1 Nmjvečii *lovenaki dnevnik| < v Z^diiyraik državah > | | | VeQaxa mleto... $X50 |jŽ | Za pol leta......$2.00 Ijf GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ID Tile largest Slovenian D?ily p III < in the UxuteJ States m Itn^ eroy except Sundays ft. flf and Legal H«iidays. *jf g < 50,000 Readers > | TELEFON 4687 COBTLAKDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO 274. — fcTEV. 274. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 21, 1917. — SREDA, 21. NOVEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Položaj Ha italjanskem bojišču. CELA ITALJANSKA ČRTA OB REKI PIAVE JE OGROŽENA VSLED RRITISKA SOVRAŽNI. KA NA TOČKO PRI QUERO. — VSLED BITKE V GORATIH POKRAJINAH BODO ITALJANI NAJBRŽ PRISILJENI DA OPUSTE BENETKE. — GENERAL FaYOLLE NA LA&KI FRONTI ZNAČILNO BERLINSKO POROČILO. Avstrijska špionaža. -ooo- V WASHINGTONU RAZMIŠLJAJO O VOJNI NAPO VEDI PROTI AVSTROOGRSKI. — S TEM NAJ BI SE VSTAVILO ŠPI0NA20. ——HMMI- True translation filed with the postmaster at New York on Nov. 21, 1D17. as required by the Act of Oct. <>, 1917. Washington, D. C., 20. novembra. — Možnost, da bo-Jo Združene države napovedale vojne Avstroogrski in si-Jcer takoj po novem zasedanju kongresa, je bila razvidna ! danes vsled proklamacije predsednika "VVilsona glede sovražnih tujcev. Tak korak so smatrali za bistven, ee se hoče narod obvarovati pred nemškimi ogleduhi. Kot je zadeva sedaj, se je treba prijaviti edinole N required by the Act ur UCt. 6. l»l<. varnost, ki preti laškemu krilu vsled napadov na Asiago visoki planoti, je dovedla generala Dia-za, novega vrhovnega poveljnika laške armade do drznih protina-skokov in vrgel je na bojno polje J ( vse svoj^ Čete. ki pa niso bilo pri- j ( memo podpirane od artilerije in to ^ proti močno zakopanim avstro-ojrrskiin in nemškim četam. Poročila s fronte kažejo, da se;1 Italjani naravnost žrtvujejo ob j fronti pri Piavi in v Trentinu v • ^ svojem brezupešnem boju proti na' padom sovražnika. Manjka .rm topov in munieije. i aorala moštva je je kijub temu 1 oka In neomajna. Dosedaj ni št-1 prenehala nevarnost obkroženja ( italjanske armade s strani Trenti- J ( na. — |, Vse kaže, da so tozadevne na , skoke Nemci in Avstrijci preložili v edinem namenu, da spravijo na ] pozoriaee težke topove. Število trških topov, katere so spravili na ; pozorišee na tej bojni črti in pol j poveljstvom maršala Maekensena baje presega vse prejšnje mere. Izguba trentinske fronte na visoki planoti pri Asiago bi pomeni la, da bi mogle Mackensenove armade prodreti v nove bojne črte [laškega generala Diaza ter jih pri siliti, da se umaknejo s črte ob Piavi do reke Adiže. H tem pa bi bilo tudi neobhodno (potrebno izpraznenje Benetk, Pn-dtie ter drugih važnih mest v se- • verolaški planoti. Mackensen je zbral v.se svoje čete za glavni napad s severa. Avstrijski vojni jetniki, katere so za jeli pri Folini in Fagari so poro čali, da so armadne zbore nemškega generala Belowa, ki so se pred štirimi Jnevi nahajali pri Vidor-ju ob reki Piave, sedaj potisnili naprej v severni smeri in naj-brže nazaj na fronto pri Asiago. Ta .visoka planota se že stdaj nahaja v nemških rokah. Od petka naprej pa se je nemški pritisk na la-' ške črte v tem odseku stalno »večal. General Diaz je zbral vse svoje sile in rezerve, da odbije ta veliki, naskok Avstrijcev in Nemcev in' sicer v svojem obupenm poskusu, da vstavi nadaljno napredovanj t Nemcev in Avstrijcev. Usoda cele bitke je odvisna edi-' nole od bojev na tem odseku boj. nega polja. j Dozdaj se še ni dovolilo obja-viti, kje =>e nahajajo angleška in francoska ojaeenja, vendar pa se je ugotovilo, da se ue ahajajo ob črti na Piave in tudi ne na bojni črti bolj proti severu, kjer skuša sedaj sovražnik prodreti z vsemi silami. j V Rimu in tudi v zavezniških krogih pravijo, da bi mogla oja-čenja s strani zaveznikov nuditi, neizmerno dobro Italjanom vapri-| eo sedanjega položaja, kajti s tem bi bile Lahom na razpolago rezerve, ki bi onemogočile koncentracijo centralnozavezniskih sil na severu. Poročevalci v laškem armadnem stanu so dobili dovoljenje za izjavo. da bi bilo gibanje h strani zaveznikov v tej smeri prve m glav. ne važnosti. Avstrijski vojni jet niki, kater so zajeli tekom sedanjih operacij, izjavljajo, da »o neprestano dovaja nove avstrijske in ueinške divizije z ruske fronte. S tem je postalo očividno, da je odpor Rusov popolnoma ponehal in da nimajo Rusi nikakega razpoloženja za boj. Vojaški izvedenci priznavajo ne varnost položaja laike armad« na črti ob Piavi veudar pa obenem izjavljajo, da so Lročilo pravi, da trdi 4tAfton Tidnin-^•en, da je izvedol potom diplomatičnega vira, da bo Ru-»sija v bližnji botločnosti opustila vojno. Kakor pravi ueko kodanjsko poročilo na Exchange Tflf^raph", jf berlinski poročevalec <4Xational Tidende" indirektiio izvedel, da je ruska vlada Atoficjelno sporočila. da je zapustila vrste bojujočili se narodov ter je pripravljena skleniti separaten mir". Neko drugo kodanjsko poročilo pravi, da sta Filip Seheidemaun in Friderik Ebert, voditelja nemških socjalistov včeraj pred veliko sejo v Dresdenu in Elberfeldu v prizoi ila kampanjo, da bi prisilila Nemčijo in Avstrijo, da zapustita svoj sedanji na<"rt anektiranja z namero pro-.ektorata nad Poljsko, Lit vinsko in nad baltiškimi pro-\incijami ter naj sprejmeta mirovno ponudbo ruskih bolj-ševikov. Hcheideinann je rekel, tla bo Nemčija v nevarnosti ;n predlagano razoroženje in sialni mir bo ogrožen, ako bo Rusija vsled nemškega pritiska prisiljena, da zopet postane militarist iena država. Izrazil je zadovoljstvo nad zavrnitvijo manifesta, ki je bil razširjen po centralnih državah, da se imenuje avstrijski cesar za poljskega kralja, iienoketnu cesarju pa da se podeli naslov vojvoda kur-iandski in princ lit vinski. Tako preži ran je ljudskih življenskih interesov na principu, da je bil sovražnik poražen, bi sejalo stalno ne-Kpora m lilije nje med Nemčijo in Rusijo ter bi bila vedna nevarnost evropske vojne. Kakt»r 8cheidemann je tudi Ebert priporočal resolu-eijo .solidarnosti z ruskimi maksimalisti in jc rekel, da nora nemško delavstvo storiti svojo dolžnost, da prisili vlado, da da nesebičen in pritrdilen odgovor na predloge boljše vi kov, London, 20. novembra. — Ruska provizorična vlada je objavila v ruskih časopisih zanimivo |>oročilo o uporu ruskih čet na Francoskem. Podrobnosti o tem so bile priob-čene v tukajšnjem ''Manchester Guardian". Kakorhitro je izbruhnila na Ruskem revolucija, je v Parizu jiokazalo večje število listov zelo ekstremnih nazorov. Ti listi so se razširili tudi med ruskimi četami na Francoskem in pričela se je živahna propaganda maksi-ni ali s to v in niso bili presenečeni, da se je med četami pokazala agitacija ter so se vojaki pokazali sovražne proti svojim Častnikom. Slednjič je izbruhnil upor. Na Kerenskijevo povelje, ki je bil tedaj vojni minister, je 18. maja sel k ruskim četam komisjonar Rapp. — Nadzoroval je posamezne polke in je izvršil nekatere iz-premembe, toda nemir se je vedno še nadaljeval. Prva brigada ni hotela iti k manevrom z razlogom, da je nepotrebno vež bat i se, ako so sklenili, da se ne bo do več bojevali. 'Zato je bila nevarnost, da bo prepir med prvo in dru-ro brigado prešel k hudemu sporu. Vojaki druge brigade so zahtevali, da se jih loči od upornikov in so zagrozili, da zapnste bojuo polje, ako se njihovim zahtevani ne ugodi. Zaradi tega je general Zankevič, ki je prišel s komi-»arjem Rapj>om, odredil, da naj oni vojaki, ki so vbogali } >ro vizorično vlado, za puste Le Court iue in naj vzamejo s seboj vso opremo. Ta odredba je bila izvršena 25. junija in v kampi so ostali samo oni vojaki, ki se niso hoteli pokoriti provizo-rični vladi. Velika nezadovoljnost teh vojakov s svojimi častniki je prisilila generala Zankeviča, da je odstranil nekatere častnike iz kampe. Ostavil je samo nekaj mož. ki naj bi gledali na uradovanje. Na Rappovo priporočilo je bilo po slanih v kampo več političnih zastopnikov, da bi privedli vojake k boljšemu naziranju, pa vse prizadevanje je bilo zastonj. Celo delegate sovjeta Rtisanova, Goldenberga, Erli-cha in Smiraova so sprejeli neprijazno. Slednjič je general Zankevič prejel iz Petrograda 1 Mi vel je, da se mora med vojaki napraviti mir, pa če je treba jKislnžiti se oborožene sile. Sel je v La Courtine ter je dal nabiti tozadevno obvestilo ter je pozval vojake, da od-lože orožje in naj odpotujejo v Olairvaux. Temu povelju se je odzvalo samo 2,500 mož in so odšli iz La Courtine. Ostalih 8,600 se ni hotelo pokoriti. Vpeljale so se še strožje odredbe. Prikrajšala se jim je hrana, odvzeli sp jim plačo. Francoski vojaki so za-vtražili pota, ki so vodila v sosednja mesta. Take odredbe so odpornike prestrašile, toda agitatorji so pridobile večji vpliv. Napadli so francoske vo- »aster at New York on Nov. 31. 1S>1", as pazovalei na fronti. Italjanska črta v Albaniji predstavlja po svoji naravi močno pozicijo zavezniških armad v So- : lunu. Benetke ter voruost cele erte : ob reki Piave. so odvisne od izida obupnega boja, ki se vrhi sedaj i med Piavo in Brento. Avstrijci in ] Nemci naskakujejo z veliko silo ter prodirajo kijub obupnemu od-' poru laških eet. Kakorhitro bi Nemci in Avstrij- : ci zavzeli goro Tomba, o ko je zav-'j zeju se že poroča iz Berlina, bi se j nahajali v razda'ji par milj od; ravnin, ki leže za iztokom reko- , Piave. Italjani branijo vsako postojanko, a Nemci so kljub temu prodrli j več milj tekom zadnjih dni. j Vse kaže, da skušajo potismiti klin med ItaJjane, ki se nahajajo v okrožju Asiago planote ter oni- . mi ob teku reke Piave. _ (iora Tomba se nahaja na za-padnem bregu reke Piave, šest milj v severno zapadni smeri od Vidora. Avstrijci iu Nemci izvajajo stra- j sen pritisk na tem mestu ter sku- ; šajo s tem uničiti ojaeenja Angležev in Francozov, ki pa še niso dospela na laško bojno črto. Iz itaijauskega glavnega stana pa poročajo, da bi se te pomožne čete lahko uporabilo med rekama Piave in Brento, kjer je naval so- | vražnika najmočnejši. Poroča se, da so Lahi vstavili^ prodiranje Nemcev in Avstrijcev ila Asiagro visoki planoti potom uspešnih o-fenzivnih gibanj. Ker so bili Avstrijci in Nemci pognani nazaj med reko Vidor in Jadranskim morjem, so slednji prenehali s svojimi nadaljnimi poskusi prodreti skozi laške čete. — Kljub temu pa je artilerijski ogenj ob celi reki hujši kot je bil kdaj prej. j Pariz, Francija, 20. novembra. V pretekli noči je odpotoval v Ita lijo general Favolle, poveljnik francoskih čet na laški fronti, da prezame svoje dolžnosti. General Favolle je po svojem poklicu arti-lerist. Stopil je v pokoj šest tea na** pred izbruhom vojne, a zatem so ga vzeli nazaj ter mu dodelili poveljstvo. Služil je pod generalom Petainom leta 1915 ter je pozneje avanziral. Poverili so mu poveljstvo nad šesto francosko arma | do. Vodil je operacije pri reki Somme. katerih posledica je bila umikanje Nemcev na slovito črto Hindenburga. Zatem je prevzel poveljstvo nad centralno skupino francoskih armad, j Pod njegovim poveljstvom s«? je poisrecilo izprazniti zadnje nemšk«. postojanke pri dohodih k trdnja-' vi Verdun. General Fajolle uživa slov*^ zitanstveneira vojaka, kajti on jc bil tekom dolgega časa, profesor na francoski vojni šoli. London, Anglija, 20. novembra. Avstrijske in nemške čete so postavile sedaj svojo najtežjo artile-rijo proti laski*črti in pričel se je •naskok z vso silo sovražnika. Ne- True translation filed with the poet n It&lj&nski glavni stan v Italiji, 19. novembra. (Poročilo Associate j Press). — Sovražnik je koncentriral vse svoje sile na severni fronti in zelo težki boji se vrše južno od Quero. kjer napadajo veliki oddelki sovražnika italjanske pozicije pri gorah Tenera in Tom ba. — , Novice prihajajo skozi italjan-sko bojno črto v iztočni Beneški, ki Je sedaj preplavljena od sovražnika. Glasom teh poročil je obiskal cesar Karol Gorico in Videm (Udi-ne)f dočim se je mudil bolgarski kralj Ferdinand v Gradisoni in Palma uuovi. v Posadka v Vidmu, kjer se je nahajal preje italjanski glavni stan. sestoji baje iz turških vojakov, ki uporab'jajo cerkev Santa Maria za eno izmed svojih barak. Na čitadeli mesta Vidma »o dvignili Avstrijci in Nemci j>et za stav: avstrijsko, nemško, bolgarsko, turško in