Štev. 32.
V Ljubljani, dne 7. avgusta 1919.
Leto XXXI>.
Amunka u drug* to)« dfiav« K M*—4 — foum.uM itatllkt m prodajal* p«
H vinarja*. . ■.>...«.......»*..hhihmhww
=Q,
GLASILO .JUGOSLOVANSKE : : KMETSKE ZVEZE : :
moljobi" LJubljana* • Kopitarjem ali«*. — Naročnina, raki am arija la la. uriti pai Upr«ToUtTtaD*aoi|nbik,
Poziv vsem poštenim!
Nova vrsta boljševikov se je kakor povodenj razlila čez Jugoslavijo in ogroža bolj kot vsako boljševištvo obstoj države in življenjski obstanek delavnih stanov, predvsem kmetov. Ti najnevarnejši boljševiki so oderuški kapitalisti, ki izžemajo ljudstvo in državo, to boljševištvo je gniloba v vsaki javni upravi, ki molče podpira to oderuštvo.
Skrajni čas je, da se vsa naša poštena javnost, če ji je res ležeče na obstoju države, z vso močjo zavzam«? za to, da se ta gniloba do dna in brez ozira izreže iz državnega telesa. Jugoslovanska kmetska zveza je sklenila začeti ta boj po vseh vseh svojih zastopnikih, ki pa morajo za to imeti dovolj dokazanega gradiva. Zato pozivljemo vse dobrohoteče, naj pošljajo natančne podatke o vsakem oderuštvu, ki jim je znano, o vseh očiinih krivicah, ki so jih pretrpeli od strani javne, državne ali vojaške uprave. Le če bodo imeli naši zastopniki dovolj dokazanega gradiva, bodo mogli boj proti oderuškemu kapitalizmu in proti gnilobi v javni upravi uspešno voditi. Podatki naj se pošljejo Jugoslovanski kmetski zvezi v Ljub'Jani.
Edina močna kmetska organizacija so Kmetske zveze!
V bol proti oderuštvu!
Jugoslovanska kmetska zveza, organizacija naših kmetov, kliče v boj. Vse do zadnjega. Svojim poslancem je naložila, da započno v vseh zastopih najljutejši odpor proti neznosnemu izkoriščanju delavnega ljudstva po denarnih mogotcih. Moč denarja in kapitala je zavladala in neomejeno gospodari kakor še nikoli. Denar in kapital sta brez srca. Edino ta namen imata, da se množita in kopičita, In danes moramo to pribiti: Posestniki denarne moči ln kapitala so do zadnjega izgubili vsak čut za pravičnost in zadnjo trohico srca. S - ojo gospodarsko premoč izrabljajo do skrajnosti Danes menijo, je prišli Duhova ura. Cene navijajo i r k dan višje, delavno ljuditvo zdihuje pod neznosno draginjo. V svobodni Jugoslaviji smo, pa se zdi, da nekateri, ki imajo oblast v rokah, razumevajo to sv,bodo v tem smislu, da naj 'delavno ljuufctvo žrtvuje zadnji belič, ki si ga je v potu in znoju izgaralo, na oltar brezčutnemu kapitalu;
Še nikdar ni bil kapital in denar tako nesorazmerno razdeljen, kakor danes. Nekjiterniki so si nabrali brez truda in dela milijonska premoženje; drugi, ki so že imeli milijonska premoženja, so si ga do bajne višine pomnožili. Sedaj vprašujemo: kdaj je še svet videl, da bi si kdo z lastnim pridnim delom mogel pridobiti v nekoliko mescih ali letih milijonsko premoženje. Odkod imajo torej ti brezštevilni vojni in drugi bogataši svoje bogastvo? Odgovarjamo: Tega lahko pridobljenega brezmejnega bogastva se drži znoj tvojega krvavega dela, delavno, posebno pa znoj tvojega, kmetsko ljudstvol V njem je nakopičen sad tvojega dela, ki so ti ga krivično odtrgali. Vnebovpijoč greh delajo dan za dnem nad teboj, kmetsko ljudstvo, ti brezvestni kapitalisti in denarni mogotci, Javno, pred vsemi državnimi oblastmi, uganjajo dan za dnem najgorostasnej-še oderuštvo v najvišji meri. Za nje ni sodnika, zanje ni kazni, zanje ni zakona. Svobodno delajo, kar se njim poljubi, žive v razkošju in nasladah, delavno ljudstvo se zvija v strahu in pomanjkanju. Drugi delavni stanovi si morejo v skupni sili pomagati. Organizirani so kot en mož, ena volja jih preveva, ena misel jih vodi. Ko se jim zde razmere neznosne, nastopijo vsi kot en mož za svoje zahteve. Svoje zahteve predložc z grožnjo, da polože delo v rudokopih, ustavijo promet na železnicah, zavro turbine po tvornicah. Grožnja sama navadno pomaga. Kapital mora kapitulirati pred močjo organiziranega delavstva. Ne trdimo, da izsilijo delavci vsikdar ves pravičen sad svojega dela, iz najhujšega pomanjkanja si pa vendar pomagajo s svojo lastno pomočjo.
Obrtniki si sami določajo ceno svojemu delu. Brez dvoma so tako visoke, da pokrije vse proizvajalne stroške. Cene nastavijo in drugi, ki so navezani na obrtne izdelke, jih morajo hočeš nočeš kupovati. Tukaj je v prvi vrsti kmet navezan na to, da kupuje industrijske in obrtne izdelke. Poljedelskega orodja si ne more sam napravljati, stroje mora kupovati od tovarn, poleg tega je navezan na delo raznih obrtnikov. AK naj naštevamo cene, ki jih mora zato plačevati? Kmetu se krčijo pesti, ko vidi te vnebovpijoče cene, ki kričijo naravnost po maščevanju. Mar pretiravamo? Mar delamo komu krivico? Ali ni to peklensko oderuštvo, če delajo razna podjetja, od katerih mora kmet kupovati, s 300 in več odstotki dobička? Vi Kapitalisti vpijete po raznih svojih visokih zaščitnikih in časniških trobilih, da te obtožbe niso resnične? Odprite bilance raz-
nih bank in akcijskjh podjetij. Ali vidite, s kakimi milijonskimi dobički delajo? Ne zadovoljujejo se z dva-, triodstotnim dobičkom; že na zunaj izkazujejo 10 do 20.odstotni dobiček. Hujši pa so še oderuški odstotki, ki jih v bilanci prikrivajo, Mlekarice, ki prodajajo mleko par krajcarjev dražje od cene, ki so jo razni nepoklir cani uradi v svoji »nedoumni modrosti« nastavili, zapirajo, jih vlačijo po ječah in jih izpostavljajo na sramotni oder v javno zaničevanje. Te veleoderuhe pri bankah' in akcijskih družbah pritiskajo ljubeče na srce in jim dajejo vsakršno pomoč in zaščito.
Kam naj to vede? Brez ovinkov in olepšavanja moramo pribiti golo resnico« Državo tirate v propast, ljudstvo v obup. Kaj govorite vi kapitalisti in zastopniki od JDS, to je liberalci, ki šteiete v parlamentu več kot polovico ministrov in nad ; sto poslancev, kaj govorite vi o boljševi-| ških hujskačih med našim ljudstvom? Kaj : obračate hinavsko in zahrbtno pozornost i ljudstva na napačna pota, gnjilo rano aa našem narodnem gospodarstvu pa sramežljivo krijete? Ko ne bi 'imeli odkrite in prikrite zveze s temi veleoderuhi, temi boljševiškimi grobokopi naše države, rfi vraga, da ne bi moglo 120 poslancev itf večina ministrstva preprečiti premišljeno izmozgavanje pcsc-bno našega kmetiškoga ljudstva po kapitalu in navijavcih cen, Že mesece s,!iširno o davku na vojne dob!č* karje, naše ljudstvo je sklenilo v tem oii-ru že nešteto resolucij in vladi nakazilo t"di pot, ki jo naj nastopi proti tem pijavkam, čfil'ali smo zastonj. Doživeli smo le nečuveuc igro, da davčni uradi brezsrčno, nc ipimctno ?n brezmiseuio navijajo davčni vii.ik glede osebne dohodnin«. Obdavčujejo brez preudarka in brez raz-sedkov krivično vse male ljudi do zadnjega bajtarja, ki niti toliko ne premore, da bi plačal čevljarja za krpo na raztrganih čevljih. Oderuhi, verižniki in kapital-listi in bogati pohajkovači pa mirno odirajo naprej in nalagajo svoj krivično pridobljeni denar v bankah in akcijskih listinah. Vidite, to je boljševizem, to |e upor, to je motenje javnega reda! Sem obrnite oči vi hinavski voditelji JDS. Sem naj obrne oči posebno oni znani, »za javni red tako vneti« podpredsednik deželne vlade dr. Žerjav, ki se ravno sedaj mudi v Belgradu, da pokliče v življenje še eno tako Oderuško velepodjetje,
Danes imajo vse naše gospodarsko življenje v rokah banke — veliki denarni zavodi — in akcijske družbe — velika industrijska in trgovska podjefa, ki so zo-
<et večinoma v rokah bank in sličnih pod-etij. Banke se dandanes množe kakor 'obe po dežju; ravno tako tudi akcijske Iružbe. Že obstoječe banke in podjetja pa ivišujejo svoj akcijski — deležni — kapd-«1 do bajnih višin. In poslušajte: Ne da bi ti oderuški posestniki akcijskih — deležnih — listin le s prstom mignili, se množi ijih premoženje samo od sebe. Deleži, ki /o jih ob postanku podjetja vplačali, imajo kar naenkrat dvakratno vrednost. Deleži — akcije — ljubljanske jadranske banke to stale ob početku 400 K, danes jih prodajajo, to se pravi, če bi jih hoteli prodati, Jobe za eno 1200 K. Odkod ta vrednost? l^idiš, kmetsko ljudstvo, ti si kupovalo proizvode raznih podjetij, ki jih ta banka c denarjem zalaga, in pri tem so te toliko »drli, da je prvotna vrednost 400 K tako fisoko poskočila. Poleg tega so seveda voditelji teh podjetij in posestniki tkcij vlekli oderuško visoke dobičke, ki niso v nobenem razmerju z delom ali s pravičnim trHužkom. Navedli smo samo en zgled, pn se vrši povsod pri vseh teh pod-jetn-
Pred nekaj meseci se je osnovalo v Lubljani veliko trgoveko podietje kot n?:rijska družba. Ime mu je Impex. Sto-r;,; «o slatoaj ljubljanski vojni dobičkarji i n zložili bajno visoko vsoto ra to družbo. Sedaj trguje,o. Dobili so izvozno dovoljeni za izvoz prašičev. Kupovali so jih po 16—18 K v Jugoslaviji, prodajali so jih pa v Nemški Avstriji zaklane po 62 K. Tako vsr.i poročajo dunajski listi. Govori sc po l.iubljani, da so pri tem zaslužili okoli enega milijona kron. Kmetsko ljudstvo strmi in stisni pesti. Ti si gcralo, da si iz-pitalo prešiče, neizmerno delo si položilo v to, sedaj pa pridejo ti denarni mogotci in vtaknejo brez vsakega truga v žep sad tvojega dela. In merodajni krogi ne vidijo v tem brezprimernem oderuštvu nobene protizakonitosti. In glejte: to družbo, ki naravnost mojstrsko dere kmetski stan, priporoča v svojem glasila nova takozva-na kmetska stranka. Temu dejstvu ni treba pristaviti nobenega pojasnila.
