kgm VIII. RIMSKE IGRE
** '	Tabor pri I. Mitreju ob Mariborski cesti na Ptuju.
Ptuj, 20. - 23. avgust 2015
h
Sobota, 22. avgust 2015	~ j	,	'1?
11.00 povorka po ulicah Ptuja in Mestni tržnici	V StOplllllC 111, ?
Podravje
Ptuj • Kar je dobro za Izolo in Trst, bo tudi za Ptuj O Strani 4 in 5
Ptuj, torek, 18. avgusta 2015 letnik LXVIII • št. 63 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Gospodarstvo Ptuj • Za javna dela letos pol milijona evrov manj
O Strani 6 in 7 Kronika
Podravje • Največ zastrupitev z gobami zaradi zamenjav
O Stran 24
MBMjiHifM
Podravje • Ljudske univerze še izvajajo brezplačne programe
Več kot 4.000 ljudi brez osnovne šole
Zanimivosti
Podravje • Kako se v naših občinah poročajo in ločujejo O Strani 8 in 9 Aktualno Podravje • Drugi del avtoceste bodo gradili Sarajevčani
O Strani 4 in 5 Šport
Nogomet • Poraz »odnesel« trenerja Šimundža
O Stran 11
V Sloveniji je starejsih od 15 let, ki nimajo dokončane OŠ, skoraj 61.000, v 25 podravskih občinah pa več kot 4.000. Osnovnošolska izobrazba je osnovno, kar človek potrebuje, če želi biti delovno aktiven. Za vsako delovno mesto je potrebna1 dokončana vsaj osnovna Sola. Ljudje, ki tega nimajo, so obsojeni na brezposelnost, ne glede na to, koliko so stari.
Strani 2 in 3
Foto: Martin Ozmec
Podravje • Priključnina na kanalizacijo v Markovcih do 500 % cenejša kot v Ptuju in J Gorišnici
O Strani 2 in 3
RADIOPTUJ
89,8 = 98.2° 104,3 www. ra d i o-ptu j. si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
.dlib.a
ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO
eventlnjJ 11
PO DOMAČE
KLAPAMASLINA | KLAPA CAMB1 HELENA BLAGNE | GEZASE ZEZA PEPI KRULET
Vsak obfakavfllK ptejiw darilu - CD.
Cena vstopnice: > posamezni večer: 11C
(!j%DDVineikg 0,15 EUR |l>a>l)
&> oba veiera skupaj: 16 €
(9,5 % DDV v znilku 1,39 EUR ¡ncini)
|
Prodaja vstopnic: Terme Ptuj in tajništvo družbe Radio-tednik Ptuj.

M <D
^j^arodno 7abavne Km lasbe
Perutnina Ptuj
ri*««
Ptuj 2015
MESTNA OBČINA PTUJ
A Zavarovalnica XI Maribor
1.	VEČER - prvih 10 let najuspešnejših viž festivala (1969 - 1979)
v izvedbi popularnih ansamblov, sreda, 26. avgust 2015, ob 19.30
2.	VEČER - festival NZG Ptuj 2015, petek, 28. avgust 2015, ob 19.30
MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ
Štajerski
TEDNIK
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 18. avgusta 2015
Slovenija, Podravje • Brez končane vsaj osnovne šole danes nemogoče do zaposlitve
Z nedokončano osnovno šolo v naših ob
„V program osnovne šole za odrasle je sicer vpisanih precej brezposelnih, ki se zavedajo, da brez pridobljene osnovnošolske izobrazbe ne bodo dobili imajo osnovnošolsko izobrazbo. In ti vedo, da bodo v primeru odpuščanja prvi, ki bodo izgubili službo in je brez dokončane osnovne šole ne bodo več
V	Sloveniji je po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2014 brez dokončane osnovnošolske izobrazbe 60.935 ljudi. Projekt Osnovna šola za odrasle na ljudskih univerzah, ki ga v celoti financira šolsko ministrstvo in je za udeležence brezplačen, pa cilja ravno nanje.
V	Ljudski univerzi Ormož je v sedmih letih osnovno šolo opravilo 71 oseb, lani 18. Udeleženci so bili v povprečju stari 47 let. „V program osnovne šole za odrasle se lahko vpiše vsak, ki je izpolnil osnovnošolsko obveznost, ni pa uspešno končal osnovne šole. V program se tako lahko vpišejo udeleženci, starejši od 15 let," pove direktorica in še poudari, da veliko ljudi izgubi službo ravno na račun pomanjkanja izobrazbe: „Osnovnošolska izobrazba je res tisto osnovno, kar človek potrebuje, če želi biti delovno aktiven. Za vsako delovno mesto
Uvodnik
je potrebna dokončana osnova šola. Ljudje, ki tega nimajo, so na neki način obsojeni na brezposelnost, ne glede na to, koliko so stari. Če je recimo nekdo star 50 let, bo potem do upokojitve, še 15 let, brezposeln. Nekdo, ki ni pridobil osnovnošolske izobrazbe, ne more narediti srednje šole, ne nacionalne poklicne kvalifikacije, ne dopolnilne dejavnosti na kmetiji, nič, preživlja se lahko samo s priložnostnimi deli."
„Njihovi otroci, tudi partnerji včasih ne vedo, da nimajo končane osnovne šole."
Osnovnošolska izobrazba je tako nujna za pridobitev in ohranitev delovnega mesta, je pa šolanje za odrasle tudi precej naporno. Zato tudi nekateri pridejo zelo negativno na-strojeni. „Seveda je to
Je slovenski med ogrožen?
Slovenci smo že od nekdaj narod čebelarjev. Zato ni nič čudnega, da slovenski tradicionalni zajtrk poleg kruha, masla, mleka in jabolk sestavlja tudi med. Po poda tkih Sta tističnega urada Republike Slovenije je Slovenec v lanskem letu za prehrano povprečno porabil kilogram medu. Slovenski čebelarji pa ob normalni letini pridelajo okrog 2.000 ton medu - torej prav toliko medu, kot ga Slovenci zaužijemo. Samooskrba z medom bi tako od vsega kmetijstva in živinorejstva lahko bila edina popolna, skoraj 100-odstotna. A žal to ne drži. Naši čebelarji nekaj medu izvozijo. Očitno je še vedno težava v tem, koliko nam pomeni med slovenskega porekla in koliko smo pripravljeni odšteti za slednjega. Težava pa je tudi v tem, da na trgovskih policah še vedno najdemo precej uvoženega medu, ki je dostikrat cenejši in manj kakovosten. Kot kaže, je tudi tukaj zatajila politika, pa čeprav je možnosti razvoja čebelarstva precej.