grško. Zadnja zastava predstavlja grško divizijo, ki je prešla v vrste Bolgarov pri Kavali in pri fortu Rupel. To divizijo so baje stavili med sovražniške divizije, katere so poslali na italijansko fronto. Poročevalec je obiskal danes trideset milj dolgo bojno črto ob Piave ter posetil med drugim tudi Zent^in, Fagare in mlin pri Sega, kjer so Lahi potisnili Avstrijce v reko ter znova ustanovili fronto pri Piave. Poročevalec jc \ideJ vojvod«. d'Aosto, ki poveljuje tretji ita-Ijanski armadi, braneči prehod preko Piave. # V trenutku, ko je bil poročevalec poleg, je imel ta vojvoda ravno nagovor na svojo armado, tekom katerega je čestital vojakom na njih uspešnem odporu. Nek čaMnik iz glavnega armad-nega stana je spremljal poročevalca na bojno fronto. Dasiravno sta prišla do tretje armade zelo zgodaj, je bil vojvoda že pokoncu ter je spreirjjal poročevalca ob celi fronti. V rokah je držal vojni načrt ter dajal navodila vsem častnikom katere jc srečal spotoma. V prvih dnen septembra leta 1916 se je vdala 4. grška divizija, ko j c glavni stan je bil v Xavalj Bolgarom. Poročalo se je, da je obsegala 25,000 mo ž in vse te so pozneje poslali v Nemčijo. | London, Anglija, 20. novembra. V nekem avstrijskem poroči>j, ki je dospelo danes v London, se po roča o uspešnih operacijah proli neki lajki sili mostnem pročelju pri Feras v dolenji Albaniji.j Posadko so pregnali ter zajeli ve liko vojnega materijaia. Londonski "Daily Mail*' opozarja javuofe-t na to dejstvo ter izjavlja, da so italjanske obrambna erte v dolenji Albaniji \stvarje ne edinole za obrambo Valone, ki se nahaja lc 20 milj od postojanke. katero so zavzeli Avstrijci. Tozadevno gibanje Avstrijcev so videli vnaprej grški ministrski predsednik Venizeols ter drusri o- ' Vaše Veličanstvo:— -v -./ - * Ta dan, ki mi daje priložnost, da morem v Zofiji pozdraviti mogočnega vladarja slavnega nemškega naroda, je dogodek največjega zgodovinskega pomena ne samo za mene samega in mojo deželo, temveč za ves vzhod. Skupno z menoj pozdravlja moja armada in narod najvišjega vojnega gospoda mogočnega nemškega cesarstva, zvestega zaveznika in lojalnega prijatelja Bolgarije. Nato se je Ferdinand zahvalil za veliko čast, ki je bila dodeljena Zofiji vsled cesarjevega prihoda. Rojena na bojnem polju in zapečatena z drago krvjo, ki je bila skupno prelita, bo zveza z Nemčijo stalna in blagodejna. Pod modrim vodstvom cesarja, je nemška armada pokazala svojo moč in požrtvovalnost. Povzdignil je koza-! ree in napil cesarjevemu zdravju in slavi nemške armade. Cesar je odgovoril: Za te prisrčne besede se od srca zahvaljujem Vašemu Veličanstvu. Še-le pred kratkim ste obhajali obletnico svojega vladanja in veseli me, da mi je dovoljeno z besedo obnoviti čestitke, ki sem jih ob tej priliki naslovil na Vaše Veličanstvo. Skozi dve leti so Nemci in Bolgari v zvezi z Madžari in Turki stali ob strani v boju proti celemu svetu sovražnikov. Po slavnih bitkah je dala ta vojna Bolgariji izpolnjenje njenih zgodovinskih želja. Ponosen sem, da so moje čete pomagale pri dosegi teh uspehov. Slavna dejanja orožja, katera so dosegli Nemci in Bolgari, bodo za ves prihodnji čas tvorlia slavne strani zgodovine obeh narodov. Nemška in bolgarska kri je skupno tekla. Spomin na nesreče in trpljenje, ki jih je skupno zadelo, spomin na dejansko pomoč v trenutku nesreče in na zmage, ki so bile dosežene s skupnim prizadevanjem bo tvoril nerazdružljivo vez za vse, ki so se vdeležili tega boja, in ne samo zanje, temveč tudi za njihove otroke in otrok otroke, ravno tako za kri bratstva v vojni, ki ni manj vredna kot sorodna kri. Iz tega bratstva v orožju je rojena naša neomagljiva zvestoba, proti kateri se bodo zlomile vse intrige sovražnikov in nad katerimi ne bo duh nevere in nezaupanja nikdar dobil oblast. V tem smo nerazdruzivo zvezani. Toda ura stiske še ni minula. Prizadevanje in zločinski duh na- j ših sovražnikov, ki žele uničiti bodočnost Bolgarije in prosperiteto Nemčije, ni še zlomljen; še vedno nočejo odnehati od svojih roparskih načrtov ter končati prelivanje krvi. Skupno z našimi avstrijsko-ogrškimi in turškimi zavezniki, ki so združeni v sovraštvu do nasprotnikov bomo z božjo pomočjo vstrajali brez omahovanja, dokler ne dosežemo ideala, za katere-. ga obrambo smo sli v boj. Napijem zdravju Vašega Veličanstva, na dolgo in slavno in s neba blagoslovljeno vlado, slavni bilaakiiflMiL Drocrita in nanredkn Bolgarske. ' D'Annunzio. .<■ t. , filmi with th.- post m*«ter at New York on Nov. 21, 1917, .t« re^utr**! t>> th. Act of Oct. «, HIT. <; a-> <»ahri«4a D'Aiiiiimzio je v velik meri pripomore k izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo ter navdušili Mra Italijanov tekom prvih tednov, ki so potekli pred vojno iu ko se je Italija končno odločila, da stopi v vojno na strani zaveznikov. V tej narodni preiskusuji je igral ta pisatelj ulogo wdezevaleev in prorokov starega časa. Njegove b*'*ed< pa so bile. ki so razplamtele vojno navdušenje v Italiji. On sam pa se ni zadovoljil ediuole z besedami. Vstopil je v aktivno službo kot aviatik. Prestal je nešteto bojev v zraku. \ enem teh bojev je bil poškodovan ter izgubil vid na enem očesu. Vsled svojega pogrnila ter iznajdljivosti kot mož dejanja si je prislužil ta sanjač zaslužni križ Francije ter je bil obenem povišan na mesto majorja v italijanski armadi. — V svojem zadnjem činu je ta nekdanji sanjač postal voditelj mož ter je dokazal s svojim življenjem silo vere, ki je plamtela v njem. Kljub vsemu šovinizmu se lahko reče, da je bilo malo tako neustrašenih mož kot je bil ravno D'Annunzio. On je doprinesel najlepši dokaz, da se lahko sluzi domovini tudi s svojim življenjem in ne le z besedo. V tem ojriru je lahko ta pesnik Hv vzgled celemu člo- "j | ■ M S 't-HjJL t ■ .WiiMHSIP it." ^ - - .. ■ „ ^ ■ •,..,..■' „ . ' ■ rS "i'.: Razkosanje Rusije. -ooo Ti j- tij .»ti. i. fiU-U with thrk on Nov. 21, 1917. a* required by th« Act of Oct. 6. 1917. Izmed dimu in razdejanja, ki obdaja rusko državo, so na-h plameni, ki obdajajo rusko državo, svojo pot preko Atlantika. K no izmed zadnjih poročil kaže, v bolj jasni luči kot vsa prejšnja poročila, da so razdejal ne sile boljševikov —t-brezusjK'Mie in da ne morejo priti do svojega cilja. Roinanovei so rabili eel a tri stoletja, da so zgradili Rusijo kot jo poznamo danes. Vzelo je stoletja vojskovanj, skrivnih načrtov in sile, da -o opravili skupaj združt^no deželo, obstoječo iz 85 narodnosti, iz katerih obstaja Rusija. Bolj>eviki pa ^o pripravljeni razdejati to poslopje, j at< ro je bilo zgrajeno v stoletjih, z enim samim podpisom na j>apirju. Svet inaksimalistov je prišel na dan ter podpiral sile, ki se zavzemajo za narodnostno ločenje. Izjavil je, da je pripravljen dovoliti vsakemu pleme-u v ruski državi svojo neodvisnost ter proglašen je separatne in neodvisne vlade, vsled česar naj bi živel vsak po-s ini'-zni narod svoje neodvisno in narodno življenje. To je metoda boljševikov, kako rešiti enega izmed nih problemov Rusije — narodnostnega problema. Holjševiki niso zadovoljni s politiko kot jo je označila provizoriena vlada in ki je določala popolno svobodo samouprave pri vseh narodnostih j>od pogojem, da bi se ustvarilo zvezno republiko. Ta načrt je bil zelo primeren ter bi se na podlagi nje-t:a odstranilo vse pritožbe, katere so gojile različne na-j'nlnosti proti zatiranju od strani avtokraeije, ki je drža-!.: Iv'hh jo skupaj v blagor vsem narodnostim. Ki jub temu pa je federirana republika preveč konservativen načrt za boljše vike. Ot i bi s<- hoteli odpovedati 35,000,000 Ukrajincem. If«»teli hi opustiti Finsko, Poljsko in Mongolijo. I*«sejati bi hoteli <-< li evropski in azijski kontinent nu•«•;!uii*i» majhnih narodnosti, ki bi pa vznemirjale ne-pr«-stano meje in sieer na stroške sosednih narodov. N'aiiit ri bol jševikov je uničiti seneo narodnostnega edinstva, ki so ga ustvarili Roma »o ve i iz kaosa. l*r«-snieenje tega naerta bi bila razdelitev Rusije v 11 lo skupino man jšin, katerih vsaka bi bila brez koristi, nezmožna ter iiiikrokozem nereda v splošno neurejenem svetu. < Y iu bilo treba kaj dodatnih dokazov za zmešnjavo v u lavah mak s ima listov, hi se lahko navedlo v prvi vrsti remi jen je teh ljudi, da se narodnosti ter s tem razkosa veliko rusko državo. "GLAS NARODA" (Slovenian Daily.) Owned and pcblluhe^ by the SLO VEKIC PUBLISHING COMPANY (t corporatioii.) rHASK WAKSK1L Prr*i<1+Bt LOHS BEXEDiK, Tmrnw at Ha*in»«M of tb<* ronwrtttno and addwai** of abnw offWm: e„rti»tidf Mf Boronyti of Manhattan N«*r Torfc City. N. Y _ >• "*t«> wl)« )1m m Ameriko Za celo leto ra mesto New York fS.OO to rami do....................$3 50 i'j pn] let« za mento New York.. 3.00 let«........................................2.00 7m Petri let« ta mesto New York 1 80 7.m i**tm ... .....................1,00 7a fnoT.pflQ*tTo rm leto ...... «00 _•<;!.,*> \AHohA" ich»Ja v mi k dan Isvwei*! nedelj In prar.nlfc«**_ -ULA8 NARODA" ("Voire of lb** People") lasurd every day except Sundaya and Holiday a fSulwtrriptlon yearly $3.50 VdtfliMtnml afi aureement Iiofital hrea podfrfsa in otw4>uostl ae ne j»rl«»Wuje}o TVnar naj » bltatirnll pn£lijati po — Money Order. Prl tfirruii-mttl kraja narednikov prosimo. da se nam tudi prejšnje MrailMe naznani da hitreje nnjd^rao na*lovntka. ................ i —■————— Doplaois in počil Jar vam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** •* New Tor* Pit* Te Irfon : e- rriandt OIiAS NABODA, 21. NOV. 1917. ffade iz Katanije, ki so se se odlikovale pri pročelju pri Zensonu. Sovražniške Čete so ponovno obstreljevale tekom današnjega dne naše pozicije in naši zrakoplove! so uspešno napadali sovražniške postojaike in to kljub ostremu vetru. Naši zrakoplovi so bili uspešni pri Primolano. severozapadno oa iSupana doline in Tezzo di Livenza. Be.lin, Nemčija, 20. novembra. Severovzhodno od Asiajro — se glasi v današnjem ofieielnem poročilu, — je vprizoril sovražnik svoje brezuspešne in drage naskoke, da dobi nazaj izgubljene višine. Med Brento in Piavo so imeli centralni zavezniki zaznamovati nadaljue uspehe v težkih bojih na gorah. V prej pripravljenih in po na ravi močnih postojankah so skušali Italjani ubraniti vsako ped zemlje proti Nemcem in Avstrijcem. Proti našim napredujočim četam so privedli v boj mogočne sile a ofenzivna in nezlomljiva moč naših čet je premagala vse ovire. Korak za korakom in v odločnem boju se je moral končno sovražnik umakniti. Posebno obupni boji no vršili pri gorah Quero in Cornell*. Te postojanke smo zavzeli z naskokom in pognali sovražnika i/, njegovih močno utrjenih postojank pri gori Tomba. Prav posebno so se odlikovale nemške čete ter drugi bosenski infanterijski polk pri zavzetju teh sora. Enajststo ltaljanov smo vjeli. Ob dolenjem teku Piave s.- ji-večalo delovanje artilerije. V dodatnem poročilu ki je bilo izdano zvečer, se glasi: i Živahni boji so s»» vršili med rekama Brento in Piavo. London, Anglija. 20. novembra. V avstrijskem ofieielnem poročilu. ki je bilo izdano v -soboto ter je dospelo semkaj danes potom brezžičnega brzojava. se glasi: i Ob dolenjem teku Piave so se umakiiili poizvedovalni oddelki z zapadnega brega reke vspričo močnih protinaskokov sovražnika. j Vojno poročilo. t m r sla lion filed with the post master at New York on Nov. 21, , ii, ui .^vi^ntti D.v me Act of Oct. 6, 1!*1«. London, Anglija. 20. novemora. Oxfort-hirske in buekingamshir-ske čete so sinoči vprizorile uspešen najad vzhodno <»d Faiupouxa. V o kol ie i Wytscliaete je bil sovražni naskokujoei oddelek z nji-šim ognjem odbit. Pa iz, Franeija. 20. novembra. Severno o.l St. Quentina smo / lahkoti, odbili napad v okolici Favet, V Chainpagni je bil živahen artilerijski ogenj v okraju But te du Mesnil. Na desnem bregu Mozele so Nec-i po hudem bombardiranju na-pfdli naše postojanke med Bozen-\hii\ in gozdom Chaume. Napad je bil odbit z našim ognjem. Neni-jeern se ni posrečilo približati se 'naši črti, razuti na majhnem o-zemlju. Sovražni oddflki. katerim se je posrečilo vdreti v naše postojank^, so bili v protinapadu prepodeni. j V otaringiji je bil sovražni na pad na naše postojanke južno od Norrov brez uspeha. -*-- Angleški plen. True translation filed witli the post master at Ww York on Nov. 21. 1917, uj? renuired by the Act of Oct- 6. 