Jasno je. da teh vneb n pijočih razmer ne moremo in ne bomo trpeli. V zadnji svoji seji se je Jugoslovanska kmetska zveza bavila s temi nevzdržljivimi razmerami. Pozvala je svoje poslance v resoluciji, ki smo jo v zadnji številki priobčili, 'da nastopajo z vso ostrostjo po vseh zatopili proti tej kugi, ki pije in sesa dandanes ljudsko kri. Sklenilo se je tudi, da Seže po samopomoči. Pri prodaji kmetskih pridelkov in žSvine morajo biti izključeni vsi prekupci, ki sedaj brez truda in dela na kmetov račun bogate. Pa tudi pri toakupu morajo nastopati kmetje organizirani kot celota. Razni verižniki morajo biti izključeni, na dru# strani bodo pa tudi kmetje s silo organizacije izsilili bolite nabavne pogoje. Zato je JKZ, sklenile, 0a se morajo po vseh okrajih osnovati ve-Eke prodajne in nabavne zadruge, ki bodo združene v veliki osrednji zadrugi. Na Vas, kmetje, je, da stvar temeljito premislite in v povoljni rešitvi te velevažne aadeve pokažete svejo gospodarsko in poetično zrelost. O tej stvari bomo prihodnjič obširneje govorili.
Iz Kmetskih Zvez.
Ormož.
Zapisnik seje Okrajne organizacije SKSZ za ormoški okraj, ki se je vršila v nedeljo, dne 20. julija ob 8. uri dopoldne v hiši Ormoške posojilnice. Navzočih je bilo nad 50 zaupnikov celega okraja.
Dnevni red;
a)	ustanovitev Gospodarske zadruge;
b)	poročilo načelnika o važnih strankinih zadevah in sklepi;
c)	slučajnosti.
V odsotnosti načelnika otvori pod-načelnik g. Anton Lukačič sejo s pozdravom na navzoče, predstavi in pozdravi g. nadr. Pušenjaka s prošnjo, da poda navodila in načrt za ustanovitev Gospodarske zadruge.
G. nadr. Pušenjak v obširnem govoru pojasni namen ustanovitve navedene zadruge, dokaže s primeri, da se take zadruge tudi drugod ustanavljajo in že obstoječe z uspehom poslujejo.
Po debati pride do glasovanja, nakar vsi zastopniki z dvigom roke glasujejo za zadrugo.
Predloži in prečita se lista pripravljalnega odbora. Po medsebojnem raz-motrivanju se ta lista spopolni tako, da so vse župnije in občine celega okraja po svojih zaupnikih zastopane. Izvoljenim zaupnikom sc naloži dolžnost, da do 24. avgusta 1919 nabirajo ude in deleže, ter nabiralne pole predložijo seji okrajnega odbora, nakar se bode sklical občni zbor in volilo načel-stvo in nadzorstvo.
Sklone se: Okrajna org. SKSZ odločno protestira proti prenizki določitvi eksistenčnega minima za odmero dohodninskega davka. Najnižja vsota za odmero dohodninskega davka naj znaša K 10.000 to pa z ozirom na sedanje draginjske razmere. Tozadevna vloga sc predloži kompetentni oblasti.
Prečita sc dopis Narodne vlade oddelek za kmetijstvo, ki vabi na enketo v zadevi zavarovanja živine. Sklene so naj bode zavarovanje obligatorično in pod državno upravo.
K besedi se oglasi odbornik Ozmec od Sv. Miklavža, ki poroča in se pritoži Cez ormoškega živinozdravnika, češ, da se ne drži takse in preveč računi. Ko jc zdravnik prišel k Ozmccu zdravit živino peš, jc računal od ko-, raada K 10, drugokrat pa, ko ga je dal Ozmec pripeljati na svojem vozu, pa je računal 1 K 20 vin. od glave. Sklene se naprositi deželno vlado oddelek za kmetijstvo, da določi pristojbine ži-vinozdravnikov in po občini razglasi.
Zaupnik Peter Zadravec poroča o nezadovoljnosti, ki vlada med kmeti svinjerejci radi tega, ker no morejo spraviti svinje v denar. Pod staro Avstrijo so izvažali kupci kar cele vagone svinj na Gornje Štajersko in Nižje Avstrijsko. Sedaj pa kupcev ni, ker je meja zaprta. Znano jc, da svinjereja v ormoškem okraju posebno lepo uspeva
in da kmetje priredijo mnogo vei svinj kot jih rabijo zase. Ker sedaj kupčija s svinjami stoji, kmetje pa za plačil« vedno več davkov rabijo denar, se j« med njimi pojavilo gibanje nezado-voljnosti. Sklene se vloga na vlado.
Na dnevni red pride tudi pritožba kmetovalcev, ki so svoječasno prodali stari Avstriji seno in slamo, denarja pa še do danes niso dobili. Zopet drugi so plačali seno naprej, pa sena niso dobili in tudi denarja ne nazaj. Sklene se podatke zbirati in na pristojnem mestu nastopiti.
Zaupnik Rojs poroča, da je trgovi-na z vinom še vedno otežkočenu. V Nemško Avstrijo se smejo pošiljati le celi vagoni, kupcev za cele vagone vina pa ni, oglašajo se le kupci za dva, tri in pet polov. Ker pa naredba določa, da se smejo izvažati le celi vagoni, je trgovina z malimi kupci Nemške Avstrije nomogoča. Sklene se nuprositi vlado, da intervenira pri centralni vladi v Beogradu.
Sklene se prirediti shod viničarjev, ormoškega okraja, ki se naj vrši skupno s kmetovalci. Kot govornik se povabi tajnik Jugosl. Kmetske zveze v Ljubljani.
G. nadrevizor priporoča, da kmetje pristopijo k Kmetijskim podružnicam in prevzamejo vodstvo sami, no pa da se dajo voditi od advokatov in notarjev.
Predsednik sc zahvali navzočim za obilo udeležbo ter zaključi sejo.
Shod v rillnšah.
1.	Kmetje, zbrani na shodu Kmetske zveze na MUnšali, dne 20. julija 1919 naglasa ino, da je edino v dobička-nosni živinoreji gospodarska moč našega kmeta in hočemo naj Kmetska zveza smatra vprašanja naše živinoreje za eno prvih vprašanj. Skuša naj pravočasno ukreniti vse potrebno, da sc zagotovi rentabiliteta našo živinoreje. Uredi naj sc v Jugoslaviji notranji promet z živino in kadar se opazi, da v notranjosti sami ni dovolj odjema, da bi sc ohranile take cene živini, da je kmetu mogoče vzdržati ravnotežje med dohodki in stroški, naj sc poskrbi za izvoz. Merodajni krogi naj uvidijo, d'a, jc to vprašanje za našega kmeta veliko bolj resno, kot si to mislijo.
2.	Vztrajamo pri že opetovano stavljeni zahtevi, da smejo cepljenje prašičev proti rdečici poleg živinozdravni-kov izvrše\ati tudi drugi, kateri naj se v posebnih tečajih za lo usposobijo. Kmetska zveza naj poizve od nepristranskih živino zdraviliških krogov z& strokovnjaško mnenje, in če nc kaze poveriti cepljenja v obrambo proti bolezni (obrambno cepljenje, raba kultur) drugim kot živinozdravnikom, zahtevamo pa vsaj, da sc dovoli cepljenje v slučaju, če žival še oboli (zdravilno cepljenje) s serumom sambn-Ker proti uporabi tistega seruma od strani lajikov, ne obstoja noben tehten ugovor.
Štev. 32_
"" /
Na shod ▼ Kranj)
V ponedeljek dne 11. avgusta ob 11. iri dopoldne bo jako važno zborovanje »Kmetske zveze za kranjski okraj« v Ljudskem domu v Kranju. Poročal bo g. poslanec I. Brodar o položaju kmeta. Potem bo razgovor o ustanovitvi »Gospodarske zadruge za kranjski okraj« in volitev pri-pravljavnega odbora. Zadeva je tako imenitna, da se pričakuje splošna udeležba mož in žena iz celega okraja.
Iz pisarne J. K. Z.
