postopek oprav- tevajoč število prosilcev izde- oplemenitila z vezavo v banki. določena finančna sredstva za ljen že lansko jesen. "■ ....■. .... .... - . ...i- Tako so vezali stanovanjski denar pri Beograjski banki — poslovni enoti Koper in sicer 1.764.000 dinarjev s čakalno dobo 6 mesecev. Na ta način bodo ta sredstva oplemenitena z 250 odstotki. Ta denar bodo razdelili delavcem, ki so zaprosili za kredite. Pri Kreditni banki Koper so vročili 1.270.000 dinarjev. Navedeni znesek bo obogaten z 240 odstotki s čakalno dobo 11 mesecev in bo porabljen za nakup družbenih stanovanj. S takim načinom obračanja stanovanjskega denarja bo imela TOZD na razpolago za reševanje stanovanjskih problemov 8,500.000 dinarjev. Kljub takšni višini razpoložljivih finančnih sredstev pa odbor ni mogel ugoditi vsem prosilcem. Od 43 prošenj za kredite je bilo rešenih 39, od 20 prošenj za stanovanja pa so zagotovili sredstva za nakup stanovanj za 6 prosi 1- M. PRIMC (nadaljevanje z 11. strani) plasirati čim več lastne proizvodnje. To je v danem trenutku primarna naloga.« — AH boste in kako boste uspeU množico razHčnih interesov v okviru SOZD »spraviti na skupni imenovalec«? »Današnji sistem IMP je razpet čez vso Slovenijo. To pa pomeni, da poleg čisto toz-dovskih interesov nastopajo tudi lokalni interesi, ki izhajajo iz konceptov družbenopolitičnih skupnosti. Vsi se želimo hitro razvijati na svojem področju delovanja. Možnosti v posameznih občinah pa so različne. Tam, kjer je prisotno močno zaledje delovnih rok, želijo čim več delovnih mest, drugje, kjer pa vsako novo delovno mesto OBRAZ IZ KOLEKTIVA nih organizacijskih enot v sistemu IMP. Osnove srednjeročnega plana smo sprejeli — na nas je sedaj, da začrtamo tudi vrstni red.« — Opravljali ste odgovorne naloge od tehničnega direktorja za elektromon-tažo do direktorja DO Emond. Ste izkušen vodilni delavec. Kakšna so vaša načela vodenja? AH se jih boste držaH tudi v bodoče? »Vedno je potrebno vedeti, kaj hočemo. Pri tem je treba biti globoko prepričan, da je to tudi prav. V vsakem trenutku in na vsakem mestu delovati v smeri k tistemu, kar hočemo. Potrebno je biti v središču dogajanja z geslom »dajmo« (Ne »dajte«). Za aktiviranje posameznih zadev vaaiN. V 11 iz v v; vjviv v ni/ 111 cjiu , | • pomeni še kopico drugih stro- Je ^membna ,zb'ra Prave?a škov, so v DPS zahteve ravno mesta ,n Prave8a trenutka ln nasprotne. Nadalje je tu prisoten koncept razvoja Slovenije, mimo katerega IMP ne more. Imamo skromno od- merjena prirodna bogastva, graditi in jih negovati. Izhaja- J 1 , ,u , . n ip 17 r*v>7ir>iip mnri r\nk Ion io zato bomo morali proizvajati tisto, kar vsebuje malo mate- nje iz pozicije moči odklanja sodelavce, od razmišljanja in riala pa veliko znanja in tisto jih.n,e motivira v Pozitivnem rv.tJ, tnHi montirati 'sm,slu'n Je tudi sicer nepopu- potem tudi montirati. Sem spadata področje strojegradnje in elektronike. To temeljno izhodišče bomo morali v naših programih upoštevati. Poleg tega bo za do- larno.. O tem bi se dalo marsikaj povedati. Ljudje smo vseh mogočih značajev in temperamentov in je treba za vsa- MILENA FEGUŠ So delavci, ki delajo vse! vsi za enega, eden za vse.