1917. London, Anglija. 20. novembra. Finančni vojni tajnik Henry William je danes rekel v poslaski zbornici, da so Angleži od 1. julija 1916 vjeli ;J0.197 Turkov in 1*6 topov ter od Nemce v jia zapadli fronti 101.-"»;« mož in 519 topov. Vseh ujetnikov na vseh frontah od začetka vojne pa je 166,000 in >00 topov. LAHKO STE OZDRAVLJENI! IV Pridite k meni ~ Jaz vam povrnem vaše zdravje. Jaz imam najboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih bolezni. X-žarki (električna) preiskava i j JAZ SE.M najstarejši kristjanski špecija- A _ " m ® j lisi v Pitt^burRb, Pa.; let sku.^uje wCBA J v zdravljenju bolnikov. IK-jpSr^ A t JAZ VAM BOM povedal ako morete biti ^HeO! JP^«®^,,^. ozdravljeni brez dvomljeuja in onlra- ^T j^r^l ! Vil vas bom. ako se ni ^»srečilo mlaj* Vb B^cMgJkyMwn yiu ali neizkušenim zdravnikom. T^K^^^i JAZ RABLM najboljše in najuspešnejše MUH L& iffroifinR zdravila pri zdravljenju mojih bolni- ^m mmjt n TBf | JAZ IMAM svojo lekarno in laboratorij* ^L^^^SJJ' tu/ Začudili se boste kakor hitro zamere te biti j ozdravljeni. En sam obisk vam bo zagotovil I a jJ mojo sposobnost in prepričali se boste zmr ^ ' ..... 1 " ™ kaj imam uspeh v kratkem Času. Vse bolezni moških in ženskih zdravim uspešno. NIZKE CSJOL PREISKAVA IN NASVET ZASTONJ. Govori w sievensba. ZZTJn. ^ PROF. DOCTOR B. F. MULLIN ■ižtt*-^- . PITTSBIUGH,PA. Spimo trdno vojaško spanje in čuje vojaško se smrčanje. Vse se n.ora zgoditi na povelje J v . 1 tn lic vpostevajo tvoje želje. Vsak ve, ka'»a je obleka naša: ] slaibeg-a izdelka, nam pa "paša". Klobuk širok okoli s trakom, da vsakdo vidi, h katerim spadaš ti vojakom. Srajca volneleg pravega mojega imena je pri meni tudi številka medena. Takoj potem se moramo zbrali in vse eike po t-est i pobrati. To se Vjgodi. j)rcdno je mass eall katerega nisem zamudil še nikol Potem pa pridejo Vojaške vaje stopiti ti ba po vojaško na povelje. ! Jaz spadam k armadi regularni ki se nahajam v Arizoni suhoparni. Pa pri naj na meji ni tako hudo; seveda nn Francoskem bo bul j lepo. i Ko to prebereš, napravi sodbo svojo; jaz sem že zdavnaj napravil mojo. Za sedaj je bolje, da končam. j •predno sem v vojaško ječo oa- S peljali. -John Zab 't. Italjanska fronta. (Nadaljevanje s 1. strani.) Značaj bojev, ki se vrše sedaj je najbolj obupen, kar se jih je vršilo na laški fronti, odkar je stopila Italija v vojno. V najnovejšem poročilu iz Rima se jrlaM: V zadnji noči je bilo opaziti živahno akcijo med Gardskim je zerom ter visoko planoto Astieo. Na Asiago visoki planoti je vpri zori! sovražnik več napadov tt?r koneetriral svoje čete proti našim pozicijam na gori Toinba in gori Badanesco. Pri tem niso sledile nikake akcije od strani sovražni-iške infanterije. i Naši odelki so zavzeli pri novih ofenzivnih operacijah naprej po tisnjene postojanke ter zajeli šest častnikov in 200 mož. Južno od Quero naskakuje sovražnik v velikem številu naše čr te ob gričih Monfenara in Tomba. Quero jc gorsko mesto ob srednjem teku Piave, nekako sedem milj južno od Feltre. Na planotah južno od tega mesta se je posrečilo pazljivosti naših čet. da so'vstavile obnovi jenje1 vsakih poskusov od strani sovražnika. da prekorači reko Piavo. Izmed naših čet je treba v prvi vrši i omeniti posebno bataljon« ber-saljerjev v okrožju Fagare ter ta-kozvane granatijere in nadalje bri ron Governor's Island, N. Y. 1 Ko prejmem ^Glas Naroda^,' aajprej pogledam, ako je kak dopis slovenskih vojakov, ker z«lo rad berem, ako kdo kaj poroča, uiko se mu godi. Namenil sem se tudi jaz, da nekoliko sporočim o naših razmerah. Na mgre še preceij dobro; uče-j tja in vaj imamo prav malo, naui-*i eč samo po dve uri na dan, zaposleni pa smo veliko bolj na stražah. Pogosto berem v '"Glasu Naroda^, da se slovenski vojaki pritožujejo, da so le posamezno v armadi. Tudi jaz sem menda sam. mogoče pa je že kdo drugi, pa ne vem zanj. Naučili fan o se že toliko, da bodo nemški vojaki videli vraga, Kadar pridemo Slovenci pod zvezdnato zastavo na fronto. V vojaški službi sem že sedmi me-j sec. Najprej sem bil v Texasu pri 30. mfanterijskem regimentu, .ijer smo bili štirje Slovenci. Nato sem bil prestavljen v Svra-j cuse, N. Y., k 38. inf. regitueeitu. Potem so me zopet premestili k j strojnim puškam pri 30. polku, nato pa sem bil zopet pri 22. inf. | ■polku, zdaj pa sem pri Casual vJomp. in mislim, da. bom zopet prestavljen, k topničarjem. Mi-j sliiu, da bom dobro mešal nemškim vojakom možgane, kadar pridem na fronto. Gotovo bi bil že šel na Francosko, pa še nimamo vsakovrstnega orožja, katerega znani jaz sukati. Kadar pa boni prišel .na bojišče, se bodo Nemci kislo držali. Kadar bom porabil vse svoje učenje in orožje; tedaj misl"u, da me bodo kmalu •spoznad-I io sem jaz *' windi-seiier Ttx^ocel' Po mojem mnenju je že veliko Slovencev v airerški armadi, v. kateri se bomo bojevali tza svobodo, ki je potrebna tudi nam. Slovencem, da ne bomo vedno pod nemško oblastjo, kjer smo bili vedno zavrženi ter zapostavljeni, kakor čik. Zdaj je čas, da si poiščemo pravico; tudi mi Slovenci dajmo svojo mlado moč in primimo za orožje ter potoptajnio nemško moč, da nam ne bo več gospodarila in nas zmerjala s svinjami. Koncem svojega dopisa pozdravljam vse Slovence širon. Amerike, posebno pa vas sloven ske vojake in prosim, da se pogosto oglašate s kako novico iu na« obvestite, kako se vam godi. Ako ie kak Slovenec bILsu mene, naj se pri meni oglasi, za kar mu boni zelo hvaležen. Frank Bizjak, Oasual Comp., Fort Jay, Governor's Island. N. Y. Nogales, Ariz. Hočem zopet napisati nekaj za naš cenjeni list "Glas Naroda". Sicer nimam kaj posebnega pisati. morda bo pa kateri, da ga bo zanimalo, kar piše John Zabut. t ital sem v našem eenjenem "G. N.??, da se ljudje po Ameriki odpovedo marsičemu v vojnem času. Tako je stalo tam indi zapisano črno na belem, da se je nek gospod v New Yorku odpovedal tobaku za časa vojtne tea* da bo omenjeni gospod kupoval tobak vojakom. Ptrav posebno bi me veselilo, če bi se aiteri cenjenih rojakov odpovedal tobaku ter ga meni kupoval za časa vojne. To bi jaz kadil še celo v spanju! Za dane** imam tu pesem; lahko si mislite, da je bilo precej truda, predaio sem zmazal in še posebej izmetad slntpaj. Akoravno ne bo kateremu po volji, iraj piše nuni. pa tudi ne sme pohabiti znamke za odgovor. Kakor vam je znano, se jc naša pošta podražila in prav za-gotovo vem, da jaz ne morem odgovoriti brez poštnih znamk. Pisid boni drugič zopet kaj več reči, kar bi vas morda zanimalo. VOJAKOVE KISU. / V jutranji zori na gori stoj j m ter mislim, v preteklost želim, I ko v civilnem sem bil življenju, j tam se ni pokoriti treba povelju. Sedaj pa napočil čas je drugi in življenje naše teče po drusra&ii strugi. I Na povelje svoj'ga oficirja moraš skočiti .prek* močvirja. Krompir, meso in zelenjava, to sedaj je naša hrana. Seveda vojak slabo kuha. ker v jedi pogosto se najde muha. Stanujemo t rqiaikih šotorih, torten stojijo sa a&fr Mih. • * „ -Pisma slov. vojakov. Kajzeijev govor. -ooo- CESAR VILJEM JE NA SVOJEM POTU PO BOLGA RIJI IMEL VEČ GOVOROV, V KATERIH JE POZI , VAL NA SOVRAŠTVO DO NASPROTNIKOV. — ZLO i ClNSKL DUH ŠE NI UNIČEN. — NJEGOVI ROPARSKI NAČRTI. -ooo- True translation 'lied with the postmaster at New York on Nov. 21, 1917, as required by the Act of Oct. 6. 1917. Washington, D. C.,^20. novembra. — Besedilo govorov nemškega cesarja in bolgarskega carja ob priliki cesarjevega obiska v Zofiji, je danes prišlo v Washington potom diplomatičmh virov. Ti govori so bili izmenjam 11. ' oktobra, ko je bolgarski car napil na cesarjevo zdravje. V svojem odgovorn je cesar zatrjeval, da "bomo v i zvezi z Avstro-Ogrsko in turško zaveznico, ki so združene v sovraštvu do nasprotnikov z božjo pomočjo zdržali brez omahovanja, dokler ni dosežen ideal, za katerega obram- ' bo smo šli v boj". Poročilo, ki razpravlja o okoliščinah, pod katerimi so imeli te govore, se glasi: — Vsi bolgarski listi so bili polni nevaušenja zaradi sestanka nemškega cesarja in bolgarskega carja Ferdinanda. Cesarjeva slika je bila v vsakem listu in nekateri so prinesli pozdrave celo v nemškem jeziku, kjer so izražali veliko veselje zofijskega prebivalstva, kateremu je bila podeljena redka prilika, da more sprejeti v svoji sredi zavezniškega nemškega cesarja, ki je bil prvi zunanji vladar, ki je tekom sedanje vojne obiskal bolgarsko glavno mesto. V imenu bolgarskega naroda je vrhovni poveljnik bolgarske armade, general Zekov podelil cesarju odlikovanje prvega reda z dijamanti. Cesar je bil imenovan za častnega poveljnika desetega vidinskega polka, car Ferdinand pa za poveljnika desetega pruskega huzarskega polka. Oba vladarja sta obiskala zofijski tr> kjer ju je kmetsko prebivalstvo prisrčno sprejelo. Cesar je izpraše-val kmete o njihovem življenju po vaseh. Na gala-banketu 11. oktobra v sodišču v Zofiji je car Ferdinand napil cesarjevemu zdravju s sledečimi besedami: n_ P = £g) Jugoslovanska ^atol> Jednota Ustanovljena leta 1898 - Inkorporiraaa leta 19001 Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Bx 251. Contemauirfi, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: -JOSEPH PISHLEB, Ely, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS HOSTELLO, Ballda, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, DL IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box !76, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODN1K, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. fOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Dnluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, PL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PEilDAN, 6024 Št. Clair Ave., N. E Cleveland, Ohio. £RANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn Vai dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarni foiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri. •ofbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali nenradna pisma od strani članov ae ne hods osteal*. Društveno glasilo: "G LAS NARODA". Luterski ljudje ooo Povest. — Spisal Janko Kersnik. ■ - - - - • . - *- •= ~ ^ . GLA8 NAR6PA, 31. NOV. 1917. vala in tešila tri dolga leta in ki ji je dala sedaj dušek. Objela je divje slikarja in vroč>i svoji ustni pritisnila na njegovi 4*ln oni — Berg? Kje je oniT' vpraša Kosan polu glasno. "On je tu. On je moj — mož/' odgovori Olga. ilTvoj mož?:j ponavlja s pikrim nasmehom bolnik. "Dozdevalo so mi je to!rr j "In ce hočeš, pustim ga. tega človeka, ki ga sovražim in tzani-(čujem! Ce hočeš, ostanm pni fce-jbi, France; ostanem tvoja, samo tvoja!