Darovi za »Zagrašks pogorelce«. Gospa Ivana Jeglič, Sv. Petra casta 91: šivalni stroj (dobi se istotam). Ivan Brodar, načelnik Jug. Kmetske zveze 200 K, Karel Banton, Dol Laško Štaersko 20 K, Aleš Žaže, Prevalje, Koroško 20 K, Denar izroči tajništvo Jugovslovanske Kmetske zveze, Jugoslovanska tiskarna. Vsem darovalcem iskrena hvala.
Vsaka hiša, v kateri je kak član Kmetske zveze, moru imeti „Domoljuba", kmetsko glasilo.
Obsodba.
Zbor krajevnih Kmetskih zvez kamniškega okraja, zbran v Komendi dne 27. julija 1919 obsoja samostojno Kmetijsko stranko kot staro liberalno stranko, za katero ne more iti noben za kmetski stan čuteč kmet.
Kmetje smo navezani tudi na druge stanove v deželi, kakor tudi na našo inteligenco, kar pa nova liberalna stranka odklanja in s tem slepi nekatere kmete po deželi.
Mi takega vodstva ne moremo smatrati normalnim in njegovih del ne resnim. Takih samostojnih strank smo že veliko poznali, ki so pa navadno po prvih volitvah mirno in tiho preminule.
Svarimo vas kmetovalce, da se ne daste begati še tako lepim vabilom v novo stranko, katera ni zmožna življenja in se tesno združite le v svojih krajevnih Kmetskih zvezah in tako ne razbijate tako nujno potrebne kmetske edinosti. Kdor sedaj razdira vašo slogo, ne more biti vaš prijatelj.
Komenda, dne 27. julija 1919.
Franc Bore,	Ivan Štrcin.
zapisnikar,	predsednik.
To in ono z Dolenjskega.
Odkritosrčno vam gospod urednik po-rem, da ni pri nas ljudstvo prav nič zadovoljno z novo državo. S komur se pogovarjam, toži čez neznosne razmere sedanjega časa. Iz pritožb je povzeti, da bo kmet popolnoma uničen, ako bo šlo tako naprej. Obleke in obuvala ni, brez tega pa živeti in delati ne moremo. Kar ima krnet prp-
dati, se vse ceni. Živina in drugi pridelki so vsak dan cenejši, nasprotno pa je usnje in blago za obleke tako drago, da bi moral kmet vsako leto prodati po dva para volov, če bi hotel svojo družino preskrbeti z obleko in obuvalom. Voli se pa ne redijo kakor podgane, treba je čakati po 4—5 let, da so za prodajo. Z davki nas obkladajo, da je groza. Kar po več sto tisoč kron se nam predpisuje, da imamo v hranilnicah, akoravno mi za te prav nič ne vemo. Se-demnajstkratno se nam zaračuna čisti donesek zemljišč, brez ozira na to, naj bo gozd posekan, goladna ali grmovje, ki nam ne donaša niti vinarja dohodka. Brez ozira na to, da leži tako zemljišče 15—20 let brez vsakega donosa, se prišteva pri odmeri osebne dohodnine 17 kratni čisti donos. Je li to pravično? V največjem poljskem delu so nam z silo vzeli konje na posojilo za vojaške namene. Vprašam, je li že kdo slišal kaj takega, da bi se mogli dati konji na posojilo vojaščini? Vrnili so se nam konji ku-mrni, obtolčeni, da jih skoraj ni bilo poznati. Posoditi so se morali konji z opremo in vozovi, ob vrnitvi je največ konj prišlo brez opreme, ker so jo vojaki pokradli in prodali. Ob vrnitvi konj so vojaki (podčastniki) zahtevali od kmetov, ki so po konje prišli po 20, 50 ali celo 100 K, da naj se jim plača na roko, če hočejo dobiti dobro opremo; kmetje so jim plačali, na kar se jim je dovolilo na kupa izbrati poljubno opremo. Kmet si je res tam izbral opremo v nadi, da je v to opravičen. Kako so bili razočarani, ko se jim je pri oddaji konj povedalo, da je tu vojaško blago, na kar se je morala oprema vrniti. Na ta način je bil kmet ob denar in ob opreme in je prignal konja brez opreme domov. Takih in enakih nepravilnosti bi se dalo še mnogo navesti in imamo v to več prič. K temu še pripominjam, da se do danes šc ni-kdo ni zmenil, da bi se dala kmetu za to kaka odškodnina od konj in za opreme. V sedanjih res čudnih razmerah se povprašujemo kakov bo konec teh zmešnjav, a nikdo nam ne vč pravega povedati. Šlr-itljica vžigalic stane 50 vin., do 1 K, kakor dobiš trgovca pri volji, Kilogram soli 2 K in jo dobiš le, če trgovcu še posebej kaj izpod rokava pomoliš. Tobak v večji množini dobi le tak, ki gre k glavnemu založniku ali trafikantu kosit, mlatit ali za kar ga rabi. Vprašujemo javno: Bo li res to še tako šlo naprej? Nima vlada nobene ostre metle, da bi tako in enako nesnago pometla? Toliko hvalisana in željno pričakovana Jugoslavija, kje si svojimi obljubami? Zgani se in začni pometali! Ako dovolite, gospod urednik, prihodnjič še kaj več.
Opomba uredništva, Prosimo, da nam pošljete glede konj in oprema natančne podatke z imeni. Taki gnilobi v vojaških krogih se bo treba z energijo ustaviti. Kmetje so preveč potrpežljivi in si mislijo: bo že kako. Seveda bo, pa za kmeta ne dobro. Zato je dolžnost vsakogar, da se takoj pritoži pri Višji oblasti, dolžnost do sebe pa tudi do države, ker s tem pomaga, da državna oblast temel).to preganja vsako gnjilobo, ki žene državo v propast
Ženska volilna pravica.
Dopis iz celjske okolice.
Vsakemu svoje, kar mu gre po božji in človeški postavi. To je načelo pravičnosti. Toda jugoslovanski liberalni »demokratje« ne poznajo za naš ženski spol tegal načela. Krščanstvo je napravilo ženo enako vredno možu glede dolžnosti in pravic, Listi so poročali o volilni pravici, posebno glede nas, da so nas liberalni demokratje postavili v koti Zakaj naši »demokrati« nočejo ženi dati volilne pravice?
Zato, ker smo baje (I) premalo izobra* žene, ker smo ali večina nas je krščanskega naziranja. Ko bi bile manj od krščanskega duha navdahnjene, tedaj bi bile prt vas bolj izobražene. Veste, dragi demokratje, da od nas bi lahko vse volilne glas« v votel žep vtaknili, ker bi jih malo bila Mestnim gospem in frajlam bi dali volilna pravico, nam kmetskim ženam, ki smo štiri leta vodile gospodarstvo na kmetih, pa ne. Dalje bi dali za prvo (kaj pa drugo) poiz-kušnjo volilno pravico tistim ženam, ki samostojno vodijo kmetsko posestvo ali industrijo, trgovino, obrt ali ki so kot strokovne delavke zaposlene v industriji, trgovini aH obrti.
Proti taki drznosti in ponižanju kmetske žene ugovarjamo. Za Jugoslavijo smo smele glasovati, za poslanca pa ne. Takrat smo bile dovolj izobražene, danes pa ne. Taka je torej ljubezen demokratov da kmeta. Sicer pa se bomo me kmetske žene in mladenke pomenile z demokratarji« kadar bodo zopet kaki Kukovci in Kra-merji prirejali J. D. S. shode. Prihodnjič kaj več. — Katarina iz Ložnice.
Trajeva pot.
Nad vse »pravične« velesile v Parizu so na prizadevanje naših italijanskih prijateljev sklenile, da bo celovška okolica z mestom vred glasovala, kam hoče pripadati. Da bo glasovanje »svobodno«, pa mora jugoslovansko vojaštvo mesto in okolico zapustiti in zavzeti novo demarkacij-sko črto, ki teče tik pod Celovcem in sicer: Murnovec (Maloška peč), Poljana, do Drave nasproti Skočidola, potem Drava do 1 km vzhodno od Rožeka, potem Vrb-sko jezero južno od Vrbe ob Jezeru, sreda Vrbskega Jezera Jezernica (Glinica, Van-kart, Glanfurt), Glina, Krka do približno 1 km južno od Šentjanža nad Mostičem, potem politična meja okrajnega glavarstva Velikovca čez Speikkogel do Kasperstei-na, poteui severno od vasi Hrast, zapadno ob železniški progi do vzhodno od Plestat-ten in potem južno od cerkve Sv. Magdalene do Košenjaka. Premaknitev se je že izvršila.	_
Davščina od vrednostnega
prirastka.
(Dalje.)
V čem se razlikujejo prenosi, ki so davščine od vrednostnega prirastka opro-od onih, ki tej davščini n;.so podvrženi?
Pri prenosih, ki so davščine od vred-»ostnega prirastka oproščeni, se ob pr-f e m prihodnjem davščini zarezanem prenosu za izmero dav-ičine vzame za podlago posestna doba od fasa oproščenega prenosa dalje in zot pridobitna vrednost ob času tega prenosa.	'• »
Pri prenosih, ki davščini niso podvr-jeni, si pa pri prvi prihodnji d a v -I č i n i zavezani odtujitvi p o p r e j š-»ji (od davščine ne zadeti) prenos smatra Iploh kot ne obstoječ; posestna ioba in vrednostni prirastek se tedaj ra-tunata od časa, ko je nepremičnino pridobil poprejšnji posestnik (pri otu-Stvah po dedičih tedaj od časa, ko so jo lediči pridobili od zapustnika).
Na primer: 1. Franc Pavšič proda nji-ro, katero je kupil od dežele Kranjske leta 1910 za 900 K, leta 1918 Janezu Trdina za 2000 K.