Čebelarji v Sloveniji se sicer že nekaj let borijo za višji standard pridelave medu in medenih pridelkov. V zadnjih dveh letih pa jim je precej zagodla tudi porazna letina, ki je voda na mlin uvoznikom. Statistični urad je namreč največji primanjkljaj v letu 2014 zabeležil ravno pri samooskrbi medu. Slovenski čebelarji so namesto povprečnih 2.000 ton pridelali le okoli 500 ton točenega medu oziroma niti četrtino povprečne pridelave medu. Količina tujega medu na trgovskih policah je bila tako še večja kot v preteklih letih.
Ne samo, da je med iz lokalnega okolja zagotovo edini in najbolj zdrav. Treba se je tudi zavedati, da čebelarstvo ni samo hobi ter da čebelarska industrija postaja vse močnejša in pomembnejša. Čebelarstvo je in bo pomemben vir dodatnega zaslužka, kar pa bi ob nekoliko ugodnejši razvojni politiki lahko s pridom izkoristili tudi mi.
Monika Levanič
naporno tudi za udeležence. Gre za ljudi, ki so bili v osnovni šoli neuspešni in so verjetno imeli slabe izkušnje s šolskim sistemom, zato znanja in izobraževanja ne vidijo kot vrednoto. Ampak opažam, da več kot o tem govorimo, manj je težav s tem," pojasni in še doda: „Ljudem je neprijetno. Njihovi otroci, tudi partnerji včasih ne vedo, da nimajo končane osnovne šole."
Tudi mlajši brez končane osnovne šole
A takšnih, ki nimajo pridoblje ne osnovno-
šolske izobrazbe, je po besedah Ivanuševe kar precej. Med njimi so tudi mlajši: „Tudi pri nas imamo primere 15-letnikov, ki nimajo dokončane osnovne šole. Ne gre toliko za to, da bi imeli nižje sposobnosti, pač pa gre tukaj bolj za nesrečen splet okoliščin doma, v družbi in v šoli, ki pripelje do tega, da ne dokončajo osnovne šole. Medtem ko v večjih mestih ta pri-
< L
predstavlja bistveno večjo problematiko, saj je tam veliko romskega prebivalstva, priseljencev, tudi zapornikov, ki nimajo dokončane osnovne šole."
Na Ljudski univerzi Ormož najstarejši udeleženec star 58 let
Najstarejši, ki je v ormoški ljudski univerzi opravljal osnovno šolo, je bil star 58 let. Zanimalo nas je, ali je smiselno izobraževanje starejših od 50 oz. 60 let. „Iz-obraževanje ni namenjeno samo sebi, izobraževanje je pot, ki vpliva na človeka. Univerze za tretje življenjsko obdobje so namenjene izključno tem ljudem, ki so stari nad 55 let. Ne mislim, da bodo udeleženci s končano osnovno
šolo vsi dobili službe. Da ni tako, se zavedajo tudi sami, ampak za njihovo osebno rast, za dobrobit njihove družine in splošno razgledanost je to velik korak. Če se nekdo odloči za izobraževanje, se spremenijo njegove navade. Večina ljudi, ki so trajno brezposelni in brez osnovnošolske izobrazbe, so bolj kot ne izključeni oziroma imajo manj možnosti, in če se sami ne bodo potrudili dvigniti svojih možnosti, jim jih ne bo nihče. Prvi korak je gotovo, da naredijo osnovno šolo. Brezposelni z nizko stopnjo izobrazbe morajo sami nekaj narediti zase, za razvoj svojih zaposlitvenih zmožnosti in konkurenčnosti na trgu dela. Samo sedeti doma in se pritoževati je premalo in zato marsikdo obtiči leta na isti točki."
Skoraj 61.000 ljudi z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo
„Osnovnošolska izobrazba je res tisto osnovno, kar človek potrebuje, če želi biti delovno aktiven. Ljudje, ki tega nimajo, so na neki način obsojeni na brezposelnost, ne glede na to, koliko so stari," pove direktorica Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša.
	Moški	Ženske	SKUPAJ
2011	28107	44032	72139
2012	26174	42171	68345
2013	23847	39847	63694
2014	22774	38161	60935
VIR: Statistični urad Republike Slovenije
Sp. Podravje • O višini komunalnega prispevka za kanalizacijo
Najceneje v Markovcih, na
Mestna občina (MO) Ptuj ter občini Markovci in Gorišnica so v minulih dveh letih v sklopu evropskega ška občina sta s kanalizacijo pokriti v približno 80 odstotkih, ptujska mestna občina precej manj.
Ker se bodo gospodinjstva v prihodnje (nekatera so se sicer že) priključevala na sistem, smo preverili, kakšen komu-
nalni prispevek jim bo občina zaračunala za priključitev. Pred leti so občine uporabnikom prispevek za priključitev na ka-
nalizacijski sistem zaračunavale pavšalno. V večini je prispevek znašal okrog tisoč evrov. Danes se priključitev na kanalizacijo
Foto: Črtomir Goznik
Na območju MO Ptuj se bo v prihodnje na novozgrajeni kanalizacijski sistem lahko priključilo okrog tisoč novih uporabnikov (gospodinjstev ali poslovnih objektov).
zaračuna v obliki komunalnega prispevka, ki je od občine do občine različen, njegova višina je odvisna od več dejavnikov. Med drugim od velikosti objekta in zemljišča, na katerem leži objekt, ki se priključuje na kanalizacijo. Nadalje je izračun odvisen še od vrednosti točke oziroma faktorja za izračun prispevka za posamezno komunalno infrastrukturo. Glede na zbrane podatke bodo najvišje zneske za priključitev na kanalizacijo plačevali zavezanci v občinah Ptuj in Gorišnica, najnižje pa v občini Markovci, kjer so odločbe vsem gospodinjstvom izdali že v preteklosti.
Vse občine bodo omogočile plačilo prispevka na obroke; ptujska na 36, markovska in go-rišniška pa na deset - s tem, da mora v občini Markovci obrok znašati najmanj 30 evrov. Mestna občina olajšav ne bo upoštevala, saj občinski odlok o komunalnem prispevku in zakon
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si.
749-3
Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: ML
torek • 18. avgusta 2015
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
jčinah se prek 4000 ljudi
službe. So pa tudi takšni, ki so zaposleni na primer v javnih ustanovah in podjetjih, kjer je pogoj, da dobili," pravi direktorica Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša.
Pri tem pa direktorica še poudari, da izobraževanje ne pomeni samo učenje predmetov, pač pa tudi pridobitev komunikacijskih, socialnih in računalniških ter drugih kompe-tenc, ki jim bodo v življenju prišle prav.