*' j Govorile je to kakor v deliriju. ,Slikar se je vnovič bridko nasmehnil. ^Prepozno je!" je dejal skuro bolj sam zase. 4"Ne. ne, ljiibček moj! Vedi, jaz se lahko ločini od Derga; in potem idevu domov. Potoški grad j je moja last; liei-g mi ga je dial j j brezpogojno, ko ga je odkupil od očeta--" i Žena je govorila to v svoji div-1 ji strasti, ne da bi bila kdaj o ;tem premišljevala; sedaj se ji je 'gnetlo vse to po možganih. | " Prepozno!" je dejal slikar in kaplja krvi mu je prišla na ustni. Olgo je p res un il o po vsem ži-j votu. I 4'Ozdravel boš! Ozdraveli moraš. France!" je hitela in mu podprla glavo. J i'Danes bodo prišli po meaie, da' me poneso v bolnišnico", je dejal čez nekoliko časa, ko mu je bil odJogel kašedj. "Tu polcgam že dolgo, pa mi jc vedno slabeje. Včasih delam, pa mnogo ne morem!" j | V tem pa si je ona vzela &tol kij j ga porinila k postelji; sedla je , tja in njegove roke v svojih držeč mu je pripovedovala o svojem življenju, o očetu, o potovanju in kako ga je našla po sliki v raz-j sUivi. —Bila je sedaj inirnejša; strast je bila minila, a nekovj strah, neka skrb ji je sevala iz oči. kakor materi, ki bdi pri bel-, i } i nem otroku. ; Pa tudi on jo pripovedoval o .svojem življenju, odkrito, brez barv iu. brez zastorov. Ali, to žrv-; Ijenje! Včasih jasno, mnogokrat pa. podlo, vedno lahko miselno, v vsem pa — izgubljeno! V tem pa sta ta dva človeka govorila še o oni uri, ki ju je bila prvikrat speljala skupaj, in dejala sta., kako lepo je bilo tedaj. In ' vendar je bila ona ura najmesreč-nejša življenju olbeh, ker sta bila oba preslaba, da se nista ognila drug dragega. j Pa ko je pripovedoval slikar o _ svojih krivih potih, na katera je . bil zašel zadnja leta, in o svojih j lahkomiselnostih, ga je poslušala j ta žena tako verno, tako zaupno.' tako polna ljubezni kakor bi ji j zatrjeval le svojo udanost in. izve-fctobo; in naslonita se je zopet k njemu. Tako jima je hitel čas. Kar zdrami Olgo težak korak na stopnicah in v tem trenutku se odpro vrata. | I i erg je stal pred injima — za- ^ sopljen in razburjen ter rumen v -liee kot vosek. j, 1' Torej take rattave obiskuje-' te, gospa!" reče porogljivo, pa s * škripaj očim i zobmi. Olga ni bila niti izncuadejana,!' slikar pa je z divjim sovraštvom in z neko zasanehljivo škodoaeij - ] nostjo zrl vanj. '"Ah, vi ste me zalezovali!" odgovori mirno Olga. 4 * Dobro, da ^ | ste prišli; sedaj vam je žeti, kar [ste sejali!" Iierg je stopil za korak bližje. "Olga, jaz ti zapovedujem,; pojdi domov!" deje nekoliko o- 1 supel zaradi mirnega vedenja J svoje žene. Kosana je bil spozna! na prvi pogled. ! "Še ne!" zarvrne ona. 4*Jai£ 1 imam plačati tvoj dolg, vedi —I1 tvoj dolg! Ali se še spominjaš one * noči pred našim gradom 1 In —P ali se še spominja«, kako si me 1 kupil? Da. da, kupil si me! Oh, •dobro, da si »prišel za menoj, povem ti tu lahko brez okolišev, da < te zaničujem, vedi. v dnu srca 1 zanieujern! In glej. tako plaču- « jem, tako povračujem jaz tvoje * krivde!" I Pri teh besedah, govorjenih v 5 rfc1rim Tvirrrfcravom W Franoelj KraSki, tajnik. (21-22—11) j i anu . ocuilj iia-nuii jitt- 'botani!" reče mrzlo jn lad a žena. ter podaivši z nasmeliom svojo roko slikarju, mu zašepeče: '* Na yvidenje!"r j Odšla je poteui mimo, ne ozvši | se v svojega soproga, I Le-ta je stal še vedno kot kameni!. Po odhodu svoje žene se je jzdra^iiil kakor iz težkih sanj ter i stapil s stisnjenimi pestmi proti postelji. Slikar se au ganil; ležal je z zaprtimi očmi tam, in težka iS^pa, ki nra je dvigala, prsi, ter ' vroče, potno Lice je pričalo o silni razburjenosti, ki se ga je bila lotila. A proga čez celo je bila krvavo rdeča. | • Berg je stopil pred posteljo, a pogled na bolnika ga je vstavil. Po m utiil se je -za trenutek in videti je bilo početkoin, da bo sko f čil na slikarja in ga zadušil. Talko krčevito so se mu stiskale pe-'sti. Pa hkratu se je obrnil iai od-eel nem ter hitro u sobe; on jc menda bolje znal, kakšni so umirajoči, nego njegova soproga. iJrugo jutro je oddal siuga v hotelu gospe pl. Bergove pismo njenega moža, v katerem ji ta poroča, da je odpotoval in da bodt uravnal vse, kar jo treba, da se izvrši ločitev njunega zakona. Nakazal ji je obenem -potrebno svolo za potovanje domov. Pismo je bilo pisano suho, mrzlo, brez vsake ' druge opazke, tako di je ženo zadelo nekaj kakor očitajoča vest-jRajsa bi bila \idela in čitala raz-jburjeno, jezno pismo. A vendar je vzdihnila laliko in veselo; ka-juien, ki jo je težil vsa ta leta, sc j je jel valiti z nje. | A drug Icamcn sc je pokaral luid njo ter žugal, da pade nanjo -zdajpazdaj! To je bila skrb za slikarja, za njegovo življenje. Vso noč je mislih nanj in sedaj je jela. čutiti, kako nevarno je bolan. Popoldne se je odj>eIjala 2o^>et tja; a hišnik ji je naznanil, da so; ' mladega moea odnejdi v bolnišiii-j eo. Takoj se je napotila v boln»i-! nieo, toda tam so ji povedali, da! •je danes že prepozno obiskovati] i bolnike; dopoldne naj pride, in! (prišla je toeno drugega due do-I poldne, pa tudi to je bilo pre-I pozno. S ki ga pri vratih ji je po-I vedal kratko, da je slikar Kosan 'prejšnjo noč uiiirl--- # ♦ * In kaj ^Tam hočem še pripovedovati ? Pol leta pozneje je bila ločitev zakona pl. Bergovih do-gnana. On je živel na svojih posestvih v Nemcih, grad Potok je bil pa že prej last njegove ločeno i soproge, Olga je pričda domov. V tem so bili tudi starega We mer j a poko- [ j palt tet«. Mara je bila pa že «dav-1 naj pod zemljo. O -bratu nadlajt-J •nantu pa ni bilo ne duha. ne i sluha. Na vasi, v Rodied, so ljudje mnogo ugibali, čakaj hodi stam (Nadaljevanje.) IX. Da ist 's vorbei! ¥» ist daran zu lesen? Ks ist so gut, a Is es nieht gewesen. Und treibt si<*h doeh iiu Kreis a Is wenn es ware. Mephistopheles. Oiga je bila skoro celo uro prej a*a oglu palače Colonaia poklieala i voznika. Na razstavo že mislila ni; le ena želja jo je navdajala iii ji gnala kri v razburjeno lice: videti svojega- nekra-šaLa naenkrat in je postala za trenutek vrhu drugih stopnic. A ira mastovžu poleg nje so se odprla vrata in mlada žena ni imela časa .premišljevati. Sla je dalje, višje po stopnicah in sedaj je biLa pri vratih v Kosanovo stanovanje. ! Odprla jih je, ne da bi trkala, in tu je stala v nizki, pa vendar prostorni sobi. Po stenah so visele velike in male alike in risarije, po kotih so stale starinske posode in nekoliko polomljenih kipov, na stojalu pred oknom pa je visela pričeta slika. Pohištvo je bilo - l>orno. Kot na desno od vrat pa je zakrivala visoka zavesa ki je bila odprta proti o lani. ! "Kdo je?" se oglasi nekdo od-tam. i - , , JVLkdo ženo je pretresel ta klic; Itako slaboten je bil, tako hripav, pa ona ga je takoj spoznala. O-mahnjoča. in s težko sapo je stopila 'bližje ter odgrnila zaveso. — Pred rajo na borni postelji je ležal opravljen, pa odet z debelo, tuin-tain raztrgano odejo in z raznimi oblačili mlad mož bledega, upadlega obraza s tisto čudno jetično rdečico na licu. To je bil t Van Kosan. i Dvignil se je napol kvišku ter kakor v čeznaravno prikazen zrl! v gospo, ki se je bila zgrudila na kolena poleg postelje in obraz zakrila z rokama. -4 01ga!:T je mkliktul liripavo, in liee se mu je se bolj zardelo. '■Da, jaz sem", je rekla ona počasi. "Ali se ne spominjaš, da sem ti obljubila, da ptridem, da se morava videti še enkrat?*' Vstala je pri tem in on jo je prijel za obe roki ter jih krčevito stisnil na svoje prsi. Odgovoriti' ni mogel; težak kašelj ga je 3>o-| silil. "Olga, Olga!" je vzdihnil če/ nekoliko trenutkov in izpustil lijeue roke. Pal je nazaj na zglavje ter se z obema rokama prijel za čelo. Ona se je sklonila k njemu in bridke njene solze so mu kapale na obraK. Nalahko mu potegne! roko s čela m ga poljubi tja. Tam i čez levo stran 6e!a se mu je viekLa' široka rdeča proga — Bergov udaree. Sedaj ga je ona prije' 'h roke. "Prisegla. sem, efea ti b^rm povr-iv la. kar si moral pretrpeti «aane, la te bom maščevala nad onim! In sedaj seta prišla." Slikar se je ozrl v njo; ume] ni nyenih besed. Ona pa je sedela poleg njega na postelji, rta raztrgani, umaza-j ni cdeii, in eore^i svoj pogled jel upirala vanj; videla je samo lije-sa. pa videla ni, da je ta moi zapisan smrti. Čudna strast as je je polotfla; strast, ki jo je bila skri- ; i ^i^^v" : ' ■ t • . v - ■ posebno pogoditi za dobo, da se tisto zemljišče zapet rabi za razne poljedelske pridelke. Ledina. Kjer se je nano«vo napravilo polje, potem, ko se je posekal gozd in izkopalo štorovje, ostalo je zemljišče tri leta desetiue prosto, od četrtega leta naprej pa se je plačevala desetina tistemu, ki jo je pobiral na bližnjem polju. Kjer je pa letina bila taka, da se je že v drmgem letu moglo z oralom vanj. je bila desetina prosta samo eno leto -Že v 16. stoletju so se slišale pritožbe, da se v rov-tah gozda preveč požigava, ker so ljudje hoteli nausevati žita. Vsled tega je oblast naročila, da kmetje svojim sinovom ali hčeram ne smejo več delati trebežev. In če se je kmetom dovolilo, na-pravljati jih v gosposkem gozdu, morali so dati dvojno desetino: eno tistemu, ki jo je od tega kmeta sicer dobival, drugo pa lastniku dotičnega gozda; a te dve desetini nista smeli presegati dvojno seme. Kjer se je tak trebež dovolil na cerkveuem zemljišču, dobivala sta desetino ključarja. Razni pridelki. Od repe, zelja, maka, korenja in leče se sprva ni plačevalo desetine. A dogajalo se je, da so kmetje začeli teh pridelkov več saditi, oziroma sejati; gospoda je bila prikrajšana in nastal je mz-por. i Zato se je določilo (leta 1577.). da naj bo kmet le za toliko teh pridelkov desetine prost, kolikor jih vseje. oziroma nasadi v enem dnevu; kar jih seje več, je desetini pod vržemo. Kmetski dolgovi. Ce pa kmet ni desetine pravočasno oddal, ali e ni plačal, moral je dotični lastnik desetine s pri-aznim pismom ali po poštenih ljudeh dolžnika opomniti- Iu če še ni plačal, se je obrnil do zemljiškega gospoda, da mu ta pomaga do svoje pravice. In če se kmet tudi sedaj ni ganil, smel je gospod iti na polje dotičnega kmeta, in si tam vzeti toliko, da je bil plačan. A pod streho zemljiškega gospoda ni -smel. Ce si praviee ni hotel iskati s silo, smel je zemljiškega •gospoda za zadoščenje tožiti. U-nievno je, da se taka s&anopomoč ni vselej našla po mirni poti. Zato pa je tudi gospoda take svoje pravice dajala drugim ljudem v najem; ti ljudje so se imenovali 4' bst-aiidmaTi'iše dandanes imamo hiše, ki nosijo to ime. Če ta najemnik ni plačal, je 'bila stvar iza gospodo malo bolj sitna. Lastnik je moral gledati, da zasači najemnika, kadar je vozil s polja, ki mu je dajalo desetino, in tisto mu je smel vzeti 'zlepa, če jo je dal, s silo. če se je branil. Dotična postava konča z bese dami: "Saj se tega naročila drža vsakdo, kdor se hoče izogniti resne nemilosti in kaztii. To resno mislimo ter potrjujemo s tem pismom in pritveženim pečatom v našem mestu Gradcu dne prvega junija po rojstvu našega ljubega Uospoda in Zveličarja 1577. leta-" /telim izvedeti za naslov* svoje se-strične TEREZIJE GOLTES, zdaj oinožene URSIČ. Doma je ii: Stranj pri Kamniku, podo-inače Goltežova. Kakor sem Čul, se nahaja v okraju Westmore-j land, Pa. Ce kdo ve, naj mi naznani, ali naj se pa sama oglasi svoji sedaj omozeui sestrični: Mrs. Therese Pajk (roj. Via mar), Kox 91. Imperial. Pa. ^L'l^i—11) j h^ein svojega prijatelja MATE vž A TU&AK, doma il Lo-* i gate a. Pred 4. leti je odšel iz Maeada in potem ga nisem več I videl. Zdaj bi rad seznal za' njegov naslov. Kdor ve, naj mi nr. znan i, mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Pišler P. O. Box 222. Or eight on. Pa. (21-23—11} Huda bi izvedela za naslov svoje-j ga brata ANTONA PAVLO-j VIČ, doma iz vasi Selce pri Po-; stojni na Notranjskem. Nahaja v ruskem ujetništvu že nad dve leti. \Tjudno prosim roja-j k«vujftnike. ako kateri izmed njfh kaj ve o njem, da mi na j znani, za kar se že vnaprej »zahvaljujem, ali če mogoče sam' bere ta oarla«, naj se oglas*i svo-j ji otmož^ii sestri: Mrs. Ivutka. DebeljaK 6314 Gkuts Avenue,' ( levelanfL Ohio, U* S. America-! 21-23—11) ' ' V-r - .s ■■■ *etve bilo treba, smelo se je snop- j ,ie ob zarjah sestaviti. Ce je go-. •sjMKla mislila, da jo je kmet ope-| haiil. smela je v tefcu treh dni se-' stav r&zdejati in snope prešteti. A če je gospod šel desetino šteti, meneč, da ga je ''pavman" go-IjnfaJ, in se je izkazalo, da je bila desetina pravično sešteta, moral je to desetino kmetu pustiti in je ni smel odpeljati. Če je pa kine* krivično ravnal, zapadla je gospodu namesto desetine vsa kopa. l e bi bil kmet pred tremi dnevi brez dovoljenja lastnika desetine avozil del žita s polja, zapadla je 'za kayeu polovica odpeljanega /ita gospodu. Po treh dneh pa je jjinel kmet voziti. In ce je gospod potem imel kmeta na snmu. da mu ni pustil pravične desetine, j«-smel s konjem in vozom ali z voli kmetu na skedenj. In ta mje smel pregledati, koliko kop je bil kmet zvozil domov. č'e se je dognala '_roljulija, vzelo se je kmetu vs dotično snopje; če se je pa izka-alo, da kmet ni vzel gospodu nič m da je suinnja neopravičena, in>ral je 'ospod kmeta prepustiti vole ali konja in voz. Kmet mu jih je smH na mestu vzeti in g«>-, -pod ni mogel nikjer tožiti. hribih gospoda hi pobirala-Miopja, marveč je pustila pri j kmetu mlatiti Gorjanci so morali' go*p.)di 1* naznaniti, da se piičn«'i žet. v in gospuda je potem pre-j -tela k<»p*, da je približuu vedela.j koliko ima d}£,;ne in mi^i. Gospoda je ob svojem času poslala h kmetu svo i je mlatiče. Desetina od travnikov in pašni | kov. Tudi od nekaterih travnikov sej je morala desetina dajati, a ne o je dodajalo kakor dandanašnji, da so gospodarji opuščali {Kjljedeistvo in kmetije rabili kot pašnike. Taka j] opu>*Hsia kmetija se je imenovala | >arjt*m v vojno. Duhovščino pa je hotel cesar pomiriti — z desetino. Cesarja so za]*adi tega slavili kot prijatelju cerkve, v wtini pa je za staro pravično last dobila cerkev pri tem jako slabs hi ne-vai 10 nadomestilo. 