2. Andrej Marolt proda njivo, katero e podedoval po svojem leta 1910. unrlem očetu, leta 1918 Antona Brezi-Jar za 2000 K; to nfivo je oče kupil 1. 1905. ca 700 K, tekom zapuščinske razprave je lila niiva sodno cenjena na 900 K.
0'oe nepremičnini sta bili pridobljeni [eta i C10., otujenS pa leta 1918. Od preno-«ov eb pridobitvi leta 1910. ni bilo treba plačali davščine od vrednostnega prirastka, !:er je bil prvi (prenos od dežele K i :t n j s k e) oproščen, drugi (prenos po-■om dedovanja) pa davščini ni bil podvržen. Vrednost obeh nepremičnin ob ; pridebrtvi leta 1910. je znašala po 900 K, ob ctujitvi leta 1918. pa po 2000 K. Pri odr. eri davščine ob prenosu leta 1918 se vzavie za podlago kot pridobitna vred-aost v prvem slučaju vrednost njive v času, v katerem je bila pridobljena od de-Žele Kranjske, torej 900 K; v drugem pa ne vrednost ob pridobitvi iz zapuščine, ampak v času, ko je o č e njivo kupd, to je 700 K. Vrednostni prirastek znaša torej v prvem primeru 1100 K in v drugem primeru 1300 K. Kot posestna deba se računa v prvem primeru 8 let, v drugem primeru pa 13 let.
Stranka, ki trdi, da je prenos davščine od vrednostnega prirastka oproščen ali da davščini ni podvržen, mora dokazati, da so izpolnjeni zakoniti pogoji. Stranka more torej že tekom odmerjenega postopanja odmernemu oblastvu predložiti dokazila, iz katerih je razvidno", da
t prenos davščine oproščen oziroma da vščini ni podvržen,
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Tedenske novice.
Jugoslavija.
j Ministri odstopili. V Belgradu se med »eboj kregata predvsem dve najmočnejši stranki: jugoslov. demokratska ( pri kateri so tudi naši liberalci) in radikalna, katero vodita Pašič in Protič. Ker se ministrski predsednik Protič nikakor ni mogel razumeti z notranjim ministrom, znanim Pribičevičem in ker so radikalci doslej imeli premalo ministrov, je vse ministrstvo podalo oetavko regentu. Naša stran-
ka bi rada delala, ministri se pa rajši kregajo, oderuhi pa naše kmete še naprej odirajo in sicer vedno bolj,
j Volitve. Meseca marca prihodnjega leta bodo v Jugoslaviji volitve v državni zbor in obenem volitve v občinske zastope.
j Za Celovcem Temešvar. V Banatu so imeli naši zasedeno mesto Temešvar, Ker je mirovna konferenca to mesto prisodila Rumunom, so naši mesto izpraznili in z nnm precejšen del Banata.
j Državna zastava, modro-bela-rdeča, se mora po naredbi ministrskega sveta iz-obešati ob alavnostih na vseh javnih državnih poslopjih. Druge zastave niso dovoljene.
j Napisi na železniških vagonih. Minister za promet je odredil, da bodo poslej vse železniške lokomotive in vagoni imeli za napis nastopne črke: D Ž SHS (Državna železnica SHS).
Domače novice.
d Popravek. V članku: »Kmet je hudič« v 31. št. »Domoljuba« je tiskarski škrat utihotapil dve silno neprijetni pomoti Prva je la: Ne 100 kosov opeke je tovarnar računil 700 K, temveč 1000 kosov, kateri njega v resnici stanejo 150 K. Torej pri vsakih 1000 kosih je zaslužil 550 kron. Druga pomota je pri klobukih. Ne sme se glasiti: Trgovci so zaračunili vso staro zalogo klobukov v svojo korist, temveč: trgovci so zacarinili vso staro zalogo klobukov v svojo korist.
d Ali ste tudi kapitalisti? Znano je, da danes najbolj odira kmeta kapitalist, ki dela pri kratkih in primeroma majhnih kupčijah milijonske dobičke. Ti kapitalisti na eni strani silno poceni kupujejo pri nas blago in ga potem potom izvoznic, katere samo oni znajo dobiti (za par desettisoča-kov jim ni, Če je treba dobiti izvoznico), silno drago prodajo v tujiiti. Na drugi strani pa znajo zunaj drugačno blago ceno kupiti in doma s 500 do 100 odstotnim dobičkom prodajati. Tak kapitalist, ki bo odiral našega kmeta, kjerkoli ga bo mogel, je družba Impex v Ljubljani. Pa glejte! Kmetijski Ust, glusilo kmetske stranke, je na prvi strani poln ljubezni in usmiljenja do kmeta, na zadnji strani pa priporoča kapitalistično dražbo Impex. Nič čudno: večina voditeljev nove kmetijske stranke je feišla iz liberalno-kapitalistične stranke.
d »Zanikani backi«. S tem prijaznim naslovom obklada sodalnodemokratični »Ljudski glas« naše kmete, ki bero »Domoljuba«. In ker »Domoljuba« kot najbolj razširjeni kmetski list, ki zna tudi navzgor povedati, kaj kmetu ni prav, bero domalega vsi kmetje, zato so po mnenju »Ljudskega glasa« vsi slovenski kmetje zarukani backi. Seveda, ko se bodo pu-*ttli enkrat kmetje izrabljiti od socialno-demokratskih boljševikov, kot se je to godilo na Ogrskem žalostnega spomina, potem bodo vsi kmetje najnaprednejše ljudstvo na svetu. Saj se poznamo,
d Znajo pa| »Ljudski glas« je napisal članek z velikim naslovom: Klerikalci pred ljudsko sodbo. Kaj pa je bilo? V jeseni so po sooalnih demokratih nahuiska-ni ljudje napadli v Kandiji župana Zurca in ga z grda prU.illi k nekim podpisom. Se-
daj so bili ti razgrajači poklicani pred so, dišče, kjer je M njihov kolovodja Flor, jančič obsojen, kot se spodobi, in sedai napiše »Ljudski glas«: »Khrikilci pr»4
ljudsko sodbo«, ker ve, da bravci veliko, krat berejo samo naslove. Znajo pal
d Kako je prišlo do mariborskih voja, ških izgredov? Boljševiftka vojaška orga. nizacija je pred nekaj meseci poslala z Du, naja v Maribor invalida Karla Toplaka kateremu je manjkala leva roka. V M ari. boru je Toplak, ki je doma iz ptujske oko. lice in je bil pred vojno nemškutar, organiziral vojaštvo v boljševiškem duhu. Na Glavnem trgu je vsak dan zbiral gruč« mladih vojakov, jim delil cigarete in jih vo. dil v zakotne gostilne, ker so se zbirali boljševiški agitatorji, ter jih tako pridobi-val za boljševiške ideje. To je delal po vseh mariborskih vojašnicah. Kmalu nato, ko je prišel v Maribor, je bil Toplak sprejet v vojaško pisarno kot službujoči jugoslovanski vojak. Polagoma je navdahnil, posebno nezadovoljne vojake, vse z boljše-viškim duhom. Imel je tajne sestanke z mariborskimi socialnimi demokrati, nem-škutarji ter Nemci, posebno pa z odpuščenimi železničarji. Obenem se jc tudi shajal z odposlanci boljševiške organizacije v Nemški Avstriji in je imel, kar je baje uradno dokazano, zveze tudi z italijanskimi in dunajskimi boljševiki. Tako je došlo do one noči, ko se je pobunilo mariborsko vojaštvo. Mariborski preki sod je obsodil radi pobitne moštva v boljševiškem duhu dragonca Adolfa Podgubevška iz Loč pri Konjicah in pešca, invalida Karla Toplaka iz ptujske okolice na smrt, dragonca Jakoba Turka iz brežiške okolice pa, ker za časa zločina še ni bil 20 let star, na 10 let ječe, poostrene vsako leto na dan 27, julija s postom, trdim ležiščem in samotnim zaporom. Smrtna kazen nad Podgu-bevškom in Toplakom se je izvršila v torek 29. julija ob 8. uri zjutraj v artiljerijski vojašnici v Mariboru. Oba obsojenca so zjutraj okoli pol 8. ure prepeljali iz dravske vojašnice v vozu mariborske rešilne postaje ter v spremstvu močnega vojaškega oddelka in 2 častnikov na dvorišče top-ničarske vojašnice, kjer je bila izvršena smrtna obsodba točno ob 8, uri zjutraj. Obsojenca so ustrelili vojaki pobunjenih vojaških oddelkov, torej ono moštvo, ki se je 23. julija udeležilo vojaške vstaje,
d Začetek fare v Šiški. V Spod. Šiški je frančiškanski kapitelj ustanovil novo rezidenco in ondi izpostavil tri kapelane: P. Ernest Jenko, predstojnik, P. Feliks Tavčar in P. Mihael Pribožič, kapelana.
d Shod Marijinih družb. Na Veliki Šmaren, 15. avgusta, se vrši na Križni god pri Ložu shod dekliških Marijinih družb cerkniške dekanije. Popoludne ob 7. uri zbirališče pri Sv, Ani, nato skupna pobož-nost križevega pota proti cerkvi, kjer bo govor in litanije. Naslednji dan ob 5, uri govor, skupno sv, obhajilo in slovesna sv< maša. Shod se vrši ob vsakem vremenu.