Najpogostejši vzrok za vpis: večja življenjska prelomnica
Na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica vsako leto vpišejo med pet in deset odraslih v program osnovne šole za odrasle. Praviloma je vzrok vključitve odraslih v program osnovne šole za odrasle kakšna večja življenjska prelomnica, kot je: brezposelnost, nezmožnost pridobiti kmetijske subvencije ali opraviti izpit za motorno žago ali se zaposliti v javnem sektorju, je povedala direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica Brigita Kruder. »Ne moremo pa reči, da nikogar ne pripelje notranja potreba po pridobitvi temeljnih kvalifikacij. Niso namreč redki primeri, ko posamezniki zaradi težkih okoliščin v mladosti niso končali osnovne šole (morali so se zaposliti ali opravljati gospodinjska dela
Ministrstvo namenilo za osnovnošolsko izobrazbo odraslih 1,2 milijona evrov
■/////////M^
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je država v šolskem letu 2014/2015 vsem 28 izvajalcem za program osnovne šole za odrasle skupaj zagotovila 1.245.566 evrov. Največ, 141.161 evrov, je namenila Razvojno izobraževalnem centru Novo mesto, s 131.946 evri ji sledi Ljudska univerza Celje. V Podravju je največ, 105.627 evrov, prejel Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza. Sledi Ljudska univerza Ormož s 27.767 evri.
Sredstva za program osnovne šole za odrasle za šol. leto 2014/2015 (Podravje)
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza	105.627,17 evra
Ljudska univerza Ormož	27.767,70 evra
Ljudska univerza Ptuj	17.818,59 evra
Ljudska univerza Slovenska Bistrica	17.818,59 evra
Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer	17.818,59 evra
VIR: MIZS	
doma) in so nato osnovno šolo že kar v zrelih letih opravili z odliko. Odrasli lahko v enem šolskem letu opravijo dva razreda, organizacija izobraževanja pa je prilagojena. Tako imamo pri nas celo tako majhen oddelek razdeljen v dve skupini, saj zaposleni lahko prihajajo le po-
poldne, brezposelni pa praviloma dopoldne. Delo pa je praktično individualno, z vsakim posameznikom posebej. Uspešnost je tako rekoč 100-odsto-tna, saj je naša naloga, da skupaj najdemo načine, da vsi osvojijo vsaj minimalne standarde,« je pojasnila Kruderjeva.
Ptuju in v Gorišnici dražje
kohezijskega projekta zgradile novih 40 kilometrov kanalizacijskih cevovodov. Markovska in gorišni-
V M
o prostorskem načrtovanju možnosti olajšav ne določata. Na območju MO Ptuj lahko občani v naseljih, kjer je na novo zgrajena kanalizacija, odločbe o komunalnem prispevku pričakujejo v prihodnjih mesecih. Občina bo izdala okrog tisoč odločb. Pred izdajo odločb bodo zavezanci prejeli informativne izračune, na podlagi katerih se bodo lahko odločili za način odplačevanja. Nato bo sledila izdaja odločbe. Občini Markovci in Gorišnica bosta pri izračunu prispevka upoštevali olajšavo za mlade družine. Občina Markovci je odločbe izdala že vsem zavezancem, tudi tam, kjer sistem še ni zgrajen. Na kanalizacijo se lahko priključijo občani v vseh naseljih, razen v delu Bukovcev in celotne Nove vasi. Občina Gorišnica odločbo o odmeri komunalnega prispevka izda po prejemu vloge zavezanca za priključitev na sistem.
Mojca Zemljarič
Izračun komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijo (v evrih)
Tloris objekta (m2)	150	100	150	200	150	150
Velikost zemljišča (ar)	6	10	10	10	15	20
Mestna občina Ptuj						
Vsa naselja	1.072	1.162	1.370	1.579	1.743	2.116
Občina Gorišnica						
Gorišnica - staro	1.379	1.338	1.658	1.978	2.008	2.357
Gorišnica - novo	1.319	1.180	1.519	1.859	1.770	2.020
Zamušani	1.260	1.140	1.460	1.780	1.711	1.961
Druga naselja	1.319	1.180	1.519	1.859	1.770	2.020
Občina Markovci						
Vsa naselja	375	250	375	500	375	375
Vir: MO Ptuj, občini Gorišnica in Markovci
Podravje: Število občanov, starejših od 15 let, z nedokončano OŠ (31. 12. 2014)
/
»Seveda se s starostjo volja, želja in potreba po dokončanju zmanjšuje. Kljub majhnemu številu vpisanih menimo, da je ta program izjemno pomembnem za naše lokalno okolje, zato zelo intenzivno delamo na tem, da vsako leto vpišemo vsaj en oddelek. Odraslim mora
Občina	Število občanov
Benedikt	98
Cirkulane	143
Destrnik	197
Dornava	242
Gorišnica	163
Hajdina	120
Juršinci	135
Kidričevo	222
Majšperk	224
Makole	120
Markovci	165
Ormož	508
Podlehnik	120
Poljčane	194
Ptuj	626
Slovenska Bistrica	570
Središče ob Dravi	88
Sveta Ana	116
Sv. Trojica v Slov goricah	47
Sv. Andraž v Slov. goricah	63
Sv. Tomaž	92
Trnovska vas	53
Videm	295
Zavrč	95
Žetale	116
Cerkvenjak	86
SKUPAJ	4198
biti zagotovljena možnosti pridobitev temeljne, osnovne izobrazbe, ki jih potisne čez prag pismenosti in omogoči kolikor toliko normalno življenje. Ni nepomembno, da je program popolnoma brezplačen za udeležence, poskrbimo tudi za vse potrebne učbenike, zvezke in druge pripomočke, ki jih potrebujejo,« je še poudarila Bri-gita Kruder.
Ljudska univerza Ptuj: število udeležencev upada
Na Ljudski univerzi na Ptuju imajo vsako leto po en oddelek, v katerem izvajajo dokončanje osnovnošolskega izobraževanja za odrasle. V lanskem
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
šolskem letu je bilo osem udeležencev.
Svetovalke zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje se velikokrat obrnejo na njih in skupaj iščejo najugodnejšo rešitev za stranko. „Zato težko ocenim, ali je prišla pobuda od osebe same ali od svetovalke na ZRSZ, bolj bi rekla, da je plod skupnega dela, motivacije, svetovanja in informiranja," je na vprašanje, ali se udeleženci za osnovnošolsko izobraževanje odraslih odločajo sami ali jih napotijo svetovalke ZRSZ, odgovorila Mojca Volk, direktorica Ljudske univerze Ptuj.
Opažajo pa, da število vključitev v omenjeni program na LU Ptuj upada.