1'oizneje si j« v tej stvari cesar I le iirik IV. vzel Karola za zgled in je hotel dt*e{in*ko postavo v • l«v vi z vso strogostjo i/vesti. L/. leia 10i*.». se poroča, da jc prišel soiot^jruxki -iktif (Iet>e4iard v Oso-j * 1 a Koroškem, da uredi desetino. Volju« ali nevoljni so morali visi grofi in planil'i, svetni ljudje in «iulio\ .iki zavejia-ti, da bodo če iz-vtstt, ker je biio v državi preveč oiov, ki so poslušali cesarja in ne papei/.a Suj m) razmere tiiko dal »s- dtjj{.»re!f, da je papež Ore-gor Vil. izobčil Henrika iz kato ! 1 s' e cerkve in da je motal Uen-j nI. v Kanosi leta 1077. prositi milosti. ( je v mnogih krajih, nastavljal svoje prija»telje na ško-1 lovske sede/e in tem je bilo ^eslo-krat le u dt^Jiar. Henrika so 1 si bili 1 denarjem kupili svoje i «' st m d --".lina jim je morala tej s t reške povrniti. Desetina je na j pravila razdor med ljudstvom in, nieii škofi, odtujila je škofom ^»e j voda tuai drago duhovščino. Kskor pa poprej vladarji je I mali cerkvi siaro zemljiško l«*st. ši j jo itadome^e-ali s prisilno novo de-setnio, tako so pozneje terjali najprej en tlel, p*rt.tin ve. ino de-j s« un« za >e ; tako so nastali davki 1. A 1 i j ^ 1 I iu « toliko se <1a to postopanje! opravičiti- Vladar ni mogel vl» dali twe ■ .sredstev, 011 ni [noveli iMti brez stalnih dolnji kov. T« I i«talne ilo'mdkc m» si na-.lt v dt»it,*-J t»Ui iu uvesti je t.'i davčni sistem morala e«*rkeir, ker bi ljudstvo Mvojim n ofoui tn knezom davku| nikoli ne bilo privolilo. Ko je eai-t krat desetina !nla '.'(»eljana, si je <*5»lasti ni*o or pustile vzeti, ka-i kor tiattdUuie* davka ne, eetuJLi! ljudstvo godrnja. Novi tras je potem desetino od-i pravd, a uvedel je drtisiii plačil, ki nbo d<-«iti l..jsa. I« da si moderna doha prizadeva, iskati de j narja pri t »stih, ki ga imajo, obdariti premočne m olajviti ljiid-f rt ve j ce je le r»'S tako. Desetina na Koroikem. Ni «m; hoffc kako dolgo odkar 1 se je de>et:jna odpravila; najsta-j . i 1;ud.• — je se spominjajo,m a mladi «vet jo je »e pot»oliK>in* poaabil. In vetidar jc tudi v dme-tif *ki postavi marsikaj zanimive- • ga m njene uvedbe segajo še v tiase vsakdanje življenje, četuds m tega ne zavedamo vec. Davetitui se je dajala od vse*a 1 • - j-, * 'ni. U. . ^ ^ Desetina. 000 — Zgodovinska črtica. — SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918. Bazen koledarskega dela ima še sledečo vsebino: Normalni potek .ruske revolucije. Rusija. Nemški cilji in Rusija. Padec rodbine Romanovcev. Prednost brzojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara. Čudne pogrebne določbe. Album. Krščanska svatba pri Kafrih. Večni koledar. Petelinji boji. Nekaj za gospodinje. Sala. Oglasi Pesem. \ Važen zgodovinski dokument. j Popolen pregled svetovne vojne. | Praznik v Petelinji vasL | Prag. | Problem Alzacije-Lotarinške. j Ukradeno pismo. j Red. 1 Veliki dobitek. j Razno o otrocih. j Doživljaj francoskega žurnalista. j Venizelos. j O postanku koledarja. j Nemški napadi s plinom. j Živali in aeroplani. j Ruska revolucija. j Program ruske socijalistične stranke. * Aforizmi. | Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centa v. Naroča se pri: Slovenic Publishing Company 82 COBTLANDT STBEET, NEW YORK CITY, H. Y. t Vojna at Balkans IB mmk 9LB <«odo*lna e. tn L yttpnlka at. If m msM 'adjoje na aratr. drora aH Smrt eeearJeviCs RwWia (Tragedija ▼ Heywllan) BAZGlXbNICBi ■ nX Avatro-ocrakl rellk vmu t—M OU *T9t mU —J£ Cell are* vrtlkl <—.« 8* ropa. raaaa Mt vojna stenska aapa fM ~7oJnl attea teJJgirMf: KwTflA nalwli Wisconsin. Wyontac In Waal Virginia In ran dnglk Mit po Zdratadk Mit anil kU Zdi i Ji in 11 *rfc» vaim —Ji Zdrnlnib dria* dtartJ aa dragi strani ps eettsrat $M» rOCCNl KMIflll •lan mitrtantlrftl totaili I ».»mad edravnik v hrratakeat Jedka f—M Hitri raCanar nemškoaaaL na —.40 oolisdaUtro —JO "apolal nauk o CetKunrntr*. mbi fl.OC Hadjareja t pogoTorib —Ji HcblmpCfoT nemSko-ulor. alorar $Ui ♦ior.-r.mW1 v» tagL-slav. alorar 93LS9 iaiatni i> kazni trnom KSMBMi Hodi troja sreda koral •ws n ■— -SO Odkritje Amerike vez. $L20 •i-gam ta Uomnw ■ 1 SO Pfrf Robom 81. Vode mice —JO Postreftba bolnikom —.80 -----nT— aorsla in porajal —JO i...........«-JS •todjalaa dsmokraelSs asJft Trtaa al ta nucaja Dane SlrUsoraJa —-SO Ovni kletar oanl taaatovaiar na» <>ajka Opoa*a: KaroOloaa > prUoCLU "SČ.. ji-*. ' ^f vVji ' "•■ 1 . "1 il^Vlit: CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Co rt land t St„ New York, N. Y. SPODAJ OMENJENI ROJAKI Of ROJAKINJE. kateri imajo v rokah na&a potrdila za denarna počiljatra. a številka mi. Kakor so označene pod imenom, naj bia^ovclijo naznaniti prai komcKOče sto j nat&nčen naslov radi razne zadere. Pisma katera cm jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Bita« Bachnik Frank Jankovic Mihae' Pintar No. 329639 330395 No. 330843 Bartol J. Kastelic John /iaoch Math No. 330738 No. 44708 No. 260622 Bear Dan Kobi John Besman Frank No. 260638 No. 260628 No. 44296 Rel jan Ana Kovač Frank Samide Frank No. 319997 No; ^ No. 330721 uT Kozel Louis SinSič John Bobič Vajo ^o. 323307 ^ No 260583 Kulovic Jo«p Božižkovie Djuro No. 330772 ^T™ No. 260581 Lenarsid Joaip Brauu Mary No 44555 ° 330663 No 260643 Meden John T^Jr^' Dolar Valentin No 331014 *<> 331070 No 330086 Tehlcr Ajina NT323^T No 831355 N° S2889a FonSa Joe Mikolich John T"1*Charle* No 326808 No. 323252. No. 330851 Grjrarič Blai Oswald Luise rurh Iran No 260573 No. 260632 Vo 260647 Gubert Giuseppe Oowald Joa Jernej No. 323065 No 260621 No 329741 CCMT*«1 k|»| »MOTO frCVLCl N|W TOUR. Charles 7. Nesbit, komisar vojaške iu moruariške za v aru v al nI ce. Roparji v Clevelandu, Roparji, tatovi, bandit je in vhi taki v ta predal spadajoči elementi so postali tako drzni, da jih policija menda ic sploh noče veo loviti, ampak jih le še občuduje in jiiu daje priznanje, radi njihov* neovrgpljive spretnosti in junaštva. Prvo naprado med tolovaji bi se sedaj brezdvomno prisodilo petim bauditoui, ki so napadli restavrant Louis Reinitza, 4424 Woodlan& Ave. Radi nagrade jih policija tudi sedaj išče, vendar so roparji tako skromni, da se nočejo hvaliti s svojim junaatvdm Ln so lepo tiho v zatišju. Zjutraj, malo I »rej ko se je zdanilo, je bilo v omenjenem resta-v rati tu pole« tjosodarja in na ta- J karja še pet drufrih «?o>tov. Naen- 1 krat se pripelja eleganten avto- 1 mobil pred restavrant iu iz njega stopi pet "gentlemanov*'. Lahko si mislimo, da je marsikateremu zajutrk obtičal v goHaneu, ko je stopilo pet /akriukanin vitezov v sobo, ki Mt z nevrjetuo ravnoduš-novtjo naravnali 44strojne puške" na blede obraze prestrašenih po stov. Težko, da bi rekrutje v Camp Nherman, pri svojili vajah s tako naglieo vrgli roke kvišku, kot so jih ti, ko so bili na to uljudno o-pozorjeni od roparjev. Krr se roparji niso mudili ravno predolgo, jrotovo se jim je mudilo pri važnem opravku, niti toliko 11Š10 bili uljuJni, da bi popili čašieo kave, ampak so se takoj spravili na delo in praznili žepe svojim žrtvam. V čar>t oropanih bo di povedano, da se pri t**m niso popolnoma nič upirali in da se je jedeu. ki je imel «amo $10 pri sebi oprostil, češ, da naj irt>s|H>dje roparji ne zamerijo, ker nima več pri sebi, da bo pa drugič več dal. Seveda se pri tem praznjenju žepov niso zamudili bogve kak* dolgo, ker je unel vsak izmed njih prej experience", in so to v par trenotkih napra^-ili. Ko so tuli gotovi, so neprostovoljnim darovalcem hvaležno priklonili in se odpeljali naprej s "potno paro". Nikolaj zopet poveljnik? T»ur 1 '-3n»!utirm filed with the puat ma.«t»r at New York on Nov. 21, 1S»17, M required by tt.e Act of Oct. 6. 1917. Paris, Francija, 20. novembra. Fo nekem j>oročilu iz Ženeve Ji bil veliki knez Nikolaj Ntkolaje-vu! zop« t .imenovan za poveljnika kozakov generala Kaledina. Poročilo pravi, da je Nikolaj priiel v Kalediuov g!avni stan v llarkonu in je ipouudil svojo službo. General je nato 44 podelil velikemu knezu poveljstvo nad koza-ki ter mu obljubil, da bo zopet vpeljal monarhijo ter proglasil velikega kneza za vladarja." Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je stric prejšnjega carja, ki ga je tudi prvotno imenoval za vrhovnega poveljnika ruskih armad. Kitajski ministrski predsednik T mi« translation filed with the post m**t*r mt K«v York on Kov. It. W, M required by the Act of Oct C, 1117. Peking, Kitajska, 20. nov. — Predsednik Kwo-Čang je »prejel resigaacijo vojeera ministn. Tuan Či-jui, ostane pa ministrski predsednik, katerega reaignacija pa ni bila sprejata. Umaknili pa ao «e trije tlani kabineta. Resiirnaeije ao podali: au-nanji minister Wang Tah-sieh, finančni nuašstar laang-Cičiau in oniputii WTi^^' Tank Hau-Iang. « > . :- ■ . »A % . mm*- ■. ......^..... od morske strani, ao hfle ojaeene, ker se pričakuje s te strani napad ; bojnih ladij. Anglija svari pacifiste. True translation fUed with the po*t master at New York on Nov. 21. 1S»17. as required by the Act of Oct. «. 1S17. London, Anglija. 20. novembra. Anprleška se ni samo odločila, dk nc "izda potnih listov onim, ki žele vdeležiii se takoimenovane mirovne konference v Švici, temveč namerava vlada preklieati vse potne liste onih angleških podanikov, ki stanujejo v Šviei, pa se nameravajo vdeležiti konferenee. •» t ~ _„ii » i »i i Trn« transUUon filed with the post nailer at New T ark cm Nov. 21. Wil, < as required by Ue Act of Oct. «. 1»17. 1 Run, Italija, 20. novembra. — Papež Benedikt je prejel od Nemčije in Avstrije zagotovilo, da ne bodo napravili Benetkam nikake ■ škode, in da ne bodo premaknili! umetniških zakladov, ako se mesto . : izprazni pred prodirajočimi te v- j tonskimi četami. ' Izprazneiije mesta ?po civilnem i prebivalstvu je bilo dokončano in i mornariški minister je odpotoval ! iz Rima, da nadzoruje obrambo ] mesta. Utrdbe, ki branijo mesto i Bojaki, Raročajte se n "6tas Ntrsds^, tajvečji ia safboliši stovenski dnevnik v Združenih tbržavah. . Njegovo geslo se glasi: "Vse ze napredek slovenskega ljudstva v naši novi domovini!" "Glasa Naroda" bi ne smele manjkali v nobeni slovenski družini! Izhaja vsak dan na šestih straneh in stane tri dolarje in 50 centov na leto, Važno za vsakega. KADAR telite izvediti a naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj prijateljev ali znancev, stvn itd. KADAR selite prodati posestvo, farso, lote, hišo, po- KADAR selite dobiti delo sa sebe ali svojega prija hiitvo, trgovino itd. telja ali znanca, WAT%AH želite objaviti krst, šenitve, salostinko itd. KADAR želite objaviti društvena ti*«™*™!* rabite VSELEJ "GLAS NARODA" "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski na nelbini; v vsakem mestu, v vsakem trga in v vsak) mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljubljenej&i in najbolj rassirjeni slovenski li»t na svetu. 1 "GLAS NARODA'* je razposlan na leto v štirih in pol milj ona (4,500.000) iztisih in je torej najboljša sredstvo za oglaševanje. CENE 80 SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 I Enkratno iskanje dela stane................$0.30 I Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota i Enkratna objava ienitne ponudbe, žaJostinke | itd. stane.............................$1.00 { ali kaj enakega stane.................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane____________$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane.........$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. "GLAS,NAROD A" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. i Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va- naročajo, da se prepričajo če je ogli« v našem listu * Z . ... m ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj rujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih ^ ^ #0sebno velike važnosti je A vsakega prina J je vsepovsod dovolj. ročilih po pošti Veliki vojni atlas ! vojskujočih se evropskih drža? in pa ko. ionijskib posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov* CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CEL£ EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI 8TBANI a DIN JENE DBŽAVE W NA DRUGI PA CEU SVET, CENJ $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE Of DAL MAGIJE Z MEJO AVbTRD OGRSKE Z ITALIJO. -CENA JE 16 CENTOV. Niročilt in denar pošljite aa: Slovenic Publishing Company ta Corttudt Str*«t, New Točk, N. T. BOLNI M3Ž PRIDI K MENI j Pndi z vsako kronično, nervozno all zapleteno boleznijo, Iu potrebuj« * zdravljenja Specijaiiata. ) IŠČI POMOČ TAM, KJER JO MORES NAJTI. Stopi na pravo pot k xdravju. _ u , j^B Uradne are: ! 