d Razne šole v ribniškem okraju, Na prizadevanje poslanca škulja se ustanove s prihodnjim šolskim letom v Ribnici meščanska šola, v Sodražid vzorna delavnica » izdelovanje lesnih izdelkov, gimnazija * Kočevju pa «e posloveni
d Šolske sestre v Repnjah na Gorenj ikem otvorijo 15, oktobra t, 1, zopet gospodinjsko šolo. Tečaj bo trajal do 15, aprila. Gojenke, ki žele obiskovati zimski te-taj, naj ae priglase do 1, oktobra,
d Bodite pozorni. Po Ljubljani se potikajo sumljivi ljudje, ki skušajo spraviti l promet bankovce, ki so žigosani z raz-jrimi neveljavnimi mažarskimi štampiljami. Skušajo predvsem spraviti med ljudi raa-Karske tisočkronske bankovce. Svarimo pred sprejemanjem takih tisočakov,
d Tiskarna družbe sv. Mohorja je preselila svoje stroje iz Celovca v varnejše
E vetje, v Sinčo ves, Pliberk in Prv/atje. dtor hitro bodo stroji postavljen', bodo I tiskanjem Mohorjevih knji<{ nadaljevali.
d Prosta vožnja za invalid?. Vojnim Invalidom je dovoljeno, da morejo potovati orezplačno po vsi kraljevini. Železniške postaje jim bodo izdajale brezplačne vozne listke, ki se postavijo v račun ministrstvu za socialno politiko,
d Dragocen plen. Finančna straža v Jpilju je zaplenila 30. julija dvema tihotapcema, ki sta hrvatska Žida, 17 kilogramov zlatnikov. V dveh večjih vrečah sta imela francoske zlatnike po 100 frankov. V malih vrečah so bili turški, srbski, grški zlatniki in amerikanski dolarji. Skupna vrednost se ceni približno nad en milijon kron. Zlato so našli finančni stražniki v Špilju pri preiskavi osebnega vlaka 30. juliji zvečer. Eno vrečo so našli v stranišču II. razreda, drugo pa v posodi za surovo maslo. Tihotapca so zaprli.
d Brivci so dražji. Slovenski brivci so »ovišali cene svoje brivske umetnosti. Nove d Dopisnik?! a Krke, Poživljam dopis.-Mika Domovine, da dokaže svoje trditve s itevilkami in da se podpiše s polnim imenom, ker ga drugače smatram za bojaz-Ijivca in obrekljivca.	J. L.
d Invalidi kostanjeviškega, krškega ln novomeškega sodnega okraja se vabijo tem potom, da se v čim večjem številu udeleže sestanka, kateri se bo vršil dne 10, avgusta t, 1. ob pol 4. uri popoldne v prostorih gostilne g. Bučarja v Kostanjevici. Pomen .».borovanja je, čimprej organizirati vojne invalide teh okrajev. Zatorej prizadeti na krov, ker samopomoč nam olajša bodočnost.
d V Št. Vidu pri Stični se vrši v nedeljo 24. avgusta orlovski tabor. Udeleže le tega tabora orlovska zveza iz Ljubljane in vse orlovske zveze iz Dolenjske. Vabimo vse naše ljudi od blizu in daleč, da •e udeleže tega tabora. Pokažiuo, da je naša misel in moč velika. Natančnejši program prinese prihodnji Domoljub, — Na fdarl — Pripravljalni odbor.
d Kat, izobraževalno društvo pri Sv, Gregorja uprizori v nedeljo dne 10. avgusta ob 15. uri v dvorani Gregorskega doma F. S. Finžgarjevo »Verigo«. Domačini, posebno pa sosedje uljudno vabljenil
d Prostovoljno gasilno društvo Sora »prizori v nedeljo dne 10. t, m. ob 15. uri gledališko predstavo »Veriga«, Predstava $e dne 15, t. m, ob isti uri ponovi, K obilni udeležbi se najuljudneje vabi.
d Romarjem v Glinje se nazn-ria, da bo mesto romanja v sv, Valentinu šla tudi letos procesija k Sv, Ani in sicer na sv. Roka dan 16. t, m. Odhod procesije ob!
S, uri zjutraj iz tržiške župne cerkve*
d Umrl je dne 23. julija gosp. Gilbert Fuchs, grajščak na Hribu (fare Preddvor-skej in veleposestnik v Kokri in na Jezerskem; bil je previden in pokopan na Jezerskem v družinski grobnici. Bil je sicer Nemec, pa najplemenitejšega značaja in usmiljenega srca, ki je ljudem drva prodajal po stari, predvojni ceni in mnogim pomagali ter delil obdlnot <miloš$no. Naj v miru počival
d Umrl je Jožef Trat ar, posestnik na Lepi gorici pri Tržišču. Pokojni je bd občinski odbornik mokronoške občine ter mnogo let cerkveni ključar cerkve v Pavli vasi. Veliko se je pokojni trudil, da se je cerkev od zunaj in znotraj temeljito prenovila. Bog mu bodi plačniki
d Nenadna smrt. 31. julija dopoldne je nenadoma postalo slabo vlakovodju državne železnice Francu Legatu v Ljubljani, ki se je moral vsesti na neko klop v Zvezdi, kjer je na mestu umrl.
d Grozna posledice pijančevanja. Na Jesenicah v občini Št. Rupert je v nedeljo 27, julija popivalo v gostilni pri Komarju več fantov, večinoma premogarskih delavcev iz Krmela. Ker 'im gostilničar zvečer ni hotel več dati pijače, so navalili nanj, £a pobili na tla čer pretepa vali. Gostilničar je v silobranu zagrabil za samokres, usmrtil enega teh fantov, tri druge pa težko telesno poškodoval. Orožniki so druge nasilneže prijeli in jih izročili sodišču.
d Železniška nesreča. 29. julija dopoldne se je na postaji Radenci pri Radgoni zgodila železniška nesreča. Ljutomerski osebni vlak je na zagoneten način skočil s tira ter so se prevrniii 4 vagoni. Težko je ranjena 1 civilna oseba. Vzrok nesreče je neznan. Vlak je imel 5 ur zamude.
d Umorjen orožnik. V Oadramu je v noči dne 27. julija umori! neki Miha Per-klič orožnika Tomaža Kobala, doma z Gorenjskega, Sunil ga je trikrat t bajonetom v hrbet, Kobal je bil na mestu mrtev. Zločinec je pobegnil proLi Slovenski Bistrici.
d Najden deusr. Pred kakimi 14 dnevi se je našlo na pcjtnem uradu Zagradec nekaj denarja. Kdor ga j^ izgubil, naj se zglasi istotam.
d Kdo ve, kje se nahaja Franc Mozetič, ki je služil pri 5. po'ku, II. nadomestna komp.? Naj sporoči »Domoljubu«.
Dragod po svetu.
p Odlašanje. Avstrijskim Nemcem je mirovna pogodba, dasi je bila popravljena v njihovo korist in našo Škodo, še vedno pretrda. Sedaj so prosili za osemdnevni rok in zopet vložili novo prošnjo, naj se jim pomaknejo meje bolj proti jugu, Italijani bodo seveda navdušeni za to.
p Ogrsko boljševištvo v »franžah«. Ogrski bolješviški paša Bela Kun je odstopil, ker ni bil ne na zunaj ne na znotraj več mogoč. Vlado je prevzela socijalistična stranka.
p Premoženjski davek v ItalijL Tudi v Italiji bo in sicer potom kraljevega dekreta uveden premoženjski davek, ki ima obsegati vsa premoženja, ki prekašajo 50,000 lir.
p Nova Hlndenburgova ofenziva. Se-
i daj ko bq Francozi Hindenburgu odvzeli
sabljo in mu konfisciraii kanon, s katerim je delal pred davnim časom poizkuse v ma-zurskih jezerih, kako bi v slučaju vojske nabil Ruse je slavni vojskovodja stopil v politiko,prevzel vodstvo nacionalne stranke in bo sedaj delal politične ofenzive na« mesto vojaških,
p Nemške vojne ladje bodo dvignili. V nasprotju z dosedanjim naziranjem se je ugotovilo, da bo mogoče, pretežno večino nemških vojnih ladij, ki so jih Nemci nalašč potopili, preden bi jih morali izročiti Angležem in Francozom, dvigniti na površje, in sicer še tekom tega leta.
p Koliko je stala svetovna vona? Francoski finančni minister je naznanil državni zbornici, da je stala svetovna vojna 1000 milijard frankov in sicer so izdale ententine države 700 milijard, osrednje velevla-sti pa 300 milijard.
Dopisi.
TRŽIČ.
V nedeljo, 10. t. m. prirede katoliška društva veliko ljudsko slavnost po tem sporedu; Ob 9. uri pozdrav gostov na kolodvoru. Obhod po trgu z godbo. Ob 10. uri sv. maša v župni cerkvi. Pri tej svira jeseniška godba. Ob 11. uri shod v »Našem Domu«. — Popoldne ob 3. uri pričetek ljudske veselice na vrtu pri Krvinu. Svirala bo godba, nastopil pevski zbor, šaljiva pošta, v paviljonih se bodo prodajale slaščice, likerji, črna kava, razglednice. Kuhale se bodo tudi znane tržiške bržole. — Bratska društva in somišljenike iz okolice vabimo za ta dan na ljudsko slavnost. Prijave
S[ostov je treba naznaniti radi skupnega kosi-a pravočasno na društvo sv. Jožefa v Tržiču. Ob neugodnem vremenu se slavnost preloži na poznejši čas.
VRHNIKA.