« življenje v eni organizaciji, v Takrat so material knjižili enem oddelku, celo isto delo. ročno. Leta 1959 se je začel Delajo z ljubeznijo, ne ra- obrat naglo razvijati. Potrebe zmišljajo, da bi si poiskali PQ delavcih v knjigovodstvu drugo delo, drugo sredino, so bile vedno večje. Večino Pripravljeni so s sodelavci de- najtežjega dela opravi raču-liti dobro in slabo, uspehe in nalnik. »Maribor in Trata smo bili pravih subjektov. Pri tem je zelo pomembno, kakšni so medsebojni odnosi. Le-te je potrebno nenehno del mene. Sem prihajam vedno z lepim občutkom, nikoli s težavo. Mislim, da smo ena družina tudi še danes, res...« Zasmejala se je, široko, od srca, kot to znajo le redki. Zgodi se, da se povleče malo vase, a to njeni sodelavci hitro opazijo, včasih so jo profesorji v šoli takoj vprašali, če je morda zbolela. »Življenje prinese marsikaj, včasih je že jutro takšno, da nisem razpoložena.« Potem nekaj vprašanj in dobra volja je zopet tu. »Sem žena, mati, babica, kolegica, delavka. Vse, kar delam v teh vlogah, delam z ljubeznijo, vsak dobi svoje. Za vsakega najdem lepo besedo, veder nasmeh in Milena Feguš poskusni zajci pri računalniški obdelavi nekaterih knjigovodskih podatkov. Z računalnikom moraš delati z ljubeznijo, kot da delaš s človekom.« S prenosom obdelave na računalnik se je način njenega drugi zame prav tako.« S so-dela spremenil. delavci se dobro razume, »Polovico dela mi je vzel Pravi- da jih ima rada, oni njo računalnik, v prvem trenutku tudi. 24. februarja letos se je je bil to zame pravi šok. srečala z Abrahamom. »To je Potem sem spoznala, da se da bilo enkratno srečanje. Sode-z računalnikom prav lepo de- lavci so me obdarili in potem lati. Delavcem v računskem smo se skupaj poveselili, en-centru sem sporočila svoje kratno...« Po toliko letih človek ver- sego čimboljših poslovnih ke8a najt, pravo pot. Nihce pa učinkov potrebno uvesti do- n(\morc 'z. svoje koze, zato sledno delitev programov. tadl P.r'seb'ne Ptujem b,-Iz povedanega sledi, da bo ?tvemh, tak° da znotraj razvojnega koncepta bom ostal tak, kakršen sem po Slovenije potrebno usklaje- aa=ehh m nacmu dela ,ud' v vati tudi med interesi družbe- ° OCL'<< i . nopolitičnih skupnosti in inte- ' Vprašanja zastavil: resi in možnostmi posamez- želje in vedno sem dobila, kar sem želela. Pri delu pride do jetno ne razmišlja, da bi si neuspehe. Ena takšnih je tudi trenutnih nesporazumov, ki poiskal drugo delo, vprašal pa Mariborčanka Milena Feguš, jih hi;ro uredimo. Lepo de- sen?v J.° vsefn®’fa-Sredi marca 1. 1955 se je za- lamo, računalnik mi je prija- zmisljala, da bi odšla. »Niko-poslila pri Toplovodu kot ma- telj.« h>« Je odgovorila tako odloc- terialna knjigovodkinja. Ta- Njeno delo je iz dneva v no, da se je sama začudila od-krat majhni Toplovodov dan enako, a vendar vsak dan točnosti. »IMP je del mene. obrat v Mariboru je zaposlo- svojsko. Vsakih štirihajst dni Ce bo zdravje dopuščalo, val malo delavcev. V skromno odda kartice za obdelavo, bom tu dočakala pokojnino, skupinico režijcev je prišla največ dela ima ob četrtletju, ko bom stara 55 let.