Monika Levanič, Mojca Vtič, Dženana Kmetec
»Malo je bilo naporno, ampak je šlo.«
Eden izmed udeležencev, ki je uspešno končal izobraževanje na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica, je Roman Strmšek, ki je po pridobitvi osnovnošolske izobrazbe dejal: »V osnovno šolo za odrasle sem se vključil, ker sem mladi prevzemnik kmetije in nisem imel končane osnovne šole. Izobraževanje je bilo v redu, malo naporno, ampak je šlo. Tako da tudi drugim svetujem, naj zberejo pogum in naj se vključijo v osnovnošolsko izobraževanje.«
Foto: ML
4 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 18. avgusta 2015
Ptuj • Zgode in nezgode ptujskih cvetličnih korit
Kar je dobro za Izolo in Trst, bo tudi za
Litoželezna korita so del osnutka urbane opreme, ki ga pripravlja Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju s pomočjo mestnega arhitekta skega arhitekta Boštjana Vaude. Izbrana so bila po kriteriju trajnosti materiala in oblike, ki bi bila primerna za staro mestno jedro. Z njihovo nabavo „usklajena" z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, kar za drugo urbano opremo še ne velja.
Mestni svetniki o tem nismo vedeli nič
Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka in mestna svetnica: „Sama korita niso tako slaba, morala pa bi biti večja. Osebno vanje ne bi sadila trajnic, ker so samo eno obdobje lepe, vzdrževati jih je treba celo leto, poleg tega pa je treba vedeti, kdaj in kako jih saditi. Ne vem, ali so poskrbeli za izolacijo v teh koritih, ta bi bila nujna. Še najbolj pa pri vsem tem bode v oči cena teh korit, pa v teh časih, ko se povsod varčuje. Na drugi strani pa nimamo denarja za javna dela, za javne delavce, ki bi Javnim službam, ki se zelo trudijo za urejeno podobo mesta, priskočili na pomoč, da bi bilo mesto še bolj urejeno. Moteče pa je tudi to, da mestni svetniki o tem, o novi urbani opremi mesta ne vemo nič. Sedimo v mestnem svetu tega mesta, pa se nam nič ne pove."
Ko so sedmega avgusta v Prešernovi ulici na Ptuju začeli postavljati nova ptujska korita, je završalo med ljudmi. Večino je zmotila njihova majhnost in oblika, saj so se pravzaprav izgubila med vso pločevino tega območja. Termometer v njih je tisto dopoldne pokazal kar 50 stopinj Celzija. Kako neki bodo preživele uboge rožice v takih razmerah? Najbolj pa je zagotovo zmotil podatek o skoraj 2.000 evrih, kolikor je stalo eno, skupaj z davkom. Če bi tisto dopoldne nekdo prisluhnil ljudski pameti in logiki, bi bil Ptuj kmalu rešen vseh problemov, ampak kaj, ko se največ dogaja mimo ljudi.
Na smetišče zgodovine so pač morala stara neugledna betonska korita, ki so imela eno najlepših zasaditev sezonskega cvetja v Sloveniji.Nihče pa ni iskal rešitev z obstoječimi, kar bi se moralo narediti že v luči splošnih razmer in varčevanja. Namesto tega je bilo treba dvigniti prah s ptujskih ulic in opraviti novo delitev med vaše in naše. Za to, kot se je pokazalo, so primerna tudi korita.
Prejeli smo
Bioplinski posli kot pajkova mreža in Za premoženje, vredno 680.000 evrov, NLB pred leti posodila 5,5 milijona evrov
V zvezi s člankoma bi radi izpostavili, da družbi iEnergija, d.o.o. in Orgateh IN, d.o.o., nista z ničemer v povezavi s podjetnikom Robertom Šijancem, kot je to lahko napačno razbrati iz objavljenih člankov. Družba iEnergija, d.o.o. ima od avgusta 2014 dalje bio-plinarno v upravljanju na podlagi ustanovljene stavbne pravice. Družbi lastniško nista povezani s podjetnikom Robertom Šijancem in s preteklim poslovanjem Roberta Šijanca nimata ničesar skupnega. Pred prevzemom bioplinarne v upravljanje, družba iEnergija, d.o.o., kot tudi ne njeni lastniki, z Robertom Šijancem nikoli niso poslovno sodelovali in ga osebno tudi niso poznali. Tudi danes navedeni družbi s podjetnikom Robertom Šijancem poslovno ne sodelujeta in z njim nimata nobenih kontaktov.
Namen družbe iEnergija, d.o.o. in Orgateh IN, d.o.o., je zgolj upravljanje z bioplinarno, ki bi v nasprotnem zaradi netransparen-tnega in neekonomičnega poslovanja Roberta Šijanca in z njim povezanih oseb prenehala obratovati. Družbi sta v bioplinarno vložili več lastnih sredstev in veliko truda, da se je obratovanje bioplinarne ohranilo, da bioplinarna posluje v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem na način, da ne vpliva škodno na okolico, kar nedvomno vse skupaj pozitivno vpliva tudi na lokalno skupnost in širšo poslovno okolje, navsezadnje nudi še tako potrebne zaposlitve, bioplinarna pa poslovno sodeluje tudi z več lokalnimi družbami oziroma gospodarskimi subjekti.
Tudi v interesu družbe iEnergija, d.o.o. in Orgateh IN, d.o.o., je da pristojni organi, kot tudi mediji raziščejo preteklo poslovanje podjetnika Roberta Šijanca in njegove povezave z raznimi bioplin-skimi mogotci, kot jih v članku imenujete, kot tudi, da se razišče povezava s stečajno upraviteljico, saj vsa njena ravnanja lahko kažejo, da je z navedenimi subjekti povezana in, da takšno poslovanje podpira (z vlaganjem tožb zaradi domnevnega oškodovanja, z zavajanjem sodišča, itd). V tej zvezi ima tudi družba iEnergija, d.o.o., podatke, ki kažejo na prej navedene povezave.
Pri navedenem tudi upoštevajte, da Urška Pevec od dne 15.07.2015 dalje ni več direktorica družbe Orgateh IN, d.o.o. in že teče postopek za vpis spremembe v pristojnem registru.
Boštjan Repnik, odvetnik
Korita pri piceriji Slonček so lepo
„Takšna korita kot na Ptuju so uspešno postavljena in zasajena, kolikor sem videl, v Izoli ob obali in v Trstu na ulicah," pojasnjuje krajinski arhitekt Boštjan Vauda.
Dobavitelja bodo iskali tudi v domačem okolju
„Zaradi dolgotrajnosti nabave korit (dolgi roki nabave iz Italije) smo že v kontaktu s podjetjem iz Radelj ob Dravi, ki bi bilo pripravljeno izdelati primerne oblike in velikosti le-teh. Takšnih se na našem trgu ne da naročiti," dodaja Boštjan Vauda, ki je odgovoren za zasa-
Foto: Črtomir Goznik
zaraščena, beton je neviden.
ditev in izbor cvetja. Prav tako je bilo izvedeno tudi privija-čenje korit, predvsem kot preventivni ukrep zaradi potencialnega vandalizma. „Seveda se zasaditev v tako specifičen rastni prostor ne more izvesti s katerim koli rastlinskim materialom, ki je trajnica. Rastlina v takšnem urbanem okolju mora biti odporna na več dejavnikov, kot so smog, sol, temperaturne
razlike in občasno zalivanje ter ostalo potrebno vzdrževanje. Da smo zasadili trajnice, ne pa rož, izhaja tudi iz pogoja večkratnih usklajevanj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine glede korit in njihove zasaditve. Vsaka zadeva potrebuje svoj čas in tudi ta zasaditev se bo razbohotila in tvorila potrebno okrasno prvino ptujskega uličnega prostora," pojasnjuje krajinski arhitekt.