717 Lilerty Ave. f^fin JiS.**01 do t 2nd Floor ) I od 6. do S. zvečer. PITTSBURGH, PA, ^ŽPL^ nedeljah feffig^felk f^^y^fl^flfcl^. Samo od 10. dopoL IfeMLJW^^H do 2. i«.»iK>ldiie. I Dr. Wm. Alden. i PREISKAVA VAS NE VELJA NIČ. ako prejmete zdravljenj Natančna ) In pozitivna PREISKAVA Vam zagotovi Vai FIZIČNI POLOŽAJ ter Vaa \ vsposobt. da nastopite pravo pot. ki vodi k zdravju ter Vaa mogoOe obvu 1 ► ruje muk ln negotovosti zdravnikov j Večletna izkušnja. Najnovejše zdravljenje z zdravili ln elektriko. Nova moderna oprema. Vse najboljše za bolnike i Z modernimi znanstvenimi metodami Be prepreči na stotine operacij pri moških in Censkah. I Ako ee Vajno ni mogoče rešiti trpljenja in ste obupani, sg3a«it« se i>rl meni, da se prepričate, kake uspehe bodete dosegli v VaAi bolezni a to [ moderno metodo zdravljenja. i ALI BOLEHATE na slabih Živcih. trdem križu, pozabljivosti, prehudem utripanju *. a. slabih I prsih, potrtosti, slabosti, glavobolu, omotici, mlpljanju pred očmi, raka, oteklinah, katrru. praskanju v *rlu. bolečniah v Želodcu, bolne.a' vratu, revmatičnih bolečinah, mozoljih? T« bolezni ln enake ao prvi znaki ln »va rilo. da ste lzrublll zdravje In moč- Zdravtm motke In Ženske te vsč let. Kadar me obiščete, so bodete prepričali o moji zmožnosti ter Vas bom zadovoljil, kajti o uspehih se bodeta v kratkem prepričali. Zdravim resnični položaj ln simptomi Izginejo 8po-| mlnjajte se. da je vprafianje za svet popolnoma prosto I Pridite k mani. kadar rabita zdravljenja. Ako zakasnite, it nevarno Bolezen nikdar ne potiva. g Or. mM, 717 Liberty Avenue, Pittsburgh, Pi I mmaxx saaooajTs sz ha --qlas bazoos' MtmOR smtskm naavais y zmvtam oxUvmm. mogoči pokrajini živi v pokoju Ne vem, je li blazen ali samo čudak. Menim, da se peča z magijo." "O, kako era opravi jas !*' je pomoč. Mislim, da ga to bolj drži tam in mika nego oni etrurski grobi, ki jih je našel, jih preučuje in še išče. O, ta dobri don Clemente — pojdeui ga posetit, kakor hitro mogoče." 4'Ali ni to malo predaleč!" je vprašala Nina. "Jahala bom", je odgovorila Katarina. "Nedaleč od tam leže nekdaji Veji in grotta Canipa-na", se je obrnila zonet h gospo-Ui Plojharju. ''Nameravam pogledati na o--.-tanke starih Vej in 11a grotto ampano", je rekel mladi mož. Poprašam Francesca za cesto —" "To vam povem tudi jaz lahko", je rekla deklica. "Idite s Katarino, kadar poseti dona Clementa". je menila gospa Nina. Mladi mož si ni upal dvigniti o-či, ki jih je upiral v cigareto, še manj pa odgovoriti. 'Ali ni res, Katarina?' je vprašala povsem mirno gospa Nina in sama pri sebi se je smejala tema dvema, kako st^i kazala resna o-braza in molčala. "Da, prav si rekla", je počasno odgovorila Katarina, "soglašam, ako me hoče gospod Jan Marija spremiti." (Dalje prihodnjič.) Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK ttt P—» Pifd»T»k , Dr. Koler J« naj-^^^^ starejši slovenski \ zdravnik. ftpeoija-/tfv list V Pittsburgh u. ^BM J> ki Ima £t-tetno ^Bi) <4 prakso ▼ Sdravljs-nju vseli matklh bolezni. Zastrupljanje '^^■BMSS*'' krvi zdravi s gla-sovitim *<*, ki ca Je izumel dr. prof Erlich. Ce Imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. Izpadanje las, bolečine t kosteh, prldlta ln isčtatil vam bom krt. Ne kar ta bo- lezen se naleze. Vse moške bolezni zdravim po okraj-Sani metodL Kakor hitro opazite, da vam pronehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite ln Ju vam ca bom zopet povrnil. Hydrocele all vodno kilo oadravtm v 30 arah in sicer bres operacije. Bolezni mehurja, U povzročijo bolečin« v križu ln hrbtu In vCaalll tudi pri puščanja vede. asdrmvlm s goto-vostjo. Wwailliwi, trganj«, bnfsfllna. o-takllna, srbečico. Akrefls In drugs kožno bolezni, ki nastanejo vsled no-čtata krvi oadrsvtm v kratksm Caau in nI potrebno ležati Uradno uro: vsskdsn od t. ura afo-traj «0 & s>ožoi. ▼ gotklb od ». zjo-traj do f. pogolgns; ob nlliUi* od • zjutraj do a mnllbn ' — No luaaMla igg feMM*^ .1 -iu .m jmmmp-amam***—** j ŽAUzr Jo kako druStvo namenjeno kupiti tesdoro, zastavo, rogaUs god bene Instrumenta kape iro.. al» puireOuj«^ are. verižic«- prlv«*r prstane Itd., ne kupite prej nikW 'is rud I nas sn cen- epraitat* Pp-aienj-»rane le 2o. po «1 bodete prihranili dolarje Conlke ni vrst poMIJamo brezplačno PUUte ponj rVAN PAT* * CO., j 4M Chestnut Si OO »TEMA TJ aH PA Tako je bil v tujini obtožil svojt domovino, o kateri je trdil, da jo ' ljubi, na tak način j0 je slikal, da ni našel zanjo niti ta ange-l usmiljenja besede opravičbe. I Katarina je molčala. 1 Zdajci pa je »otresla glavo. "Coragglo!" je vzkliknila z iz-podbudnim usmevom. "Ne verjemite. da bi bilo že vse izgubljeno! Ako so pri vas res podli ljudje kakor povsod, onda so tudi takšm kakor vi, ki čutijo pezo in sramoto suženjstva, in njih navdušenost odtehta gnusni greh onih drugih Dokler le en človek stoji za pravico, ne more biti izgubljena ta pra-viea.?J "Vi govorite kakor mož", je rekel skoraj osramočen, "in ja? sem tožil kakor deček!" Prava odkrita ponižnost je zvenela v njegovem glasu. "Kako je dober in mehak", si je mislila, toda ničesar ni mogla reči; le malce se je razvnela in hitreje je bilo njeno srce. Nastal je molk. Oba sta obenem čutila začudenje, da sta tukaj sa-! ina skupaj, zdelo se je to tako ne-uavadno, da sta z neko hvaležnosv-Jjo zrla na gospo Giovannino, ki je tedaj odprla duri. I "Ob pravem času, kakor na o-dru", si je mislil Jan Marija in je stopil, ko je Katarina vneto izpre-govorila z Nino, zopet k Rondinel- , lijevi madoni, kjer je premišljeval , kakor takrat ponoči na terasi pred eerkvijo Trinita: Čemu je govoril , s to mlado, krasno deklico reči, k> se ji morajo zdeti čudne? Kaj ni 1 imel drugega na srcu kakor ono staro, davno bedo gori na Češkem ? Kaj jo je to moglo zanimati? Oh, !da! Kako krasno sočutje je bral v teh resnih globokih očeh. Vse, kar si je pravkar očital, je razpadle pred tem pogledom. 1 'Suntarella dela prave čudeže' je rekla Nina, ko jo je Katarina prašala, kam je bila odšla. ''Pomagala sem ji pri kuhi in sedaj naznanjam, da je vse pripravlja 011, tla gremo jest." "Že" se je čudila deklica. "AH ti je potekal čas tako hitro?" je vprašala Nina in,* ne da bi čakala odgovora, je vzkliknila* i"K mizi! Signore Jamarija!" ' Gospod Plojhar je, uglobljen v mis! i. preslišal to. "Signore Jan Marija", je pravilno ponovila Katariua. Kako krasno je to izgovorila J Sedaj je precej slišal. "Idita otroka, lačna sem!" je rekla Nina francoski z groznim izgovarjanjem, toda s prisrčnim u smevom. Tekla je naprej ter odpirala duri. Jan Marija je podal Katarin1 roko ter jo vedel v jedilnico. Gostija se je vršila prijetno Suiitareila je prinašala polne sklede v jedi'.nico in jih odnašala sko raj prazne in vselej z dodatkom ^elo laskavih pohval zase in za An-giolino. Naposled je prišla omele-ta, ki jo je pomagala gospa Gio vaimina pripraviti in ki se je zde ' la tako imenitna, da je bila po zatrdilu Jana Marije vredno najslav-i aejšega banketa. Srečni so bili kakor otroci- — Solnee pomladansko, kampanja — sam usmev in polna zlate zarje ' Odprli so okno, in gospa Giovan-nina je pozvala Plojharja, naj s; * pri črni kavi zapali svojo rusko i papirosko, in tudi Katarina ga je nagovarjala k temu. 44 To ti je rajska vonjava, tak i sna dobra cigareta", je govorila Nina Katarini 44 Sama bi si jo za-palila, ko bi mi jo gospod Jamari-i ja ponudil." Kajpada se je to precej zgo - dilo. 4'Tudi ti bi morala poizkusiti ■ Katarina", je potem prigovarjala j deklici. Katarina se je branila, na pri- • govarjanje gospe Nine je pa ven ■ dar poizkusila in vsi so se smejali i ko je začela mežikati, požirati dim : in kašljati. Odložila je cigareto. ! 4'Ne urnem tega" ,je rekla vesela. "Ko je pred mesecem don Cle i mente obedoval z menoj, sem ga ■ po obedu tudi povabila, naj puši i in ko se je dolgo branil, sem mu > rekla, da si tudi jaz zapalim. Zgo- - dilo se mi je te, kar sedaj, smejal - se mi je." i "Ali je don Clemente zdrav?" > je vprašala Nina. 4 4 Saj to sploh mogoče ni. ko biva jedva sto ko- r rakov od Isole Farnese, kjer vse gine v malariji, ljudje, živali in i drevje, morda tudi kamenje." - In obrnivii ge h gospodu Ploj-barju, je pojasnila: .......^ ~ " . {Nadaljevanje). 14 Končno se ne motite tako zelo, kakor sem vam zdi v tem tre-uotku ', je rekel Jan Marija ter se spomnil Prage kakor jo je bx» videl nekdaj s Hradčan ob veliki nevihti razsvetljeno z višnjevka-sthni bliski. "Sploh je ta vaša Praga do one, ki so jo ljudje navajeni videti, v tistem razmerju kakor legenda do htstorije. Lahko pa se j vpraša, na kateri strani je večji, resnica." "V vaši pripombi je jedro", je !rekla. "Tudi Rim ni vedno tak kakršen je bil takrat v noči 'Bef-fane', ko sva skupaj gledala nanj. In vendar je bil tisti Rim pristnej-ši, nego je oni, ki govori o njem statistika. Kako ste bili takrat ža-'osten", je čez hip tiho prista vila. In mu je pogledala s svojim krotkim, detinskim, in vendar tako resnim pogledom naravnost v oči. i "Pojasnite mi one obupne besede, ki ste jih takrat izgovorili." Malce se je omračil. "To vas ne more zabavati", se je izgovarjal. j 4'Kaj menite, da ne bom razumela", je rekla preprosto, brez j pretenzij in brez užaljenosti. 4'Saj si prisojam nekaj pojma o nesreči vseh zasužnjenih narodov v Evropi. Čeprav ti pojmi temelje bolj ua legendah nego na zgodovini." Čudovito se ga je polastila. Čemu naj govori ž njo o razmerah svoje domovine? In vendar je slu-šal. S kratkimi, toda strastnimi besedami ji je slikal trpi en je in bol one nesrečne zemlje, na kateri se je rodil. i Poslušala ga je pozorno, čutila je globoko ž njim. Bolj ž njim nego z onim krajem, ki je ostal zanjo tako nezastrt v ono osiankso me-j glo, s katero ga je izdavna odeli* njena domišljija, čeprav se je silila, da bi si ga predstavljaj kot nekaj v resnici bivajočega. Pri njegovih poslednjih besedah se jf domislila, da se začenja v njej jas-niti. "Ni več uganka", je rekla sama sebi, "a zakaj sem govorila danes precej skraja tako zaupljivo! z njim, kakor z davnim prijate-1 ljem. Ta njegova domovina, o kateri so mi govorili od detinjstva. kjer se je razigrala zgodovina moje matere, ta zemlja, o kateri mi je pravil precej pri najinem prvem sestanku, je bila nekakšno idealno vezilo med nama, nekakšna vrsta rojaštva. To naju je zbližalo tako hitro." In zdelo se ji je, da bi morala biti tej zemlji hvaležna, in je verjela, da je vse to, kar je mislila, resnica, gola resnica. Tega ni poj-mila, da je postalo idealno vezilo med njo in njim zgolj njena večna misel o njem in njena bojazen, da ne mara zanjo, in naposled one njegove oči, ki se ji je bledlo o njih, da sta 44dve zarji." Jan Marija ni slutil tega, kar jt prav tedaj mislila, in je končal s trpkimi besedami, da je izgnanec, "a fugitive and a vagabond on earth", je pristavil z besedami angela iz Byronovega 44Kajna", spo rnnivši se, da Katarina ume angleški. Oh, kako mu je bilo žalostno in kako se je ta žalost povsod vlekla za njim kakor senca! Kje je( bil ta posvečeni gaj, do katerega je bilo zabranjeno furijam? Katarina je dvignila glavo. "Ko bi bila moški, nikdar bi ne obupala", je rekla. Jedva so te besede odzvenele jih je obžalovala. Saj ga žali. Ali mu ni očitala nemoške slabosti? 4 4 Zakaj se odrekate nadi?" je hitro popravila. 