« tudi Milena, nasmejana, zgo- polletju, tričetrtletju in ob in- Tudi takrat bo verjetno vorna delavna venturi. Tako iz leta v leto, že težko odšla. Prevec dobre »Na tiste čase imam zelo 25 let. volje je še v njej, zvesta je lepe spomine. Vedeli smo, In kako se počuti danes? IMP> zvestoba in pošteno zakaj delamo. Gradili smo Premišljuje. Išče pravo bese- delo pa je tisto, kar sama naj-nekaj novega, naprezali vse do. »Pravzaprav.. Pravza- bolj ceni. sile. Bili smo kot družina — prav sem del hiše in ona tudi T- STRL S • NAŠA GRADBIŠČA KOPRSKA BANKA V KOPRU, OSNOVNA ŠOLA V SEMEDELI Koprčani bodo letos bogatejši za objekt Koprske banke in Tega problema doslej še niso za osnovno šolo v Semedeli, katere prva faza je že zgrajena, rešili, čeprav so vodilni mon-Na obeh objektih delajo naši monterji že od lanskega leta. ter ji to zadevo sporočili kadrovski službi TOZD Elek- O delu na objektu Koprske| kateri monterji stanujejo celo tromontaža. Te stvari bi mo-bankeje vodilni monter Franc v Izoli in Semedeli ter so ve- rali čimprej urediti, ker vlada Žnidarič iz TOZD Elektro- zani na avtobusni promet, med monterji nerazpolože-montaža Ljubljana povedal Prve mesece so lahko stano- nje, saj že dva meseca trošijo naslednje: vali v hotelih. za malico denar, boni jim pa »Stanovanja v Kopru so za Prehrana je prav tako ostajajo, monterja draga in težko do- draga, po turističnih cen^h. Pri montaži se monterji segljiva posebno v turistični Zataknilo se je okoli pre- spopadajo s problemi kot so sezoni, ker imajo turistične hrambenih bonov, ki jih ko- pomanjkanje materiala, dolgi agencije sobe rezervirane za prska Emona od letošnjega roki dobave materiala, kratki svoje stalne turiste. Tako ne- aprila dalje noče sprejemati, roki za dokončanje del. Po- Skupina delavcev Elektromontaže na gradbišču Koprske banke. Od leve proti desni Ismet Baltič, Zuhdija Samardič, Marjan Dapič, Ivan Vincek, Valent Hadrovič, Josip Žinič, Josip Drvoderič, Vili Turha, Branko Gričnik in Franc Žnidarič. Skupina delavcev na gradbišču Osnovne šole v Semedeli pri Kopru. Od leve proti desni Cveto Tavčar, Vlado Turk, Darko Potrebuješ, Vinko Habjan, Dušan Strnad, Leopold Novak. Spredaj so monterji Užičani. Od leve proti desni MBlanko Mladenovič, Milenko Mandič, Miiisav BijeKč. \ sebno pereča je nabava razdelilnih omar, ki jih izdeluje TOZD ISO Slovenske Konjice ter jih le-ta prepozno pošilja in pa nekompletne. Vse to povzroča izgubo časa, zakasnitev rokov za dokončanje del. Trpi norma. Cene na tržišču se v tem času povišajo. Rekli bi lahko, da te stvari delajo slabo reklamo investitorju. Nadaljnji problem so kadri, saj je zelo težko dobiti predvsem elektro monterje specialiste. Zato si TOZD Elektro-montaža sposoja tovrstne specialiste od drugih OZD kot na primer od Elektrodi-stribucije Titove Užice in drugih. Ti monterji se za kratek rok (par mesecev) težko prilagodijo disciplini in delu na montaži. Treba je razumeti, da tak človek, ki se zaveda, da je le sposojen za kratek čas, ne bo tako zainteresiran za delo, kot član naše organizacije. Med težave pri delu na gradbišču sodijo tudi neusklajeni in nepopolni projekti. Glede varstva pri delu se ni kaj pritoževati, saj je na gradbišču za varnost poskrbljeno. S področja varstva pri delu imajo vsi monterji izpite. Na gradbišče prihaja varnostni inženir Zoran Barešič, ki o ugotovljeni varnosti pri delu na gradbišču napiše zapisnik. Bolniških izostankov skoraj ni, razen krajših boleznin ob prehladih, ki se jim je težko izogniti, saj so gradbišča odprta in je možnost za prehladna obolenja velika.