V katalogu urbane opreme za staro mestno jedro in parkovne površine mesta Ptuj niso zajeta samo korita, temveč vsa urbana oprema na tem območju, torej tudi klopi, koši, luči, oglasne deske, stojala za kolesa in podobno. Po vsej verjetnosti tudi izveski, ki bi se že po zdajšnjih mestnih predpisih morali ujeti z dediščinsko podobo mesta. Mestne gostince pa je strah, da jim bodo predpisali še mize in stole - tako kot senčnike.
Foto: Črtomir Goznik
Nova ptujska cvetlična korita
Možni dobavitelji oz. izdelovalci iz Podravja
Na območju Podravja je podjetij, ki bi bila zmožna dobaviti in tudi izdelati korita, kar nekaj: Feal, d. o. o, Ptuj, Livarna Donaj, Mezgovci ob Pesnici, Talum ulitki in Talum, Livarna, Kidričevo, Impol, Kirbiš Andreja, s. p., Livarna, Maribor, Kovinar, d. o. o., Ogljenjščak, Zgornja Polska-va, Brates Marko, Zgornja Polskava, Livateks, Vrhole, Slovenske Konjice ...
Podravje • Za dokončanje AC najnižjo ponudbo oddalo sarajevsko podjetje
SGP Pomgrad naj bi začel
Čeprav prva lopata na projektu izgradnje prve etape avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje še ni bila zasajena, dela na potekala avtocesta, raziskujejo arheologi. Ob tem pa je bil izbran ponudnik tudi za dokončanje drugega sklopa avtocestnega
Arheološka izkopavanja so se začela 20. julija in naj bi trajala 180 dni, torej približno pol leta. Do zdaj so arheologi odkrili obrambni jarek, povezan z rimsko vojsko, in ostanke rimskega življenja na tem območju. Izkopavanja pa ne bodo zadržala izvajanja projekta, saj naj bi se po napovedih Darsa gradbena dela začela še ta teden. Izvajalec, to je konzorcij podjetij s SGP Pomgradom na čelu, je bil namreč že 22. julija uveden v delo.
V teh dneh je Dars podpisal pogodbo tudi za začetna dela za drugi sklop s saraje-
vskim podjetjem Euro asfalt. Vrednost del z DDV naj bi znašala 7,5 milijona evrov, rok za dokončanje gradbenih del pa je 12 mesecev od uvedbe izvajalca v delo. Matjaž Knez, predsednik uprave Dars, je ob podpisu povedal, da od izvajalca pričakuje odgovorno, strokovno, visoko motivirano delo, predvsem pa odgovornost do pogodbenih obveznosti. Hamed Ramic, direktor Euro asfalt, d. o. o., Sarajevo, pa je ob podpisu povedal, da se bodo potrudili, da bodo skupaj s partnerji iz Slovenije posel opravili po najboljših
Hrup avtomobilov, tovornjakov in drugih vozil s 13-kilometrskega avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje bodo skušale omiliti protihrupne ograje v skupni dolžini 8,4 kilometra. Vrednost ograj zgolj za I. etapo AC Draženci-MMP Gruškovje znaša 3.005.350 evrov brez DDV. »Pri načrtovanju obsega nadgradnje protihrupnih ograj je upoštevana s projektantom in oblikovalcem protihrupnih ograj usklajena vrsta protihrupnih ograj, pri čemer so na nekaterih območji skladno z zahtevo državnega prostorskega načrta predvideni transparentni vložki (prozorna ograja, op. a.) ali daljše poteze protihrupnih ograj v transparentni izvedbi,« so na vprašanje, kdaj se odločijo za prozorne ograje, odgovorili na Dars.
Ponudbe za dokončanje druge etape avtocestnega odseka
Ponudnik	Ponudbena cena v € brez DDV
Serenissima construzioni	48.763.102
GP Krk, d. d., Krk Hrvaška+Viadukt, d. d., Zagreb	51.236.041
JV Kostak, d. d., Krško+Osjek Koteks, d. d. + Geotehnika	57.300.668
JV SGP Pomgrad, d. d. + GGD Kranj + CGP, d. d., Novo mesto + Kolektor koling	51.386.561
Euro-asfalt, d. o. o., Sarajevo	46.020.030
Že od 20. julija območje, kjer bo približno pol leta.
torek • 18. avgusta 2015
Podravje
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj
Petra Gabrijelčiča in krajin-pa se je pohitelo, ker so
Kakovost pred količino
Pri mestnem arhitektu smo se zanimali tudi za nadaljnjo menjavo korit oz. sploh nameščanja urbane opreme in ali gre za značilno opremo na osnovi bogate zgodovinske dediščine, ker si mesto ne more privoščiti standardne komunalne opreme. „V samem starem mestnem jedru je bilo skupaj 170 korit, večina je bila betonskih, nekaj obdanih s kovino, samo v Prešernovi ulici jih je bilo 65. Ta so v celoti odstranjena, učinek je bil več kot pričakovan. Tržni ulici lasten odprti prostor je dobil veljavo, redarska služba je opravila svoje delo. Z ureditvijo „samo" desetih novih korit se bo na območju starega mestnega jedra Ptuja odprti prostor urejevalo kakovostno, ne količinsko, korita ne bodo prvine preprečevanja parkiranja, temveč okrasni elementi. Pri izboru urbane opreme premišljeno izbiramo med že obstoječo Ptuju lastno opremo in uskladitvijo nove opreme v občutljiv ptujski zgodovinski mestni konglomerat."
MG
Izbrali med tremi ponudniki
Najugodnejšega dobavitelja korit so iskali z zbiranjem ponudb. Med tremi ponudniki je najugodnejšo ponudbo oddalo podjetje Tisa inženiring, d. o. o., Limbuška cesta 169, Maribor, v višini 16.110 evrov za 10 korit (brez ddv). Podjetje Alumero, d. o. o., Kolodvorska ulica 39, Slovenska Bistrica, je oddalo ponudbo v višini 17.765 evrov (brez ddv), Kovinooprema, d. o. o., Aljaževa 3, Slovenska Bistrica, pa bi korita nabavilo za 17.947,97 evra (brez ddv).
delati
trasi že potekajo. Namreč že od 20. julija območje, kjer naj bi odseka Draženci-Gruškovje.
standardih in v najkrajšem možnem času. Upa, da bo sodelovanje pri tem projektu preraslo v zadovoljstvo vseh sodelujočih.