Preteklo nedeljo je bil napreden ustanovni krajevni občni zbor »Samostojne kmetijske stranke« v gostilni Mantua. Bilo ni prav nikogar. Čudno ni, kajti kakor čufemo, ima taka) neki mesar prste vmes, katerega smo si pa kmetje dobro zapomnili. Tudi nele posestniki in tovarnarji igrajo veliko ulogo pri tej — kakor vidite — »samostojni« kmetijski stranki. — Na tabor štajerskih Orlov v Celje
(e ilo 32 Orlov in 34 Orlic. Med štajerskimi iratl smo se počutili izvanredno dobro; odnesli smo mnogo krasnih spominov in trdne volje do dela v prospeh orlovske organizacije. Ka smo se vračali skozi Ljubljano, nas je z žvižgi in zabavljanjem hotela napasti pijana drnhal. Vsi navzoči so se zgražali nad tem »državo ohranjujočim elementom«. Ne čudimo se potem »Slov. Narodu«, če kliče po vislicah, kajti če je le kdo zorel zanje, fe ta sprijena »sol Jugoslavije«. Fantov pa naj to nikar ne moti, to je le jasen dokaz, da je bodočnost sigurno Vaša. — Pretekli tedeu fe pisala »Jugoslavija«, da se klatijo po naših gozdovih volkovi. Dotična notica je vzbudila med ljudstvom precej neopravičenega strahu. Resnici na ljubo povemo, da s« v naših gozdovih ne nahaja noben volk. Dotično tuljenje pa Izvira od dveh fantov iz kolodvora Verd, katera sta bila radi blaznosti od vojakov odpuščena. Kmetje, kar brez skrbi v gozdi
IZ ZG. TUHINJA.
21. t. m. zvečer smo praznovali na grav lep način 25 letnico mašnistva našega g. župnika Ivana Štrukelj. Slabo vreme fe žal zabra-nilo, da bi se slavile vršilo na planem, kot fe bilo nameravano. Zadovoljiti smo se morali s staro šolo. ki je bila ozaljšana z zelenjem. Po Ave Mariji so zvonovi slovesno zadoneli. Med četrt urnem zvonjenjem se je zbrala v stari šoli šolska mladina z lampijončki, občinski odbor, pevski zbor in obilo župljanov, nakar se je povabil domači gospod župnik. Pevski zbor \e zapel prav dobro. Nato je belo oblečeno dekletce rea ljubko deklamirala. Zahvalila se fe v ime-
4a
mi faranov za ves trud in vso skrb, ki fo je g. župnik v šestnajstih letih svojega bivama v župniji posvetil svojim župlianom., Dve drugi ieklici pa sta slavljencu izročili 8000 K, nabranih v župniji za nabavo nove monštrance, ki jo fe g. župnik že tako iskreno želel. — Na tem mestu bodi povedano, da fe n^i <. *up-nik posvečal hiši božji vedno na vecio liube-zen .Cerkev ima toliko novega In fe tako lepa, da bi bila vredna mesta, ne pa zakotne gorske vasi. V kratkih a tehtnih besedah fe potem nagovoril fubilanta g. župan in da v imena občine proglasil za častnega občana. Gospod žup-eik se je na to ganjen zahvalil župlfanom za d jih pozornost in Ifnbezen, posebno pa ie občinskemu odbora za izvolitev ▼ častno ob-lanstvo.
Naj nam vnetega duhovnega pastirja ohrani Bog ie dolga leta.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3p/o brez kakega odbitka.
Me ure si uiitrijli Ijepslim.
Glej Inseratl
» ■ 11
Gospodarski de!.
Gospodarska obvcsSHa.
g Tovarna za papir in celulozo se bo
ustanovila v Tržiču na Gorenjskem. Osnovna glavnica znaša 4 milijone kron.
g Novi bankovci, ki se izdelujejo v Zagrebu in Pragi, bodo gotovi tekom meseca avgusta, tako da bo mogoče meseca septembra vzeli iz prometa večje število kron. Posebna komisija vzame bankovce iz tiskarn in jih izroči Narodni banki, da jih zamenja za krone,
g Tri državna posojila so se najela v Ameriki. Namen je s tem izboljšati našo valuto.
g Izvoz lesa. Na predlog ministra za trgovino in industrijo je ministrski svet v svoji seji z dne 8. t. m. sklenil: 1, Da morajo trgovci z lesom rezervirati v svojih skladiščih 10 odstotkov mehkega in 5 odstotkov hrastovega lesa za potrebo ministrstva za javna dela in da morajo del oceni les izročiti ministrstvu na najbližji železniški ali brodovni postaji, kakor hi iro to ministrstvo zahteva. Za to oddajo so določene maksimalne. cene. in sicer 3JOO kron za kubični meter mehkega in 420 kron za kubični meter hrastovega lesa. Pri tem se ne gleda na to, ali je les izdelan ali ne. — 2. Izvozniki lesa morajo cd vsakega vagona lesa plačati izvozno pristojbino, in sicer za izdelano blago od trdega lesa 500 dinarjev. Za druge vrste izdelke mehkega lesa so določene nižje pristojbine. Lesni trgovci, ki se interesi-3'
rajo za Izvoz lesa, naj se obrnejo zaradi podrobnih informacij na pristojne trgovinske zbornice,
gNove tovarne sladkorja. Naše poljedelsko ministrstvo si prizadeva, da bi se letos pridelalo kolikor mogoče veliko pese, ker vlada namerava otvoriti več tovarn sladkorja.
g Kako popraviš petrolej? Da petrolejka lepše gori, deni v luč 1 jedilno žlico soli.
g Stalno razstavo strojev bodo »tvorile amerikanske strojne tvrdke v Belgradu.
g Na državni kmetijski šob na Grma pri Novem mestu se prične redni pouk z novembrom t. 1. Šola obstoja iz celoletne sadjarske in vinarske ole in iz dveh poljedelskih zimskih tečajev. Prošnje za sprejem, katerim je priložiti krstni list ali do-movnico, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško in znanstveno izpričevalo ter izjavo staršev oziroma varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, je vložiti do 1. oktobra pri ravnateljtsvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnje so koleka proste. Natančneje podatke se na zahtevo vsakemu dopošlje.
g Ustavitev izplačevanja kuponov vseh avstrijskih obveznic in zadolžnic. Ministrstvo financ generalno ravnateljstvo državnih dolgov v Belgradu je zaukazalo, da se takoj ustavi izplačevanje kuponov kakor tudi obresti od amortizovanih obligacij vseh predvojnih in vojnih dolgov bivše Av-stro-Ogrske, dokler se ta zadeva o dolgovih mednarodno pravno ne reši.
g Moka. Večja količina moke je došla v Beigrad za ministrstvo za prehrano in obnovo,
g Letošnja žetev v naši državi. Po poročilih, ki jih dobiva ministrstvo za poljedelstvo vsak mesec, je stanje žetve prav dobro. Zlasti dobra je pšenica in ječmen v Južni Srbiji. Sadja je bolj malo.
g Bencin. Ministrstvo za prehrano je podvzelo s sodelovanjem vojnega ministrstva nujne korake za prevoz bencina, ki je odšel iz Amerike na Reko.
g Nabava poljedelskih potrebščin. Na seji glavne zveze poljedelskih zadrug je bilo sklenjeno, da se nabavijo iz državnih sredstev za 400.000 iuntov šterlingov na Angleškem najpotrebnejši predmeti za poljedelstvo. En funt šterlingov znaša 45 dinarjev.
lunakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja*" (Dalje.)
»Cerkva je v Štaini dosti in na vsakem vogalu lahko najdete Boga in poslušate božjo besedo!« je trdo in železno odkril Hendel in je preko jasnih pomladanskih dreves z roko pokazal čez mestne zidove tja po mestu. Kakor velikanski dragulj se je blestel tam v mestu križ protestanLovske.šolske cerkve. »Cerkve! cerkve! Hodite v luteranske cerkve, ki so prerojene slavno vstale iz katoliških razvalin in trohnobnih grobeljl Spoznavajte to novo vero, ki je življenje, ki v njej deluje duh božji, duh
večnega prenovljenja; val katoliški nauk je mrtev, je kakor mrlič, v katerem ni življenj«,
postavo, mučenica svoje lastne nesramnosti
je.c
Henriku so zagorela lica, kakor da bi njemu veljale očetove psovke. »Motite se, go. spod,- je glasno rekel. >Ni bila niti hudobna niti nesramna; ako kdo zasluži kazen, jo za-služi oni, ki jo je zapeljal k temu činu in jo spravil v nesrečo, menih,»
»Tako, to mi ti poveš,« je s trdim smehom rekel Hendel. V prsih mu fe zaplapolal ogenj divjega sovraštva kakor lava, ki vre v globo, kih gorskih brezdnih. »Henrik, Henrik, niti besedice več ne izpregovori za deklico! Spomni se, kaj je bilo včerai!...
Zaeno z mladim stotnikom se je postavil za deklico tudi ujeti Zeler. ki je od srda ves razvnet zaklical: »Gospod Hendel, za vaše psovke, ki jih mečljete na našo sveto Cerkev, nimam niti besedice, tudi ni treba Cerkvi, da bi jo branil ubog človek, kakor sem jaz, zmagovalna kraljica je, ki je noben satan ne premaga, kamoli kak Hendel; toda ne pustim pso-vati uboge Štefane, ki ste ji storili toliko krivice, ki ste jo tako grozno izdelali; magan, imenujte jo desestkrat abotnico in nesramnico, ne boste omadeževali nje, ampak sebe samega; najplemenitejše dekle je v vsem Štajru vi pa ste hudoben človek, in zares, če bi imel seda pri roki eno svojih kline — krčevito se je hotel izviti svoje roke iz objema obeh strelcev — »potem bi nc trdili več, da so moje kline za-nič.«
»Ha, to je dobro. Tako torej misliš? Tako govoriš s štajerskim sodnikom?« je v divjem srdu sopilial Hendel. »Ncsramnež, sedal si pokazal svojo podlost. Albert pridigujc prn-vičnost, in to so tista dobra dela, ki vodijo k izveiičanju: upor, rop in umor! In vain, lopovi, naj odprem ccrkve, da boste še naprej v njih sejali zmajevo seme sovraštva in upora — ne, nikdar se to ne bo zgodilo; ne, nikdar, preje me bodo nesli mrtvega na Tabor, kakor dobite lc eno cerkev, vi potuhnjenci, zaslrup-ljevalci in morilci.«
Zeler sc je naglas zasmejal.