« Zuhdija Samardič, elek-tromonter iz TOZD Elek-tromontaža, ki dela na gradbišču Koprske banke osem mesecev, je povedal tole: »Z delom na tem gradbišču sem kar zadovoljen. Ni mi pa všeč organizacija dela, saj moramo neprestano kaj popravljati, ko na primer gradbinci zaradi premajhne pozornosti pri svojem delu poškodujejo žice, kable itd. Po potrebi montažna dela izvajamo pozno v noč, ker smo odvisni od gradbenih del, posebno pri betoniranju plošč, kjer je potrebno sproti vlagati vse instalacije. Nadure delajo le nekateri monterji (le-te se obračunavajo po pravilniku), medtem ko monterji iz sosednjih re- publik zaradi visokih davkov na nadurno delo niso pripravljeni delati nadur. Le-ti delajo nadure samffv primeru, če je delo res nujno potrebno.« Emil Koplan, ki je po poklicu elektromehanik, je pri gradnji Koperske banke v Kopru od začetka letošnjega januarja. K IMP je prišel za monterja dvigal leta 1974 iz Škofjeloške Iskre. Sedaj opravlja delo vodilnega monterja v TOZD Dvigalo. Svoje stalne skupine nima, saj je na takem gradbišču, kot je Koprska banka, običajno le 5 do 6 monterjev, trenutno pa so na tem gradbišču samo trije monterji. Gradbišče je v primerjavi z drugimi dobro organizirano. Delo na tem gradbišču je dokaj zahtevno, ker terja veliko več natančnosti in poglobljenosti kot pri drugih gradbiščih, kjer je doslej delal, saj je vsaka narejena napaka zelo draga. Delavci začasno stanujejo blizu gradbišča, kar je zaenkrat dokaj ugodno, problem pa bo nastal v zvezi s prenočišči v turistični sezoni. Kar zadeva prehrano delavcev, se le-ti znajdejo vsak po svoje in se hranijo po različnih koprskih restavracijah. Obveščeni so redno o vsem, kar je za njih pomembnega, iz Ljubljane. Na gradbišču Koprske banke so delali TOZD Elek-tromontaža, TOZD Klima proizvodnja Ljubljana, TOZD Montaža Maribor in TOZD Dvigalo. TOZD Elek-tromontaža je na tem gradbišču začela z elektromontaž-nimi deli v lanskem marcu in jih bo predvidoma zaključila konec letošnjega avgusta. Tehnični pregled objekta pa je predviden mesec kasneje. Vrednost elektroinstalacij-skih del jakega in šibkega toka je približno 39 milijonov dinarjev skupaj z dodatnimi predračuni za spremembe del in projektov. Leopold Novak, vodilni monter iz TOZD Elektro-montaža, ki dela na gradbišču osnovne šole v Semedeli od lanskega februarja takole pripoveduje: »V skupini, ki se po potrebi veča, nas je s tremi Užičani 9. Z njo sem zelo zadovoljen. Delo teče po planu. Roke celo prehitevamo. Opremljanje objekta Koprske banke z dvigali Skrb za invalide Temeljna organizacija |več zmogel opravljati težkega združenega dela TIO Idrija fizičnega dela v skladišču, je rešuje problematiko zaposlo- zaprosil TOZD, naj ga razpo-vanja invalidov v skladu z ve- rediti na ustreznejše delo. Z ljavnimi zakonskimi predpisi, njegovim sodelovanjem in s V tem TOZD je od 327 zapo- priporočili zdravnika, ga je slenih 31 invalidnih delavcev, TOZD TIO razporedila na torej nekaj manj kot 10 od- dela specializiranega ključav-stotkov. Od teh jih je 10 po- ničarja v delavnico klima nastalo invalidov v temeljni or- prav. S tem delom je zado-ganizaciji in so bili po na- voljen, saj je le to lažje od Stanku invalidnosti razpore- prejšnjega. Mučna za invalida Prva faza semedelske Osnovne šole je nared V primerjavi z drugimi Osebni dohodek pa je glede gradbišči je delo na tem ob- na tukajšnje turistične cene jektu zahtevnejše kot drugod, nizek.