V tem času pa je potekalo tudi odpiranje ponudb za iz-
vedbo celotne druge etape avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje. Ponudbo je oddalo pet podjetij, med njimi tudi podjetje Euro asfalt, katerega ponudba je bila najnižja.
Mojca Vtič
potekala avtocesta, raziskujejo arheologi. Izkopavanja naj bi trajala
Ptuj • Pričetek obnove porušenega grajskega obzidja
Plaz, ki preži nad starim mestnim jedrom
Pol leta po udoru na spodnjem dvorišču ptujskega gradu so se včeraj začela sanacijska dela.
Naročnik del je Ministrstvo za kulturo. Sanacijo bo izvedlo podjetje Map trade iz Slovenske Bistrice, vrednost del je 278.000 evrov, vključno z DDV. Dela bodo predvidoma končali v roku 60 oziroma 90 dni - v primeru najdbe arheoloških ostankov. Zaradi obnove bo spodnja grajska ploščad ob večerih odprta do 18. namesto do 21. ure (kot je bilo nekaj čas doslej). V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož pravijo, da so se za skrajšanje odpiralnega časa odločili zaradi obsežnih in zahtevnih del, varovanja gradbišča in premoženja ter varnosti obiskovalcev. V času obnove grajskega obzidja bo dostop do grajske blagajne, muzejske trgovine in zbirk nemoten. Župan mestne občine Ptuj Miran Senčar je ob začetku obnovitvenih del izrazil zadovoljstvo.
Vremenski vplivi in pomanjkljivo vzdrževanje so tisti najverjetnejši razlogi, da je oporni zid na ptujskem grajskem griču popustil in se začel rušiti. Zid je prerasel z zelenjem, korenine so se vrasle v reže med kamenjem in omogočile dostop zunanjim vplivom v konstrukcijo zidu: vodi, zmrzali... Zaradi naštetega je zid počasi postajal vse bolj trhel in februarja letos popustil. V sklopu sanacije bodo zelenje odstranili. Do sanacije so ga še pustili rasti, saj je vsaj deloma zagotavljalo stabilnost zidu oziroma ga kolikor toliko držalo skupaj.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Država pričenja s sanacijo posledic plazu pod ptujskim gradom, župan Miran Senčar zadovoljen.
Juršinci • Čistilna naprava v poskusnem obratovanju
Uporabno dovoljenje prihodnje leto
Občina Juršinci je lansko leto začela obnovo vodovodnega omrežja in gradnjo fekalne kanalizacije s čistilno napravo v Gabrniku v vrednosti 984.980 evrov. Naprava trenutno poskusno obratuje, uporabno dovoljenje naj bi pridobila prihodnje leto.
V Juršincih so lansko leto začeli skoraj 985.000 evrov težko investicijo. Obsežen projekt obnove vodovodnega omrežja in gradnje fekalne kanalizacije s čistilno napravo v Gabrniku je v višini 53 % celotne vrednosti investicije oz. v znesku 522.980 evrov financirala občina. Preostalih 462.000 evrov pa je sofinancirala EU (RRP). Izvajalec investicije del je bilo Cestno podjetje Ptuj.
„Čistilna naprava s kapaciteto 300 popu-
lacijskih enot trenutno na podlagi odločbe UE Ptuj poskusno obratuje. Pričakujemo, da bo naprava pridobila uporabno dovoljenje po uspešno opravljenih meritvah v začetku leta 2016, kar je običajen postopek," je pojasnila direktorica občinske uprave Saša Golob Hodnik ter še dodala, da so v občini pred leti zgradili tudi kanalizacijo Juršinci, ki pokriva del naselja Juršinci ter del Dragoviča. Kanalizacijsko omrežje Gabrnik pokriva del nižinskega predela
Gabrnika (ob cesti Gabrnik-Vitomarci in ob cesti Žihlava-Rogoznica). Juršinska občina je sicer s kanalizacijskim omrežjem pokrita približno 40-odstotno. Kljub temu pa kanalizacijskega omrežja ne nameravajo več graditi, pač pa predvidevajo sofinanciranje individualnih čistilnih naprav. Rok za ureditev omenjene problematike je sicer konec leta 2017. A župan Alojz Kaučič je še prepričan, da to ne bo izvedljivo nikjer.
Monika Levanič
Ptujska Gora • Bogoslužje ob prazniku
Verniki naj sledijo kulturi življenja
V tem delu Slovenije je bila na praznik upanja in veselja, kot je Marijin praznik poimenoval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ponovno najbolj obiskana Marijina bazilika na Ptujski Gori. Pod Marijinim plaščem se je na praznični dan sicer zbralo nekaj manj ljudi kot prejšnja leta, a tudi letos je število vernikov preseglo 1000.
V pridigi je Alojz Cvikl poudaril pomen vrednot, kot so solidarnost, sprava, prijateljstvo, družina, saj da te vrednote ustvarjajo kulturo življenja, vrednote, ki naše življenje naredijo lepše, ki ustvarijo življenje bratov in sester, torej življenje, ko je mogoče premagati tudi težave na poteh. »Če ni teh vrednot, potem ni kulture življenja, kultura smrti pa nima prihodnosti,« je povedal. Zbranim vernikom je še dejal, da si želi, da bi se človeka začelo spoštovati, saj se ga danes uporablja kot sredstvo in z njim manipulirajo lobiji in politiki, ki želijo nadzorovati potek stvari, v ozadju pa da so njihovi lastni interesi.
Sicer pa se je tudi letos slovesnost ob Marijinem prazniku na Ptujski Gori začela že dan prej. V župnijski in romarski cerkvi Marije Zavetnice s plaščem so obeležili god svetnika Maksimilijana Kolbe-ja, nato pa priredili procesijo z lučkami ter polnočno mašo.
Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič 1	Bazilika na Ptujski Gori ponovno najbolj obiskana Marijina cerkev v tem delu Slovenije.