»Zakaj se ta človek tukaj smeje, li nI več pri zdravi pameti?« je vprašal sodnik in je uprl svoje oči v sina. Ta je slepo zrl predse, bled in mračen.
»Smejem se, kar sem se, ker mi je prišlo na misel, kako ste na dan svoje izvolitve govorili o prostosti obeh ver, kako so se vam takrat od same sladkosti cedila usta; ha-lia, sedaj pa ste grenak kakor sama smrt! je moško kljubujoče odvrnil mladi Zeler. Naokoli je bilo vse tiho. Kaj se mu bo vendar pripetilo! Hendel pa ie rekel z globokijji, žu-gajočim glasom, pred katerim trepečejo vsi, ki ga poznajo: »Grenak sem kakor smrt; vel li, kako grenka jc smt? Si jo li že okusil?'
Z izrazom zaničevanja se je od Zelerja obrnil proč k njegovim trem prijateljem: »Sedaj ste čuli, kaj je rekel, ste li vedeli za njegove hudobne naklepe, ko ste se mu pridružili, ali pa vam je bila neznana njegova hudobija?«
Vsi trije so odgovorili kakor en mož/ »Vse smo vedeli, nič ni bilo hudobije jjri našem početju. Grenka sila nas ie priveala na to pot. Niti lasu nismo hoteli skriviti, gospod, hoteli smo se le postaviti za svojo pravico.«'
Tedaj je vzkliknil Hendel: »Lažnjivcf Zeler se je že zagovoril in je povedal pravi vzrok: umoriti ste me hoteli, Taki ste vi, pobožni katoličani. To so stebri cesarstva, č« bi verjeli jezuitski tolpi. Morilci in zastrupl|C-valci so stebri.«
Z roko, ki se je tresla od vznemirjenja, j« potegnil čez razbeljeno čelo. Hropeč je nekoliko prekinil, nato je odločno in mirno rekel, kakor da se ni prav nič zgodilo: »Henrik Hendel, štajerski stotnik, pelji te ujetnike v orožarno; vtakni jih v ječo, kjer je bila nekoč zaprta požigalska sodrga. V orožarni pusti kom-panijo, k vratom postavi straže, potem pndl nazaj, da se oddahneš. Treba ti je oddiha, ker te čakajo še važne reči. Kaj se bo zgodiloi z uporniki, bo odločil posvet v mestni niši. N« pozabimo pa, da vlada v Štajru preki sod.«
Henrik je v pozdrav povesil tvoj meč ■red očetom, zajahal {e konja in je strelcem na Čelu odjahal proti orožarni, Bobnar je za-bobnal štajersko koračnico, mogočno so zado-Dele trobente in so odmevale po prijaznih, s cvetjem posutih pomladnih vrtovih; toda boben je nekako žalostno tožil, in mladi stotnik, ki je tako ponosno sedel na konju, je bil ves otožen in teman. Kot stotnik prvikrat ja-fca — proti ječi, to mu trga srce.,. predvčerajšnjim bi se bil naglas smejal in bi bil dal papežnikom seboj v ]ečo brco s kletvijo vred.
Sodnik Hendel se je podal v mestno hišo Sa posvet; že je imel sodbo nad uporniki spisano na belem listu v nedriju. Samo dvaintri-deset mož je bilo zraven in je posvetovanje trajalo komaj četrt ure. Tako-le je govoril: »Zares mi ne j»re za nože, tudi ne za hišo; žal mi je le krasnih petelinov, ki so bili tako mojstrsko urezani v ročaje nožev. Toda, kar je, je. Pa grdobe, ki so zgoraj pustošile, niso toliko hudobni uporniki, kakor preprosta sodr-
Sa, neumni siromaki, ki so morda hoteli pro-ati železo, da si enkrat privoščijo par dobrih grižljejev — ne zahtevaim njih uboge krvi, niso prišli sami na to misel, drugi so jih naščuvali.-Nato je nadaljeval: »Znano je, kdo je Ičuval: to so bili Zeler in njegovi trije tovari-
li. Ti štirje niso niti oken pobijali, niti pusto-llli jeklo, marveč so samo hoteli -oborožim vdreti v moj grad, da bi me prisilili, da prosim odpuščanja dekle, ki je zasmehovalo mojo postavo, in da jim vrnem cerkve, kužna gnezda. Govoril sem s Zelerjem in v obraz se mi »ežeč je rekel, da mc je hotel umoriti. Moral je priti na vse zadnje še morilec, da sc pokaže, kako gredo v zlato klasje Albertove pridige. • V dvorani je zavladalo votlo govorjenje. 'Je-li to mogoče? Zeler da je morilec? Ni mogoče. kdo bo to verjel? Kako jc moglo temu človeku priti na misel, da sto rita vnebovpijo-či greh na najbolj plemenitem možu, kar jih je videl Stajer? — Ta si je gladil brado in je rekel: »Vprašajte farje!«
Hendel je sedel na svojem stolu in je mrko gledal pred se. »Življenje je sveto,« )e rekel, >in vselej mi krvavi srce, kadar izrečem to najstrožjo kazen nad človekom, pa naj bo šc tako zavržen.• Z roko se je obsenčil črne oči, vendar je skozi prsle streljal v očmi po temni, prcpaaeni dvorani. »Lahko bi bil obsodil Alberta na smrt. Tudi Štefanino kri bi bil lahko prelil, pa tega nisem storil, ker mi je kri sveta in me jc zmagalo usmiljenje. Izpo-vedcnci Albertovi in priiatelji svete Štefane pa so me ilones hoteli kamenjati in me umoriti. In vendar življenje je sveto.« Prekinil je. Kol v mojem mesu, zakaj te nisem izdrl, se mu jc podilo v divjem srcu, Zakaj sem jih pustil živeti, zakaj jih nisem pohodil; kaj pomaga sedaj, če obsodim Zclcrja, ki je z njenim imenom na ustnih pol mesta zoper mene sklice! k orožju. — Zopet si jc pokril oči z roko, na kateri |e nor.il zeleni dragulj; ta je bil danes teman, brez leska, kakor ugaslo utopljen-čevo oko, zakaj nebo. ki je šc ravnokar žarelo, se jc zastrlo z oblaki in debel dež je kapal ob visokih oknih, kakor bi se angel jokal nad Štajrom.
Življenje jc sveto,« je rekel Hendel, »sveto jc življenje ubogega grešnika, prav tako kakor življenje tiboge Magdalene in desnega razbojnika, ki jc rekel Kristu: Gospod, spomni se me, kadar boš v svojem kraljestvu. — Toda življenje oredrznih, brezsramnih lopovov, ki v eni roki nosijo rožni venec, v drugi pa skrivajo nož, ki na videz čuvajo pravico, v 1 resnici pa teptajo z nogami vsako postavo in po pasje za vrat popadejo one^a, ki jo je dal, življenje takih ljudi ne sme biti sveto nikomur. ki mu je pri srcu blagor držve. Življenje steklih psov ni sveto. Nerad zlomim palico, toda enkrat mora biti. Ne gre za Hendelna, marveč za Štajer gre, za naše zvesto luteran-sko mesto. Nekoč sem rekel: Kdor kali mir, kdor streže po življenju onemu, ki je pravoveren, kdor ga rani ali ga zaradi vere umori, njega bom, naj si bo reven ali bogat, imeniten ali preprost, pobil s pestjo, v kateri nosim meč, tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj.«
V dvorani je bilo vse tiho kakor v svetišču; sklonjeni so prislužkovali luteranski svetovale! kakor nekdaj starešine izraelskega
ljudstva ob vznožju gore Sinaj. Hendel ie vzel v roko meč, na katerem so se sicer blestele boginje in se lesketali angeli, ki so pa danes vsi obledeli, kajti zunaj je postajalo vedno temnejše, kakor da je opoldne nastopila noč. in Hendel je zaklical: »Zeler naj umrje na vrvi in ž njim njegovi trije tovariši in sicer v teku treh ur odslei naprej, pa ne v Štajnfeldu, marveč v Štajerdorfu, pričo Vizerfelda, kjer je bilo ognjišče vstaje. Kdor meni, da Zeler ni zaslužil smrti, naj dvigne roko.«
Vse roke svetovalcev so nepremično obtičale na prsih. Nihče ni dvignil roke, niti enega katolika ni bilo več v svetu.
»Takoj naj rabelj,« je nadaljeval Hendel, »postavi vislice tik pred Vizerfeldom. Trikrat tri dni naj tam slehernemu v grozo vise lopovi. To ljudstvo, v katero se še vedno kakor kri zastrupljajoči rak ujeda papeštvo, mora videti take zglede, sicer se bodo še vsi rogali mojim postavam.
Eden služabnikov naj gre v lisičji brlog, da rablju naznani moje povelje, drugi pa naj je nese v mojo hišo stotniku Henriku Hendel.«
Vzel je beli lstič, da napiše povelje svojemu sinu. Ko je pisal, je kakor divja pošast divjal vihar okoh hiše in nakrat se je čulo podzemeljsko hrumenje in šumenje, kakor bi bil mimo dirjal težak voz. Hendel je prekinil s pisanjem, ker se je tresla miza.
»Kaj na jc?« je vprašal, »Kaj pa pečenja-jo v kleti?«
Eden izmed dvaintridesetih je plaho rekel: »Nič ni v kleti, gospod, potres je.«
»Tako,« je rekel Hendel, in je krepko pisal naprej, udrihajoč s peresom kakor z bodalom. »Ha,« se je zakrohotal, »sedaj bodo pa farji pridigovali: »Zemlja se ie tresla in nebeške moči so se zible, ker je krivoverski poglavar Hendel obsodil na vislice svetega Ze-lerja. — Kakor hočejol«
Bolečine v prsih niso le neprijetne, temveč imajo ie slabe posledice. Bolečine v prsih se dajo odstranili najlažje z masažo s Fellerjevim bolečine hladečim »Elza-iluidom«. Nad 100.000 zahvalnih pisem ga priporoča. 6 dvojnatili ali 2 specialni itcklenici 24 K pošlje lekarnar E. V. Feller, Stublca, Elza trg 16, Hrvatsko. — Dobre so tudi Fellerjeve milo odvajalne Rhabarbara »Elza-krog-licc«. 6 škatljic K 12'—. Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor več skupaj naroči, mnogo prihrani na poštnini.