« kjer smo doslej delali, ker vse Zlatko Plačko, operativec: instalacije polagamo v beton. »Prvo fazo osnovne šole v Zato moramo biti ves čas pri- Semedeli smo začeli graditi v šotni na gradbišču, saj pri teh lanskem januarju in je bila delih ne smemo zamujati. Za zgrajena v rekordnem roku varnost pri delu je dobro po- osmih mesecev. Tako so sep-skrbljeno. Vsi monterji tembra ž e začeli v njej pouk. imamo izpite iz varstva pri z gradnjo druge faze smo za-delu. Varnostne predpise čeli lanskega decembra in bo upoštevamo. Pri delu uporab- gradnja objekta predvidoma ljamo zaščitna sredstva. Ne- končana v letošnjem septem-sreč pri delu skoraj ni. Prav bru. Gradnja bo ena od red-tako ni večjih obolenj in tako kih, ki bo zgrajena v roku, ki tudi ni bolezenskih izostan- je bil prvotno določen. Na kov. . _ tem objektu delata 2 tozda Srečujemo se z manjšimi IMP in sicer Elektromontaža problemi, ki jih sproti rešu- jn Montaža Koper, jemo z operativcem Zlatkom To je dokaj zahteven ob-Plačkom ali pa z nadzornim jekt zaradi arhitektonskih po-organom. Predvsem so to sebnosti, zato morajo biti naši problemi, ki so v zvezi s po- monterji neprestano prisotni vrat kom od doma ob pone- pri betoniranju, deljkih, z visokimi cenami Vrednost elektroinstalacij stanovanj, s prehrano in z bo približno 10 milijonov di-boni za malico, ki jih monterji nar jev.« ne moremo vnovčiti za mali- - Vinko Zupan, operativec iz ca<< Montaže Koper: »Težave so Vlado Murk, monter: »Na bile glede rokov. Sodelovanje gradbišču osnovne šole v Se- med TOZD IMP na gradbišču medeli sem od lanskega avgu- je bilo dobro, sta. Z delom sem zadovoljen. Vrednost strojnih del prve Gradbišče je v primerjavi z in druge faze te gradnje bo drugimi gradbišči, kjer sem približno 5 milijonov dinar-doslej delal, dobro urejeno, jev.« Po potrebi delam nadure. M. PRIMC jeni na druga dela in naloge. 14 invalidov je TOZD TIO Idrija dobila iz idrijskega Rudnika in jih razporedila na ustrezna dela in naloge, 2 invalida sta prišla iz drugih OZD, 5 invalidov pa je v tem TOZD takih, ki so invalidni od rojstva, od posledic prometnih nesreč, itd. Vsi ti invalidi imajo status invalidnosti III. kategorije in jih 11 opravlja režijska dela in naloge. Ostalih 20 pa dela v proizvodnji. TOZD TIO Idrija ima v katalogu del in nalog oprede- je le 30 kilometrov dolga pot do delovnega mesta in prav tako dolga spet domov, saj je vezan na prevoz z avtobusom, ki ga mora čakati v lepem in slabem vremenu, v mrazu in vročini ter mora vmes presedati iz enega avtobusa na drugega. Pri osebnem dohodku, pravi, ni prikrajšan, saj mu razliko do polnega osebnega dohodka prispeva Skupnost za invalidsko pokojninsko zavarovanje. kot ostali zdravi delavci na podobnih delih in nalogah. Dvainštiridesetletni Franc Mavec, s katerim sem se pogovarjala v drugi polovici junija, je pri IMP od leta 1957. Sprva je opravljal delo tehničnega risarja, leta 1961 pa je začel opravljati delo kopir-ca. Leta 1945 se je ponesrečil z bombo in ostal brez ene roke. Leta 1961 