4'Pravica premaga naposled'nasilje. Ali se ni zgodilo tako pri nas v Italiji? Zakaj ne upate več?" 4'Zato, ker so se doma odrekli nadi", je vzkliknil.44Tega zla nikdar ni poznala Italija, tega zla, ki se pri meni doma širi kakor kuga: pomiriti se s svojim suženjstvom! S tem brezprimernim suženjstvom, ki ponižuje neizmerno! Italija je imela svoj veliki ideal in ga ni zapustila nikdar. Te žilavosti ni pri nas. Tudi ideala ni. V trenotku, ko smo se prvikrat prilagodili sramoti ( v politiki pravijo temu: pri-ravnati st okoliščinam) — v tistem trenotku je ne Čutimo več in smo je postali vredni *' Katarina je povesila slavo, ker je bil Jan Marija od bolesti oble del, in to jo je zbodlo v arce. In tudi njega je zbodel njen molk. Stražnika je hotel podkupiti Konstantin Garolas, ko ga je ta iretiral. ker ni ustavil avtomobila, ko so šli ljudje iz poulične kare. Ko sta šla s stražnikom proti me->tu je spustil obtoženec par doiai-jev v žep stražnikov, ter mu je re-'cel, da naj z enim očesom zamiži 'n ga spusti. A stražnik je bil mož, brez srca in ni hotel zamiiati z nobenim očesom. Sodnik je rekel Ga-•alasu: "Sicer bi bili obsojeni na %5 kazni, ker ste pa hoteli podku-•iti stražnika, boste pa plačali *25." Avtomobil je povozil St. C'lalru pn 71. cesti Sama Moligo, ki je na zadobljenih po-ikodbah umrl. Pet mladih tickov, katerih ni bil nobeden starši od 12 let, je vlomilo v gostilno Owen Kelley, na Ontario cesti in ukra-llo steklenico žganja Ln dva za-bojčka cigar. Nadepolne dečke sc je oddalo mladinskemu sodniku. Zinn Hooker je objel svojo ženo in ji je dal sladek "kis" rekoč: "Molči in ne povej moji ženi". Storil je to namreč v veži v temi, meneč, da jc neka druga. Zdaj pa toži žena za ločitev zakona. Anton Peterlin je šel po cesti, ko zagleda malega dečka, ki se je igral s samokresom. Ker taka stvar ne spada v otročje roke je Mr. Peterlin to 4'igračo" zaplenil. Deček pa je tekel "atu" povedati, da mu je "strie" vzel igračo.44 A ti" pa hud, češ, kdo bo mojega sina vstrahoval, je tekel na cesto in je Peterlina telesno prej hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnieo, vendar je i*-precej okreval. Napadalca so pa zaprli. f Posneto po listu "Sloga". Očeta je dala zapreti. 1 H-letna Cecilija Janovski je za tožila svojega očeta, češ, da jo jc večkrat zapodil od hiše in da so sploh vsi proti njej: Mati, oče, se stre in teta( sploh celi svet. Pri natančni preiskavi pa se je izka zalo, da je Cilka vse drugačna ti čiea, da noče delati, da se klat po noči okrog iu več drugih lepil čednosti so jo obdolžili. Sodnik Kramer je sprevidel resnico in j« oddal Cilko v pcboljsevalnico. Kova tržnica na 106 in St. Clair se je Že odprla ter bo velike koristi za nekatere ker jim ne bo treba hoditi taki daleč v mesto. V Akronu sta\ kajo uslužbenci pocestne že leznice, ker jim noče dati kompa uija povišanja plače za deset cen tov na uro. Ljudje morajo hodit! p«1* po Akronu, ako nimajo avtomobilov ua razpolago. Umor v hotelu Colonial. Prejšni teden je bil umorjeai v hotelu Colonial zdravnik dr. Cha-rin. Udarjen je bil s težkim železom, ki je bil zavit v brisačo, po glavi iu je takoj umrl. Tisto železo so našli vse krvavo zadaj za May Co. Takoj v začetku se je mislih*, da je bil to kak umor iz maščevanja, pozneje se je pa videlo, da je bil zdravnik oropan denarja In prstanov. Za morilcem ni nobenega sledu, veendar je pad'.a sum-nja na lekarnarja John F. Hagger-ty, ki je imel pred časom svojo lekarno na Prospect Ave. V sobi. kjer so dobili umorjenega so na šli na belem listku ime Haggerty-ja, zato so ga hoteli poklicati za pričo. Toda ni&o ga mogli najti nikjer. Pozneje se je zvedelo, da se je kmalu potem, ko je bilo najdeno truplo umorjeengg, odpeljal proti Toledi, nadaljni sled za njim! pa je izginil. Uslužbenci hotela pa«. I pravijo, da ao videli nekega mož-' kef», ki je vedno skrival obraz,' ^rajnem^ejo vedeti nantaW Novice iz Clevelanda. -TMkA- IZ URADA DR. SV. MARTINA, ŠTV. 1, Z. 8. Z. Naznanim vsem članom društva sv. Martina, da bodemo imeli glavno sejo dne 15. decembra kakor vsako leto. Na tej seji bo voljen odbor za leto 1918, zatorej se prosijo vsi člani omenjenega društva, da ae udeležil te seje in da izvolijo odbor, kateri bo delal v korist društva in Zveze. Kdor se ne udeleži te seje, bo kaznovan po pravilih. Izvzeti so samo bolni ali kateri morajo delati v tem času. Nadalje prosim vse one člane, ,kateri so izven Denvera bret potnih listov da iste obnove, da ni v slučaju nesreče kake sitnosti. Nadalje prosili vse člane tega društva, kateri kaj društvu dolgujejo, da plačajo do 25. decembra, da moremo skleniti celoletni račun in da se oddajo eiste knjige novemu odboru, da bode lažje deloval v prihodnjem letu 1918. Nadalje bi svetoval rojakom, kateri niso pri nobenem društvu, da pristopijo v eno ali drugo društvo. Posebno bi svetoval, da pristopijo v naše društvo, pripadajoče k Z. S. Z. pri katerem se lahko zavarujejo za $250, $500 ali $1000 in dolar na dan podpore v slučaju bolezni. Zatorej rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu dokler ste zdravi, zakaj človek ne ve, kje ga čaka nesreča. Nadalje prosim vse <>ue člane, kateri se nahajajo izven Denvera, ako bo kateri poklican k vojakom, da se z glasi predno odpotuje. Od t«krat več ne plačajo taki člani v bolniški sklad, pac pa samo smrtninski in stroškovni sklad. Jaz moram naznaniti v glavni urad, vse kar zahteva glavni urad od takih članov, kateri so v vojaški stan poklicani. Pozdravljam rojake sirom Amerike, posebno pa člane in članice Z. S. Z. Geo-ge Pavlakovič, tajnik, 4717 Grant St. Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 1NK0RP0R1RANA S. JULUA 1906 t^^Sf 27. OKTOBRA 1008 W£8TERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedeš: Denver, Colorado, GLAVNI ODBOR: Predaedaik: JOSEPH PK1JATEL, 8232 Wash. Street Denver, Colorado. PodprftiMMlBik: ANTON VODlftEK, 424 Park Street, Pueblo, Colorado L tajal*: KUAN k SKIUBEC, n. f*. D . Box 17. Stock Yard Station. Dear ar, Colorado. 11. tajnik obrnem cai-lmilkar: 3. C AN J AR, 4422 Grant St.. Denver, Colo Blagajnik: JOE VIOETICH. 4485 Loscan Street. Ixarar. Cokx. Zaupnik: JOHN PREDOVlC. 4«37 Washington St., Den ret. Cola NADZORNI ODBOR: I. aadaoraLk: JOHN GERM. 31« Palm Street, Pueblo, Colorado. 1 nadzornik: FRANK H KNI GSM AN, 1230 Berwind \ve_ Pueblo, Colo, a nadzoru fk : MI HALJ KAPSCH. 50« N Spruce, Colo. Sprlnga, POROTNI ODBOR: i. porotnik: PET^-R MF.DO&, Roote 8. Box 106, Pittsburgh. Kansas t porotnik : JOHN HOČEVAR. 514 West Chestnut St.. Leadvllle, Colo, a porotnik : JOHN JAK S A. Box 272, Louiavlll, Colorado. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R S. BURKET, 4487 Washington St, Denver. Colo. IRADNO GLASILO: O LAS NARODA. 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. Vae denarne nakasnlr* In rse uradne utvari ae poAlljajo na gL tajnika, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, prepime zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. Jan Marija Plojhar. t. < ' Črfki spisal JaHJ Zsysr. ■ a ' »• J - ".-s ..........-r-".— • ~ _0LAB NAHODA, g. NOV. MIT._ . t Mrtvi oživel. Boston, Mass., 19. novembra. — Nek mož, ki je bil proglašen za mrtvega, je sinoei nenadoma oživel v Qnlnc.v bolnišnici. Zdaj visi med življenjem iu smrtjo v mestni bolnišnici v Quiney. ^lož je hudo zbolel, ko se je peljal s poulično železnico. Zdravnik je dognal, da ima hud sreni napad. V treli minutah mu je sree prenehalo biti in čutiti ni bilo bitja žile. Ko je zdravnik dognal, da j«, mrtev, je obvestil mrliškega ogle-do val ca. Zdravniki so moža še en-I krat preiskali in uaS'.i v njem še nekoliko življenja. Takoj so ga poslali v bolnišnieo. P. D. Armour v armadi. Chicago, 111., 19. novembra. — P. D. Armour, pravnuk vstanovi-telja Armourjeve družbe, je danes vstopil v zra kopi ovni kor Združenih držav. Imenovan je bil takoj za prvega poročnika. Venize'os in Page v konferenci. True translation filed with the poet master at New York on Nov. 21, 1317, as required by the Act of Oct. 6, U'l?! London, Anglija, 19. novembra. Danes sta konferirala poslanik Pa-ire in grški ministrski predsednik \ enizelos ter sta sc pogovarjala zaradi nameravanega obiska mini-stiskega predsednika v Ameriko prihodnje spomladi. .......... SENZACIJONALNA IZNAJDBA. Father Moilingerjev glasovi! rastlinski čaj pomaga tisorerim. UTESMO - NEDOLŽNO DOMAČE ZDRAVILO. _ Ta pomembna zmes listja, bilk, t korenin, rož, se- Tjy^l men, jagod, eve- _ l^^li ____ tov in zelišč po- ^"ItTS^l"' prav! zdravje na- ravnim potom. ' Nobenih rudnin i MIKSrafevflP^ ah nevarnih dro- ; f^^MBp pij — same čiste zdrave rastline, i ' s Mi lahko napi ! 5emo cele strani. . ako hočemo, da povemo koliko je za-dobilo zdravje onih, ki so bili bolni. i father Mollingerjev g laso vi t rastlinski t čaj bi morali jemati stari in mladi, ako žele dobro zdravje. Ta odstrani vdihalne strupe, drži sistem čist in od-, strani mazulje; boljši kričistilee še ni » bil narejen. Pomaga tudi revmatičnim, ker deluje na jetra in ledice. Za zaprt-> je, Indisgesrijo, nered v želodcu, ner-t vozni glavobol pošlji $1.00 za pet mesečno zdravljenje tega starega rastlin-1 skega čaja, ki napravi dom po starem - dobrem načinu. Ako vam še ni sosed i priporočil tega čaja. potem ga pošljemo zastonj za poskušnjo. da se sami lahko prepričate. Kadar naročite škat-' Ijo za $100 pošljite gotov denar, znamke ali pa monevorder. f M0LUNGER MEDICINE C0. SI Mollinger Bld?„ ! M East Park Way N. S. Pittsburgh, Pa. POZOR! Rojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem nove kotle in popravljam stare za vsako uporabo. Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska dela. Rojakom se priporočam za obiLia naročila. A, Janežič, 18423 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO NsJoapaAneJe mašilo za tonska lase. u kor tudi sa možke brke U} brado. Od te ca m»«B» zrastejo v «tlh tednih kram Bob ti In dolgi laaje kakor tudi natkln krasni brki in brad* ln ne bodo odpada > In osiveli. Revmatisem, tatibol aH trge nje ▼ rokah, no^ai ln v krilo, v osmi' dneh popolnoma omdravim. rane. opeklin* bule. ture. kraste ln frtnta. potne DOf> kurja, očesa, osebllne v par dnevih popoi noma odstranim. Kdor U moje ■dravtb bres uspeha rabil mu JamCIm ae W.P Piiite takoj po cenik, ki 9% takoj potljsn zastonj. Krasni Cepnl KOLCDAR -«a lete W JAKOB WAHClC, 6702 Bonna Ave., Clevclaa4 Oblo HAZKANILO. Cenjenim rojakom v Coloradi naznanjamo, da jih bo v kratken obiskal naš zastopnik POZOR ROJAKI Dr.LORENZ. j | Jas sem edini slovensko gore j j reč1 Specialist molkih bokal v j I Pittsburgh!!, Pa. 1 j j I Uradne ure: dnevno od 9. do-1 | poldne do & ure »večer. V pet- I j kili od 9. dopoldne do 2. popoL g I V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL g DR. LORENZ, 1 ipectaliaft mefikih lulwl, g •44 Pen Ave. O. nadsi. m aHea. 1 1 Pittsburgh. Pa. I Rojake v rnskem ujetništvu prosim, ee kaj vedo za mojega brata KAROLA STRAŽAR. Pred dvema letoma seiu mu pisalu na ta naslov: Karol Stražar, Pri-sonier *de guerre, K. K. L. 1. K. i Nr. 27, Chutor Svobodnojf, Ge-meinde Voskresensk, Aleksandro vsk. gnbernija Jekaterino-slriv, Russia. Kdor kaj ve, naj blagovoli po roe at i meni njegovi j sestri na naslov: Mrs. Frances ; Skrabar. e. o Glas Naroda, ; Cortlandt St., New York, N. Y., U. S. America. (17 21—11) i ločeni JANEZA PARKEL. Doma je iz M hue peči na l>olenjskem Pred poldrugim letom je šel i/ Mulberry, Kansas. Ce kdo iz 1 med eenjeuib rojakov ve za njegov naslov, ga prostim, da mi g?J naznani, ali pa naj se sam jav: svojemu stricu. — Frank Parke!, Willard, Wis. (19-21—11) KAKO SO NEMŠKI SOCJAUSTI IZDALI S0CJAI.IZ7.M. — Spisal dr. Josip Ooričar, — bivši avstrijski konzul v Združenih državah. Knjiga je izšla v augleskem jeziku. Naročajte pri: ALBERT MAMATBY, 1504—4th Ave. Pittsburg, Pa 1 _ ._ Id je poobUKen sprejemati naročnino an4'Glas Naroda" in U^-j.+j tosndema potrdila. On je pred leti in večkrat prepotoval države, v katsfik an nnS rojaki miljml In je povsod dobro pocnao. Upati K da mi MUngi^ anS- MODERNO LRKJtNA Tiskarna Glas Naroda S VSAKOVRSTNE TISKOVINE BBE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. ■ ■ ■ DELO OKUSNO« a a* ] IZVRŠUJE PREVODE T DRUGE JEZIKE. ■■■ \ 1* UNUSKO ORGANIZIRANA. m m m PMONOIA Ml DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. nui NAROČILA Pogum NA. Stovenk: Pubiisliiag Go«9 _O OarUandl SU New XurK N t __ _:________ LEPO FARMO zunienjaat za hišo v nie^tu. Več "se izve pri; J. Mlakar, e, o Steiiz, National Ave., West All is, < 21 -22—11 > Milwaukee, Wis. ■ ____ i ZENITNA PONUDBA. Slovenec v Milwaukee. Wis., star 27 ki, se želi seznaniti s Slc,-venko aii Hrvatico, staro od 1» do 27 let, v *vrho ženitve. Na denar j ne oziram, samo da je zdravo' in pametno dekle. Una, ki resno' nrlsli, naj mi piše iu prilo/.i svojo sliko. Naslov: R. F., c/o Glas Naroda. 