Foto: OM
6 Štajerski TEDNIK
Gospodarstvo
torek • 18. avgusta 2015
Podravje • Letos v okviru javnih del na ptujski območni službi zaposlili 261 brezposelnih
Za javna dela ptujski območni službi
Preko javnih del se vsako leto zaposli več sto dolgotrajno brezposelnih. Preverili smo, koliko ljudi je dobilo zaposlitev v okviru javnih del na področju
Višina sofinancerskega deleža odvisna od stopnje brezposelnosti
Na Območno službo Ptuj Zavoda RS za zaposlovanje smo naslovili vprašanje, kakšen je bil sofinan-cerski delež podravskih občin za izvedbo javnih del v letošnjem letu. V občini Zavrč, kjer je bila povprečna stopnja brezposelnosti v obdobju januar-september 2014 višja od vključno 15,5 % (16,6%), je zavod financiral 85 % plače za udeležence javnih del, občina pa preostalih 15 %. V občinah Cirkulane, Ormož, Pod-lehnik, Ptuj, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, kjer je bila povprečna stopnja brezposelnih v enakem obdobju od vključno 12 % do 15,5 %, je Zavod sofinanciral 75 % plače za udeležence javnih del, občine pa preostalih 25 %. V občinah Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Sveti Andraž v Slov. goricah, Trnovska vas in Videm, kjer je bila povprečna stopnja brezposelnosti v enakem obdobju od vključno 9 % do 12 %, je Zavod sofinanciral 65 % plače za udeležence javnih del, občine pa preostalih 35 %. V občini Žetale, kjer je bila povprečna stopnja brezposelnosti v enakem obdobju do 9 % (7,8 %), pa je Zavod financiral 55 % odstotkov plače za udeležence javnih del, preostalih 45 % pa občina.
Na območju Ptuja in Ormoža je bilo v letošnjem letu za javna dela razpisanih 1.068.700 evrov ter še dodatnih 29.500 evrov za razvojne programe za spodbujanje ustanavljanja in razvoja novih dejavnosti socialnih podjetij za trajno zaposlovanje brezposelnih iz ranljivih skupin.
Za leto 2015 je bilo tako Območni službi Ptuj iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje dodeljenih skupaj 1.098.200 evrov. Kot so še pojasnili s ptujske območne službe, je v letošnjem letu v okviru javnih del dobilo zaposlitev 261 brezposelnih. Število zaposlitev v okviru javnih del je sicer po podatkih ptujske območne službe v zadnjih petih letih precej naraslo, le v letošnjem letu je število zaposlenih v primerjavi z lanskim letom nekoliko manjše. Lani se je namreč v okviru javnih del na ptujski območni službi zaposlilo 285 ljudi. Leto 2014 je po število zaposlenih na ravni leta 2013 (zaposlilo se je 260 brezposelnih), medtem ko se
je leta 2012 zaposlilo 113 ljudi, leta 2011 pa samo 114.
Zanimalo nas je še, ali se finančna sredstva za javna dela iz leta v leto zmanjšujejo. Po podatkih ptujske območne službe so se sredstva od leta
2011	stalno povečevala, razen v letošnjem letu, ko so zmanjšala za kar okrog 600.000 evrov. Leta 2011 je bilo na območni službi Ptuj za javna dela izplačanih 926.544 evrov, leta
2012	1.067.330 evrov, leta 2013 1.297.510 evrov, lani 1.676.583 evrov, v letošnjem letu pa so odobrili 1.068.700 evrov.
Kje vse so se na Ptuju in v Ormožu zaposlili v okviru javnih del
Brezposelni na ptujski območni službi so se zaposlili v naslednjih ustanovah: Animacija, d. o. o., Center interesnih dejavnosti Ptuj, Center za socialno delo Ptuj, Center za starejše občane, d. o. o., Ormož, Društvo Optimisti Ptuj, Društvo Sožitje,
Društvo za kreativni samora-zvoj Med Ptuj, E-zavod Ptuj, Fe-niks-UM Gorišnica, Gimnazija Ptuj, Javne službe Ptuj, d. o. o., Javni zavod za šport Ptuj, Javni
sklad RS za kulturne dejavnosti LJ, Klub ptujskih študentov, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Ljudska univerza Ormož,
t
Fotografija je simbolična.
Podravje • Regionalni projekt, ki naj bi zagotovil 300 novih delovnih mest
Žagar: »Ne znam si predstavljati, da takšen pr<
Talum, Impol kot glavni nosilec projekta, Srednja šola Slovenska Bistrica in Občina Slovenska Bistrica so pripravili projekt, s katerim nameravajo kandidirati v novi tudi ohranjanje obstoječih delovnih mest, pomeni prestrukturiranje šolskih programov in gradnjo podpornega okolja gospodarstvu,« je ključne cilje projekta izpostavil
Projekt, ki se imenuje Nacionalna platforma za razvoj naprednih aluminijevih zlitin, je sestavljen iz petih sklopov. Kot je zapisano v delovnem gradivu, se predvideva postavitev razvojnega centra za napredne kovinske materiale. Gre predvsem za vzpostavitev industrijskega laboratorija s sodobnimi napravami, ki bo nudil potrebno infrastrukturo za izvajanje raziskav zlitin in tehnologije. Drugi sklop je pilotna proizvodnja nano aluminijevih zlitin. Cilj tega sklopa je razviti novo tehnologijo izdelave aluminijevih zlitin z nano strukturo, ki imajo drugačne mehanske lastnosti kot zlitine, ki se danes uporabljajo v metalurgiji. Tretji sklop je dokončen zagon proizvodnje vodnih ekoloških plovil Qua-drofoil, predvideva pa se tudi nadgradnja izobraževalnih programov v Srednji šoli Slovenska Bistrica. »Sprememba programov je nujna, vsaj v poklicnem delu. Zaradi potreb gospodarstva bi se oblikoval nov program, ki bi bil kombinacija metalurgije, strojništva in računalniških znanj,« je povedal župan Ivan Žagar. Peti
sklop zajema izgradnjo že več let načrtovane zahodne obvoznice do Impola, ki pomeni tudi ureditev komunalne in energetske infrastrukture,
ter ureditev akumulacijskega jezera za potrebe Impola. Izvedba tega sklopa projekta bo omogočila zadostno preskrbo podjetja Impol z električno
energijo in s tem zagotovila možnosti za širitev cone Impol. S tem naj bi se ohranila obstoječa delovna mesta, omogočile pa naj bi se tudi
nove zaposlitve. Predvideva se, da se bo poleg 30 novih zaposlitev v podjetju Impol odprlo vsaj še 100 novih delovnih mest v povezanih druž-
bah. V projektu je predvidena tudi izgradnja akumulacijskega jezera za zagotovitev preskrbe podjetja s tehnološko vodo (za potrebe hlajenja pro-
torek • 18. avgusta 2015
Gospodarstvo
ŠtajerskiTEBKlK 7
letos pol milijona evrov manj
Ptuja, Ormoža in Maribora ter koliko sredstev je bilo v zadnjih letih namenjenih za javna dela na omenjenih območjih.