je sporazumno z vodstvom Projektivnega biroja prevzel dela kopirna, ko je biro prvič nabavil kopirni stroj. Delo na kopirnem stroju je delavec opravljal do leta 1978, ko je zbolel na očeh. Potem se je dalj časa zdravil. Po vrnitvi z zdravljenja so v TOZD uvideli, da je dotedanje delo zanj škodljivo (amoniak, prepih) in ga je po dogovoru z njim razporedil k delom kopirca na fotokopirni stroj Xeroks, kjer je delo zanj manj škodljivo. Delavec se zaveda, da je to delo zanj edina rešitev. Pri osebnem dohodku kot invalid ni prikrajšan. Delavec invalid Franc Mavec ima družino z dvema šoloobveznima otrokoma. Žena je invalid iz časa NOB in ni zaposlena, saj bi bila zanjo služba in gospodinjstvo pretežko breme. Za prihodnje načrtuje le Temeljna organizacija dobro vzgojiti otroke in priti ljene naloge, na katerih lahko združenega dela Projektivni do pokojnine. Kakšnega podelajo invalidi in imajo le ti biro rešuje problematiko za- sebnega hobija nima. V pro- poslovanja invalidov na stem času obdeluje svoj vrti-osnovi zakonskih določb. Od ček. 125 zaposlenih ima trenutno Kadar je v finančni stiski, enega invalidnega delavca, ki mu priskoči na pomoč sindi-je invalid IV. stopnje z 80 % kat tozda. Posebno mu je bila Za odkrivanje invalidnosti invalidnostjo. Le-ta opravlja njegova pomoč dobrodošla v TOZD skrbi pa ta način, da delo kopirca. Kot invalid brez času bolniškega staleža. roke je zelo uspešno opravljal V tozdu so mi povedali, da naloge kopirca vse dotlej, ko Je ta delavec zelo priljubljen pri enakih razpisnih pogojih prednost pri zaposlovanju. Na osnovi pravilnika o delovnih razmerjih imajo invalidi v tem TOZD dodaten dopust. na osnovi zakona o preventivnih zdravniških pregledih pošilja delavce na periodične zdravstvene preglede. Zdravnik potem na podlagi ugotovitev o zdravstvenem stanju delavca sproži invalidski postopek, kadrovska služba TOZD sodeluje s Skupnostjo invalidsko pokojninskega zaravo-ranja, njihova služba pa je povezana s tozdom. TOZD nato delavca razporedi na ustrezna dela in naloge. Kar zadeva osebni dohodek invalidnega delavca, dobi le ta, če je njegov osebni dohodek manjši (kot bi ga imel na prejšnjih delih in nalogah, razliko pri Skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. Pogovarjala sem se z invalidnim delavcem Viktorjem Rejcem, ki je do nastanka in-invalidnosti opravljal dela in naloge skladiščnika, potem pa je bil kot invalid razporejen k delom in nalogam ključavničarja v proizvodnjo rešetk. V IMP je zaposlen 9 let. Invalid je postal leta 1978 zaradi obolelosti hrbtenice. Ko ni je zbolel na očeh in se dalj časa zdravil. Po vrnitvi z zdravljenja lansko leto so ga v TOZD z njegovim sodelovanjem razporedili k delom kopirca na fotokopirnem stroju Neroks. Delo pri fotokopirnem stroju Xeroks in v mirnejšem prostoru je sedaj zanj manj škodljivo. Temu delavcu vsako leto priskoči finančno na pomoč sindikat tozda. Pred nekaj leti mu je TOZD dodelil stanovanje. Lansko leto pa mu je s svojimi finančnimi sredstvi v stanovanje vgradil tudi centralno kurjavo. Delavka v strojepisnici je zbolela za hepatitisom in so jo na osnovi zdravniškega priporočila po zdravljenju iz stro-jepisnice, kjer je preveč sedenja in hrupa, razporedili k administrativnim delom. Invalidni