82 Contlandt St., New York, N. Y. Rojake v ruskem ujetništvu pro-sini, če kdo ve za naslov mojih dveh sinov ANDREJA in ANTONA KRŽ1ŠN1K; doma sta iz Železnikov št. 2 nad Škot'jo Loko. Nadalje bi tudi rad izvedel za naslov brata JANRZA KR ŽLSN1K. doma Lz van je Polinzav-ecv št Vato vel j in bi rad dobil nekaj denarja. Naslov je ta-le: Franz Cergel, Prigioniero di guerra No. 151t>:». I. Gruppa, C'ampa Perdu, J L Ropiai-to, 7. Squadro, .\sinara. Sardegna, Italia. (21-23—11) Rojaki v ruskem iije&ftadtvu, p 1-0 si m vas. če kateri izmed vas veza naslov mojega sina FRANCA G.VJŠFK, doma iz Slivniee pri Ceiju na i^pod. Štajerskem. I'opre j jc bd -njegov -naslov ta le. St. I.okolohomaja Tiitter Mulij Pclgrad bei Merronov Ja-roseheu iu RuaslancL (Ta naslov ni bil »pravilen. Op. ure d.) /idai pa ni nobenega odgovora od njega. Prosim, ako kdo ve za nj pa bere, naj sc sam oglasi svojemu očetu na sledeči na-slovj Ai h ire w GajHck, Bor Yukon, Pa.. U. S. America. j <21-23—11 > OPOMIN. Člane postaje št. D v Cherokee,! Kansas, opominjani, da se vdeležc ^erje, ki se bo -vršila dne* 2. decembra. Kdor izmed članov se ne bo vdet^aii. se bo ž njim postopalo, kakor vtile društvena pravila; izvzeti so le bolniki, ki so pri dru-štvu nazasiaijeui. Bri tej meji bomo voliii odbor za leto 1918. —- rmnk HaaaiBik. tnADK* * 3 (Nadaljevanje). NHj»|«|iiji dan je NtopiJ v sobo svoje sestrične. 31 ud<-lajn« — jc rekel — jaz bom odpotoval. — Odpotoval b«>š! — je vprašala in ^a pogledala s svojimi ve-Irkicui očmi, iz katerih so kttpale solze. — l)a, odpotoval bom. — Kam pa? — Na Špansko boni sel. — Kdaj pa T M u«, da že danes. Zdaj >em se prišel poslovit. — P*ed e>lovv>om tr pa še nekaj vprašam.... O aii hočeš, da ti kaj ,vetujem? — se je nasmehnila Made- NV. nisein prišel k tebi po svet. — Samo vprašat sem te pri- ee m> me boš kaj spominjala! — Veš, odpotoval bom in se bom zopet vin 'I. - Tedaj ne bo \e^.«!ju ne konea ne kraja. — Tedaj boš ti ravno tak<> postavna hči mojega očeta kot sem jaz njegov sin. — Ali gre* po opravkih! Ne o opravkih, pač pa na izreeno željo mojega očeta. — O, tako! —• Stariši so te prisilili? I>«. Mavlelajna. toda nič -:ato. — Nekaj mi pravi v duši, da !*» še vm dobro. — Rekli so mi, naj odpotujem. — Jaz bom šel, toda samo p*k1 enim pogojem. — Pod katerim, dragi Leon T — Šel bom, Ae mi obljubijo, da te bodo obdržali pri sebi toliko dokler se ne vrnem. Tedaj se je pa Ms delaj ni posvetilo v- glavi in mahoma je spoznala celo istttio. Ti me ue lioš |K»zabila, kaj ne, in ko se vrnem, bo zopet v*ie dobro.... — Le pomiri »e jc odvrnila dekliea. — Ubogaj .stariše kot jih ■ jaz ubogam. — Ljubim tvojega očeta in tvojo mater kot da bi bila moja. — Pozdravljen, dragi Leon! Po teh besedah je zbežala iz M>be. Leonu sej e zdelo njeno obnašanje precej čudno. Toda hitro je pozabil na ta dogodek iu odpotoval. Tri tedne po svojem odhodu je dobil v Madridu sledeče pismo: Dragi Leon: — Oprosti mi. da ^e ui>em držala svoje obljube in da sem zapustila hišo tvojih sta riše v. Nikar ne vprašuj, kje sem in nikdar ne poizveduj zakaj sem «wlšla. Jaz nočem napraviti tvojega očeta nesrečnega. Veliko sreče ti želi Madelajna. Ko je prebral Leon te vrstiee, je takoj napravil svoj trden sklep. i>teg« veče*m je oiij>otoval ter do>pe4 po dveh dneh v Pariz. Ko je stopil v kabinet svojega očeta, ga ni pozdravi!, pač ra sarao vprašal- — Kje je Madelajna? Stan Haupois je odkimal in po dolgem premisleku od govoril: 1— Spodil sem jo. — Zakaj ? , { Zalo, ker dekle ni hotelo poznati hvaležuo&t. —- Da ni bila hvaležna? — je vzrojil mladi mož. — Jaz prav do i bro vem. s čem stajo mislila ti in mati obdariti. — Ne vem, ksj govoriš? — Silila sta jo, da bi se poročila, kaj ne? — Otrok moj — je rekel Haupois — razen tebi nočem jaz ni ko- i ni ur vsiliti sreče. — Da, res je bi'o. — Jaz in tvoja mati sva bila trdno uverjena, da se bo Madelajna poročila z gospodom SaffroyemJ našim prvim prodajalcem. — Jaz in tvoja mati sva ji prigovarjala.! Nemalo, da bi poiteno odgovorila, je pobegnila. — Iti kje je zdaj? -— je vprašal škripa je z »ob mi. — Kje? — Ne vem. — In nihče ne vc. — Jaz sem najel najbolj-1 še detektive, da bi poizvedovali o nji, pa brez uspeha. — Izginila jc brez vsakega sledu. Leon je omahnil v naslonjač ter si pokril obraz z rokama. _j I>olgor dolgo čass je sedel tako. — Slednjič jc pa vstal in odšel, nc' da bi pozdravil očeta. • 4 O-era dni je bil skoraj neprestano na pobeijski stražnici. Silna Mote denarja je ume tal za detektive, toda vse njegovo prizadeva Aje je bil obrezuspesno. V vse smeri je poslai sled in pisma, pa za-j Gospodična Kara Roman iz pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T. vi straina misel. — Kaj če Madelajna sploh ne živi? — Morda si jc v obupu sama vzela življenje ? Da bi si pregnal te misli, je vzel v roko časopis. Oko mn je obstalo v rubriki o ponesrečenih in mrtvih. ln ko je bral, da so potegnili iz Seine neko mrtvo deklico, so mti začele vrstice švigati pred očmi. Sodeč po opisu bi bila to lahko njegova sestričina. Planil je skozi vrata in p;»r trenutkov je bil že v javni mrtva šnici. Stopil je v dvorano____ Pokazali so mn truplo mladega de VJeta.---Leon se je globoko oddahnil. — Ne. to ni bila ona. ln ko se je na poti proti domu ozrl, je naenkrat opazil za seboj svojega očeta. Po štirinajstih dneh je vprivič izpregovoril žnjim in mn podal roko. -- - — Oprosti, oče — je zašepetal. — Strašnega zločina sem dolžil tebe in svojo mater. Zatem sta se oba odpravila proti domu. Od tistega ea^a nista iz-pregovorila o Madelajni nobene besede. Živela je samo v njegovem sreu. Kolikokrat je ponavljal sam pri sebi: — Ni te ljubila, ni te ljubila. (Dalje prihodnjič). IZ URADA DELAVSKE PODPORNE ZVEZE. -000 Cenjeni uradniki krajevnih društev S. D. P. Zveze in SI. Pod. Dr. Svete Barbare! Razposlal sem na vsa krajevna društva zgoraj omenjenih združenih organizacij takozvane zvezke, v katerih so natiskana pravila za bodočo združeno organizacijo. Apeliram na članstvo združene organizacije, da naj iste zvezke natančno prečita ter da mogoče kak dober nasvet za kako točko da se popravi. Pravila so posneta iz obeh pravil omenjenih organizacij in za trdno upam, da st- bo članstvo v splošnem strinjalo ž njimi, oziroma odglasovak), da se v celoti sprejmejo, kot so tiskana. Posebno apeliram 11a društvene uradnike, oziroma tajnike, da bo splošno glasovanje v polnem številu zastopano, ker zadnje čase se je glasovalo za več važnih stvari, pa se je članstvo kaj slabo glasovanj vdeležilo. Krajevni tajniki naj se torej potrudijo, da naj se pri vsakem posameznem društvu vsi zvezki oddajo članstvu pri prihodnjih mesečnih sejah, in ako ni polne vdeležbt* članov pri sejah, naj se oddajo privatno. Cenjeni člani iu članice združene organizacije, prihodnji mesec je čas, da ga porabite pri sejah, in to za jako malo časa. Bodejo volitve društvenih uradnikov za bodoče leto 1918, razni vkrepi za v dobrobit društev in vaše organizacije, volil se bode glavni odbor za vašo. združeno orga-| nizacijo, najbolj važno pa je, ker bodo pred vami pravila za bodočo skupno organizacijo. Toraj je važnost, da je ni potreba natančneje opisa- vati. Apeliram toraj še enkrat: Na delo sobratje, da se vs<* čimprej izvrši! Vaš še za nadaljno združenje Vam udani sobrat John Prostor, SDD. Zveze. OPOMBA DR. TAJNIKOM: — Rezultat splošnega glasovanja naj se vpošlje v glavni urad Zveze najkasneje do 1. januarja 1918. Poročila,*ki ne dospejo v glavni urad do 5. januarja 1918, se ne vpoštevajo. Toliko v prijazno naznanilo vsem krajevnim tajnikom, in prosim da se opomba oziroma naznanilo vpošteva! STATE DEPARTMENT OP LABOR BUBEAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION sciti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ave.! Urad v Buffalo: D. S. Mcreran Building. j HARMONIKE j Ndis uMakaO vnu mi^^,^ ee aajattjlfc wih e 4. 10 irpraw in ■nwljlf y poyrst. ■feMMlfiv« mkdo Mftjt, kar *tm >> taka] t tam. posta ta v svojsm lamam rtoma. V popravst V——m kiaajsfc* ka*m m nr^ aarawaliu tar ratanam p* Mi e« fc' seat«« »rw u4«jjk *0» VlMUt. ltll Em4 CSnd at, CISVM«*, oni* Cenjene rojake v ruskem njetni-! štvu prosim, I-e ve kdo za moja dva brata FRANCA in LOV-i RENO A KRAŠOVEC (rIavčer-| jeva) iz Vrhnike pri Ljubljani.; Lovrenc mi je pisal zadnjič me-j seea maja, sedaj ne dobim nobenega odgovora. Njegov naslov je bil: Lovrenc Krašovec, vojennopljennyj, Schluesse Nr. I 81, Donskaja oblast, stanica Se | mikarakorskaja, Russia. Pro-i sim, če kdo ve nju naslov,! naj mi blagovoli naznaniti, -ali naj se sama oglasita svoji poročeni sestri na naslov: Mrs. Frances Mervar. 14232 Sylvia Ave.. Cleveland. Ohio, U. S Anierie a. (17-20—11) SLABOTNI. NEKV0ZN1. SLOBOUtVNl MOtlE IN ŽENE Postanejo Močni9 g* Živahni in Zdravi. w Ako trpite vsled želodčnih in ^ ' drevesnih neprilik, glavobolov. ■¥? slalje prebave, slabega spanca. ^^ 'ivk f t nimate okusa, imate slabotno / J^J^^vV telo, slal.x> kri, slab duh in slabe /VV^ živce; če se počutite popolnoma ^Jnk gfiL[' \ . izdelane, če vaše uuševne injbT -.^jLi * Sv>' \ ' telesne moči padajo, potem bi jI JtOZU^JL ? /tf®^ morali vzeti Nuga-Tone — Jbl , ^^Hvs A čudoviti kričistilec In gradi- JFi^fW'"^^WKJAJMfcI JmM telj zdravja. Nuga-Tone dela zdravo, rdečo kri, daje močne in mirne živce in dela živahno moštvo in ženstvo. Ta slavnoznano zdravilo. Nvi^a-Tone prežene strupe iz vašega sistema in vas napravi roovne in zdrave. Da vašemu sistemu bogato, rdečo kri in po\-iša vaJo težo. Nuga-Tone vam bo dal izvrsten tek. da se boste radovali vsakega grižljaja, ker vaia prebava v najboljšem redu. Nič ni bolje za kisel želodec, vrtoglavost, slabo prebavo, slab duh, napenjanje in bolečine v Želodcu in črevih po obedu, za glavobole, nervoznost in umazan jezik. Nuga-Tone ojači «!elovanje srca. stimulira jetra in stori, da čreva lahko in redno delujejo. Če ste trudni, slabotni, nervozni in izčrpani, nimate apetita in volje, se čutite bolohne po celem životu, in ne morete delati in se radovati življenia. potem vas bo Nuga-Tone prerodil. Kot novorojen človek boste polni energiic, moči in živahnosti. Nuga-Tone Je pozitivno garantiran ui vara povrr.<- rdravje in da vas tadovolji, ali pa doKre denar poi.-rn>cn. Puroštvo v • saVotn uvttltJ. Zdravljenje u t«l mesec učno 51.M. ali iqckc:v fc.OO. P nam "ax- naroHlo -lan^s in pr:dol«i'.r -i vaie r.ckdanj-- zdravje, moč ii živahnost. Nuga-Tone jf ravn-j toka dober ra moic kakor uat. RABITE TA KUPON. PRICE LABORATORIES. S-10® Chicago. 111. Gospoda:—Prilagam t........ =a kar mi pošljite..........mesečna idr a vi-ru je Z rsuga-Toii". IME..........................................GRAD.......................... • ti . . Atnmi n, QXiA8 NARODA, 21. NOV. 1917. IL0VIV8K0 * - _ _ podp. društvo mvvB sviti Bartare —-- ^gp - 13- BI U ZSDntJKHS DRŽAVE 8EVERNS 1WKETTB Sadež: FOREST CITY, PA. tmwnmtrmt šm ZL jMurJa 19« v Mnl PimiIiibU. 6LAVM URADNIKI: : P. S. TA U CHAR, «74 AHaoj Are, Boek Bprlngi, W|t, PodpradMdnlk: JAKOB DOLENC, box 181. B rough too. Pa. Tajnik: FRANK PA VIX) V Čl C, box 047 Forest City, Pa. Pomoini tajnik: AVGC8T GOSTI SA, box 310, Forest City. Pa. BUaaJ&lk: JOSIP MABINClČ, 68U5 8t Clair Are., Cleveland. Ohio. Pomotol blagajnik iu u upnik: ANT. HOCHEVAB, BFD. Na 2 box 27, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: PiadMdnlk nada. odbora: JOSIP PETERNEL, box 90, WIBock, Pa, L aadaor&lk: JERNEJ HAFNER, box 05, Bordlaa. Pa. X aodanmtk: IVAN OROfiEU, 686 E. 137th SU Cterelaad. Ofela. POROTNI ODBOR: PradoMlnlk porot odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72, R. Mineral, Kaaa L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R F. D. No. 8, box 14«, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1910 So. 14th St., 8prln<£taid. UL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOAIP V. QRAHEK. MS E. Ohio St Pittsburgh, Pa. Uradso glaailo: "GLAS NARODA", 82 Oortlaadl dt-, New York, W. X. Cenjena droitva, odroma njih uradniki ao napraAeni pofilljatl m da-direktno na glartiesa tajnika ln nikogar drugega. Denar naj ae pa po-4UJa edino potom pofttnih, ekspresnlh ali bančnih denarnih na kani le, niha' hor pa ne potom privatnih Čekov, na oaslor: Frank Parlovčič, Farmer* A Miner« National Bank, Forest City, Pa. V alačajn, da Otnaxijo društveni tajniki pri poročilih glavnega ffcft« kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma nastanijo uradu glav. ♦■fr«^, da »aaan napako popraviti.