Zahvala.
Za vse izraze iskrenega sožalja ob prebridki izgubi naše nepozabne, nad vse ljubljene, preblage matere, gospe
Ivane Plevel
izrekamo tem potom nalsrčnejšo za« hvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, meklnskemu izobraževalnemu društvu, blagim darovate-ljem krasnih vencev in vsem, ki io »premih ljubljeno pokojnico v tolikem številu k zadnjemu počitku.
Mekine-Ljubljana, 31. julija 1919. Globoko žalujoča rodbina Plevel.
Pošteno služkinjo
za vse za lahko stalno službo Išče rodbina treh oseb, lastna vila Bled. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod št. 4476, ako je znamka priložena.
V službo se sprejme kot pomožni poštni sel,
vsaj 16 let star kmetski fant. O prostem času pomaga druga dela. Ponudbe se pošiljajo na upravo »Domoljuba«, pod šifro poštni sel.
V najem se da za daljšo dobo
fflSff" FJRgESfOO TB®
mlin, žaga, trgovina ter nekaj zemlje. Cenjene pismene ponudbe naj se pošljejo upravi »Domoljuba« v Ljubljani pod šifro mlin v najem 4492.
Ovčjo volno
večje množine po najvišji ceni kupim. Pismen« ponudbe na Karol Vokič, Ljubljana, Kralja Petra' trg št. 10.
Kuverte s firmo, pismo, wMt Itt.
Izvršuje natančno po naročilu
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Ifl 1*1 * *a ročni ln vratllnl pogon, vratlla (gepelni), M tfl mnn čistilniki, trljer|l, slamorezntče za pogon z llllfl 9II lili r roko ln silo, sadne ln vinske stiskalnice, sadni I IlUilllllUU mlini, brsoparllnlkl, stiskalnice ia seno in
^^mm^rn^mtm drugI poljedelski stroji so vedno v veliki
izberi v zalogi.
Franc Hit«!, Ljubljana, Martinova cesta itav. S.
Edina ualoga poljedelskih strojev tovarne Umrath & Comp.
Kranjska deželna podružnica nižje-avstrijske deželne
življenjske in rentne zavarovalnice
se je preselila
z Marije Terezije ceste št. 12
na Dunajsko cesto 17,1. nad.
{Jttedjatova hiša),
Kapi od al te posestvo.
Več se poizve Jelovo st. 11, p. Rade«, pri
Zidanem mostu.
VINSKI SODI
!5 I;ora. 4—7 hI, 8 kom. 100—1700 hI po ugodni •eni na predaj Nas;ov pove: r. Jfigoslovanski »nontni in iniormačni zavod Beseljak & Rožanc. Ljubljana, Frančcvo nabrežje it. 5.
Hnska sita (pajtlje)
za moko vseh vrst se dobe v trgovini i. OADjJŽ, ubljana, kolodvorska ulica It, 35 nasproti Tišlerjeve gostilne,
Volno
ovCjo kupi vsako množino po najvišji ceni veletrgovina
R. Stermecki, Celje.
■- rizling in črno dalmatinsko od 56 ltirov naprej ter sadjevec in kisla voda se razpolilja po najnižji ceni od podjetja
SILVA VRELEC GUŠTANJ. -»C
Kupijo se stari zamaiki.
DRVA
= cele vagone in tudi na m 3 oddaja = GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI
Priporočamo edino tovarniško zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt ler njih posameznih delov. Istotam se dobijo potrebščine za Šivilje, krojače In čevljarje ter galanterijsko ln manufakturno blago. Blago za obleke.	3896
Sv. Petra nasip 7, za vodo desno.
los. Feleiiec, Lluiiijana,
miši - podgane stenice-Ščurki
in vsa folazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mliim K 6'—, za podgane in miii K 6—; za ičtirke K 6—; posebno močna tinktura sa stenice K 6—; uničevalec moljev K 3—; praiek proti mrčesom K 3-— in 6-—; mazilo proti niem pri ljudeh K 3—; mazilo za oii pri živini K 3—; praiek za uii v obleki in perilu K 3—; tinktura proti mrčesu na sadju in na zelenjadi (uničevaleo rastlin) K 3—; praiek proti mravljam K 3—»
to&ilja po povzetju Zavod za eksport
AL Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulic
ulica 3.
Vrtnarski učenec 3
Istotam 'd S _ za delo na vrtu. Plača po
tudt DlfafJ^P dogovoru.--PAVEL
poSteno	ŠIMENC, pokopališki vrt,
nar, SV. KRI2, p. MOSTE pri Ljubljani. 4460
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo 11 vina, perutnina dobro prebav) in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna lUnafu" to Je dr. pl. Trnk6czy-a redilnt praiek. „lllfljllll Paket velja 3 K, B paketov K 17-60 poSt-nlne prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se zreiL. Dobiva se pri vsakem trgovcu.
Glavna zaloga: lekarna Trnb6czy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastln Je bil odlikovan i najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu ln Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastln".
Pravo 2olto
domače milo »a pranje
1 ko K14-, - 1 snbojček okoli 3><, kg franko K «•-, poillfa po povsetju zavod za eksport
Toaletno milo
po dnevnih cenah milo «■ britje K 3--, 1 kjj uTaOv^Krema ia britle porcelan, lonček a o--, 1 ducat K 45-
M. JONKER, Zasreb It. 1. Petrinjska 3.
Z naroČilom se prosi poslati tudi nolovico zneska.
Mizarskega vajenca starega in .
sprejmem takoj. IVAN ZGONC, strojno mizarstvo, CEHKNICA 62, Notranjsko.	4561
Bukov, hrastov, smrekov les
posekan v gozdih, postavljen v tovarno ali tudi cele gozdno parccle v kamniškom okraju
kupuje
tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva
I. Bahovec nasl. Duplica p. Kamniku.
Vabijo se lastniki lesa zlasti v okolici tovarne, da stavijo svoje ponudbe. Les se strogo roalno obračuni in takoj plača.
za eksport kupuje »Balkan«, trgovska, spedicijska in komisijska del. družba, Ljubljana, Dunajska cesta 33. — Prosi se natančne pismene ponudbe.
Večje Število
se išče za stalno, dobro plačano akordno delo.
Ponudbe naj se pošljejo na naslovi
Smev, tvornica strojeva u Bjelovaru.
Laneno seme
kupuje
Ljubljanska komeroljalna dražba Ljubljana, Bieivraisova cesta 18.
Ovčjo volno
kupi vsako množino in plača najvišjo ceno V. Vokač, Dvor pri Žužemberku (Kranjsko).
Lepa iiolt SJ-JEJS
prednosti, tako v zdravstvenem kakor v družabnem ozlru. Fellerieva popolnoma neškodljiva preizkušena .Elza* poniada za obvarovanje in negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prlsfe. brani proti solnfarici. solnčnim pegam, bori, raz-kavosti, velesti kože. — Lonček n;očnejSc vrste 6 kron. Omot in poštnina sc računa posebej najceneje.
Nameslo škcdljiveoa mila
vzemimo za lica Feller;e-vo lilijino mlečno milo Elza*, katero |c dnnes Se zelo drago ull ln:a Se iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vo|no. Bol|5o In finejse zn negovanje kože v današnjem času si niti misliti ne moremo. — Rnitto laco se morc doseči samo s Fillerjevo DUJ1IC lUM „Elsfi*-Tiiiiohina pomado za rast les. Okrepi kožo na glavi, preprečuje pleSavost in pre godnjo oslvclost. Lonček močnejše vrste 6 Omot in po'tnina se računa posebej najcencje.
Za vsakdanje Deoovanf«
loloca s0 Fellerjeve .Elso* ICIMU toaletne pastilje za umivanje telesa. otroSke kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. — S seboj vzeli in povsod v žepu nositi se more bol ubla-žujoč, hladeč, osvežujoč Fellcrjcv .Elza" meatoinl mlgrenskl črtnlk. V leseni cevki 2-- K. Izvrsten proti glavobolu in mlareni. rabi se tudi proti vbodljaju in rs-nitvl. Voda za o*l (collurimn) 2 K 50 v. -Kapljice proti zobobcfii 2K50v.-Pravi zagorski prsni sok preti kaliju stekl. H K. Francovo Zrranjev stekl. 0— in 16--K. Za želodec, pru-
va Švedska tinktura,	/E-lSa *
vel. stekl. 10 K—v,	/PlaSfgr
balzam (melen) mala stekl. ? K - v. Kurja oiesa otV strani brez bolečin Felterjeva turist, tinktura .Elza" (tekočina) skupa| s čopičem 4 K In turist, obliž po 4 K in 2— K. PrcSn "potenju talasa in nog je Fcllerjev .Elza" praSek z vslpom 2-- K. Krmilni praiek sa živine davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Omot in poštnina se ipCuns posebej In najceneje. Kdor naroči več, mnoqo prihrani. Naročiti le treba pri lekarnarju EVGEHU V. FELLEtti Stublca, Elsa trg It. 16 (Hrv. Zagorje).
Agitirajte za
,Domoljuba'
Izdaja konzorcij .Domoljuba«.
Odgovorni urednik Anton Suinik v Ljubljani,
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdkl
loan JelaEln, LjnbUaoa
Emonsfaa cesta 2,
Tiska Jugoslovanska HtksrM.