delavci prejemajo enak osebni dohodek po razporeditvi na druga dela in na- j loge, kot so ga imeli na svojih prejšnjih delih, to pomeni, da! dobe enak osebni dohodek in ga vsi projektanti kličejo »naš Francelj«. M. PRIMC ZAHVALE Ob izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata, sodelavcem, pevskemu zboru IMP ter vsem, ki ste nam ustno in pismeno izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. ANTON FEFER Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD Elektromontaža in svojim sodelavcem za darovano cvetje, izraze sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji poti. SANISLAV BANKO VAJA ŠTABA IN ENOT CIVILNE IN NARODNE ZAŠČITE Po ukazu štaba dvilne zaščite Krajevne skupnosti Bežigrad so člani d vilne zaščite in narodne zaščite v sodelovanju s štabom in enotami d vilne zaščite ČGP Delo 21. junija letos izvedli vajo na alarm »Potres 80«. Glede na predvideno stopnjo IMP na Titovi 37. Podpisniki spo-potresa (IX. stopnja po Mercalli- razuma so: DO IZIP kot nosilec jevi lestvici) so bili aktivirani: akcije, DS SOZD IMP, Interna štab civilne zaščite enota za prvo banka in DS DO Emond. medicinsko pomoč, gasilski Čeprav so bili v tem času že oddelek, enota za zveze (kurirji), redni letni dopusti, se je vaje ude-tehnično reševalna enota ter ležilo od 52 pripadnikov civilne in enota narodne zaščite. Aktivirani narodne zaščite kar 39. Trinajst so bili nadalje vsi, ki so se s SaS jih je bilo upravičeno odsotnih dogovorili o skupni organizaciji zaradi letnega dopusta in bolezni, in delovanju civilne in narodne Ob 7. uri zjutraj je alarm naz-zaščite v poslovni stavbi SOZD nanil potres na območju KS Be- žigrad. V predhodno postavlje- med 4. in 5. nadstropjem,zaradi nem šotoru zadaj za poslovno česar je bil onemogočen prehod, stavbo so se takoj sestali štab ci- V pritličju je izbruhnil požar za-vilne zaščite in načelnik narodne radi kratkega stika. Požar je na-zaščite. Poveljnik štaba civilne stal tudi v montažni garaži za po-zaščite Dušan Udovič je izdal slovno stavbo zaradi politega ukaz o pregledu stanja po potre- bencina. Zaradi poškodb na ob-su. Potrebno je bilo ugotoviti, ko- j ek tu in panike med delavci so se liko je bilo ranjenih in kje se le-ti tri delavke poškodovale. nahajajo in katera območja Na osnovi poročila o stanju po družbene lastnine so ogrožena, škodb v poslovni stavbi SOZD Pri pregledu stanja po potresu je IMP je poveljnik štaba izdal ukaz bilo ugotovljeno, da se je v 3. poveljnikom posameznih enot za nadstropju poslovne stavbe takojšnje reševanje ranjencev in SOZD porušila pregradna stena, imovine. Vse enote so hitro in poškodovano je bilo stopnišče strokovno pristopile k opravlja- nju danih nalog. Iz poročil poveljnikov enot je bilo razvidno, da so bile naloge hitro opravljene. Vsem ranjenkam je bila nudena takojšnja prva pomoč na kraju nesreče, po evakuaciji pa so bile prenešene na varno mesto v šotor. Oba požara sta bila hitro pogašena. Tako je bila škoda le minimalna. Po gašenju na poslovni stavbi IMP je gasilski oddelek priskočil na pomoč delavcem ČGP DELO. Dokumenti iz 3. nadstropja poslovne stavbe SOZD IMP so bili evakuirani v šotor in zastraženi z dvema pripadnikoma narodne zaščite. Le-ta je tudi fizično zavarovala vse dohode do poslovne stavbe IMP in ČGP DELO s Titove ceste. Del tehnično reševalne ekipe IMP je sodeloval z ekipo DELA pri očiščevanju dohoda po Likozarjevi ulici. Enota za zveze je pomagala pri evakuaciji ranjencev in vzpostavila zvezo s štabom civilne zaščite KS Bežigrad in štabom ČGP DELO. Vaja je trajala 3 ure. Po končani vaji smo poročilo o poteku vaje poslali v štab civilne zaščite KS Bežigrad. Kljub temu, da je bila to le vaja, so na njej vsi pripadniki civilne in narodne zaščite resno sodelovali. Za to sodelovanje se jim zahvaljujemo, saj so pokazali, kako so se pripravljeni usposabljati za obrambo naše domovine. B. K, • IMP IGRE Odbojka Organizator IMP iger v odbojki, ki so bile v soboto, 14. junija 1980 v Celju, je bila DO Klima Celje. Tekmovanje se je odvijalo v telovadnici TŠ. Že pred osmo uro so se začeli zbirati tekmovalci in tekmovalke, da bi preizkusili svoje moči v odbojki. Vsi prisotni so z enominutnim molkom počastili spomin na tovariša Tita, nato pa je tpv. Božič, koordinator sindikata DO Klima, vse prisotne prisrčno pozdravil ter jim zaželel, da bi igre potekale predvsem v športno-prijatelj-skem vzdušju brez »ostrih« sodniških žvižgov. sodelovali samo dve ekipi, toda zmagovalec ni bil znan vse do zadnjega sodnikovega žvižga. Ekipa Klime Celje se je dobro upirala tekmovalkam PMI iz Maribora, toda na koncu so zasluženo zmagale igralke PMI. Rezultat je bil 2:1 v setih. Pri moških je izstopala samo ekipa Klima Celje, ki je vse nasprotnike premagala z 2:0 in tako dobila pokal v svojo last. Borba za ostala mesta pa je bila zelo ogorčena. VRSTNI RED 1. KLIMA Celje 2. PMI 3. DS SOZD 4. EMOND 5. ITAK 8 točk — 8:0 6 točk — 6:2 4 točke — 4:6 2 točki — 3:6 0 točk — 1:8 Ob zaključku IMP iger v odbojki so si vsi udeleženci zaželeli še več podobnih tekmovanj, saj vsako tekmovanje prinese poleg lepega spomina še nove prijatelje. Torej do prihodnjih iger ŠPORTNI — ZDRAVO! Bojan Koštomaj ZMAGOVALCI TRIM LIGI Kljub temu, da je bilo prijavljenih osem ekip v moški in ženski konkurenci, se tri ekipe niso udeležile IMP ige V Izoli je bilo končano tekmovanje trim lige v malem nogometu, na katerem je so- v odbojki. Čeprav so prišli delovalo 14 ekip v dveh sku-udeleženci teh iger z različ- pi"*h- Tekmovanja se je ude-nimi željami na tekmovanje težila tudi ekipa TOZD MK in z mnogo treme, se je le-ta KOPER. izgubila že pri prvih udarcih žoge. Vse tekme so se odvi Prvo mesto v A skupini smo osvojili igralci IMP v B jale v zelo borbenem in prija- skupini pa igralci Gostinskega teljskem vzdušju, pokazalo se šolskega centra Izola, je tudi, koliko truda so ekipe V polfinalni tekmi smo se vložile v predhodne treninge pomerili z drugo uvrščeno in igre so res potekale v ekipo iz B skupine Mehano-»fair-playu«. tehniko iz Izole in po drama- V ženski konkurenci sta ‘ični borbi (rezultat prvega polčasa 0:3) zmagali s 4:3. V finalu za prvo mesto je naša ekipa (Fermo, Pečar, Kljun, Cerkvenik, Vičič, Cetinski, Cepak) premagala še Gostinski šolski center z rezultatom 2:1. Tako smo osvojili velik prehodni pokal, plaketo in diplomo. Uspeh je toliko večji, kajti povprečna starost naše »mlade« ekipe je 32 let, GŠC pa le 18 let. CETINSKI JOŽE, inž. stroj. Zmagovalna ekipa Zmagovalci Trim lige — ekipa TOZD Montaža Koper