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Medobčinsko društvo invalidov Ormož, Mestna občina Ptuj, MF FURS, Mladinski center Ormož, No-
Sredstva za izvedbo javnih del
Območna služba	Izplačila 2011	Izplačila 2012	Izplačila 2013	Izplačila 2014	Odobrena sredstva 2015
Ptuj	926.544,45	1.067.330,32	1.297.510,95	1.676.583,62	1.068.700
Maribor	3.133.930,39	3.989.718,52	5.483.728,67	7.870.774,68	5.961.000





gometni klub Ormož, občine na območju OS Ptuj, osnovne šole na območju OS Ptuj, Oza-ra, Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož, Psihiatrična bolnišnica Ormož, Rokometni klub Jeruzalem Ormož, Ribiška družina Ptuj, Sonček, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Šolski center Ptuj, Teniški klub Terme Ptuj, Turistično društvo Sveti Tomaž, Uri Soča, Vrtec Ptuj, Zavod 100 % naravno Botanik Ormož, Zavod dr. Marijana Bor-štnarja Dornava, Zavod Vitis, Zdravstveni dom Ormož in ZRS Bistra.
Mariborski območni službi dva milijona manj za javna dela
Podatke smo želeli pridobiti tudi za območje Slovenske Bistrice, a so nam z Območne službe Maribor sporočili, da na
zavodu v okviru javnih povabil določijo sredstva za posamezno območno službo in ne po posameznih občinah. V nadaljevanju tako predstavljamo podatke za mariborsko območno službo.
„Za Območno službo (OS) Maribor je bilo v letu 2015 na voljo 5.961.000 evrov za izvajanje klasičnih programov javnih del ter dodatnih 932.000 evrov za razvojne programe za spodbujanje ustanavljanja in razvoja novih dejavnosti socialnih podjetij tipa B za trajno zaposlovanje brezposelnih iz ranljivih skupin. V okviru javnega povabila za izbor programov javnih del za leto 2015 je bilo torej OS Maribor dodeljenih skupaj 6.893.000 evrov."
Kot so še pojasnili, se je do konca junija v letošnjem letu v okviru javnih del z Urada za delo Slovenska Bistrica zaposlilo 151 oseb.
ojekt ne bi bil podprt
«
finančni perspektivi. »Projekt ne prinaša zgolj novih delovnih mest, temveč pomeni slovenjebistriški župan Ivan Žagar.
cesov predelave aluminija), ki jo podjetje kupuje od podjetja Komunala Slovenska Bistrica.
»Projekt sodi v to finančno perspektivo«
»Projekt je primerljiv s projekti, ki se izvajajo v tujini. To je projekt, ki dejansko sodi v to finančno perspektivo, saj omogoča razvoj podjetij in
nova delovna mesta z dodano vrednostjo, predvideva prestrukturiranje izobraževanja in zagotavlja podporno okolje za gospodarstvo. V projekt sta vključena tudi Univerza v Mariboru in Talum, tako da tudi v geografskem pomenu presega meje občine, pravzaprav gre za regionalni projekt, ki obljublja, po informacijah sodelujočih, 300 novih delovnih mest, seveda pa pomeni tudi ohranitev obstoječih delovnih mest. Zato
In če s projektom ne uspejo?
Pripravljavci projekta so predložili tudi črn scenarij. Tako je v delovni verziji projekta zapisano, da bo Im-pol v primeru neizvedbe investicije primoran možnosti za širitev proizvodnje poiskati drugje, najverjetneje v tujini. Zaradi selitve proizvodnje podjetja Impol občini Slovenska Bistrica grozi izguba več kot 1.800 delovnih mest, kar je skoraj četrtina delovno aktivnega prebivalstva v občini. Poleg tega bi to pomenilo tudi poslabšanje poslovanja ali celo propad številnih drugih podjetij v občini, ki imajo s podjetjem Impol strateške povezave in so od njega odvisna. Ob tem je v gradivu še opozorjeno, da bi selitev Impola v tujino pomenila tudi izgubo šestega največjega izvoznika v državi, kar bi vplivalo na celoten izvoz vlaga za več kot dva odstotka.
/
Letos skupno za javna dela dobre štiri milijone evrov manj denarja
Po podatkih mariborske območne službe so se sredstva od leta 2011 stalno povečevala, razen v letošnjem letu, ko so se zmanjšala za slaba dva milijona evrov.
„Zmanjšanje sredstev je le za izvajanje javnih del v letu 2015, ko so se sredstva za javna dela
v celoti zmanjšala s 37,9 milijona v letu 2014 na 33,66 milijona evrov letos. Sredstva za leto 2015 so na ravni iz leta 2013. Na Zavodu pri delitvi sredstev zagotavljamo 60 % sredstev za vzhodni del Slovenije. Pri tem je treba upoštevati tudi vsakoletni izračun deleža brezposelnih po posameznih območnih službah, deleža dolgotrajno brezposelnih ter stopnjo razvitosti posamezne občine," je finančna sredstva za javna dela še pojasnila Tanja Gerkšič iz Centralne
službe ZRSZ za zaposlovanje.
Brezposelni na mariborski območni službi so se zaposlili v naslednjih ustanovah v Slovenski Bistrici: OŠ Slovenska Bistrica, Center domače in umetnostne obrti, rokodelska zadruga, z. b. o., Center za socialno delo Slovenska Bistrica, Društvo za razvoj walfdorske pedagogike v predšolskem obdobju Otroci za jutri Slovenska Bistrica, Javni zavod za šport Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, Kulturno-iz-obraževalno društvo keramikov in lončarjev Podravja Majolika, Občina Slovenska Bistrica, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec, OŠ Minke Namestnik-Sonje Slovenska Bistrica, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, OŠ Poljčane, Razvojno-informacij-ski center Slovenska Bistrica, Srednja šola Slovenska Bistrica, Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, Zavod sv. Jerneja - Vrtec Blaže in Nežica Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, Zelena turistična kooperativa Štatenberg, z. b. o...
Monika Levanič
Podravje • Kako daleč je projekt prenove proge Pragersko-Hodoš
Direkcija za infrastrukturo: Evropska sredstva niso ogrožena
Do konca leta morajo biti zaključeni vsi infrastrukturni projekti, ki jih financiramo z evropskim denarjem - med drugim tudi v tem trenutku največji projekt na našem območju, prenova proge Pragersko-Hodoš, vredna skoraj pol milijarde evrov. Za dokončanje imajo manj kot pet mesecev časa, mi pa smo preverili, kako daleč so dela.
si ne znam si predstavljati, da projekt ne bi doživel podpore, saj vemo, da če ni vlaganja v razvoj, potem gre z gospodarstvom lahko samo še navzdol,« je povedal Žagar.
Vlaganja v razvoj nujna
Okvirna ocena vrednosti projekta, ki še ne vsebuje vseh zajetih stroškov, naj bi znašala 50 milijonov evrov z DDV. Viri financiranja še niso v celoti znani, seveda pa se nadejajo evropskih sredstev in zasebnega kapitala sodelujočih. Kdaj naj se torej pričakuje izvedba projekta?
»Če bi uspeli, smo sposobni projekt v večini realizirati v naslednjih dveh ali treh letih, če seveda stvari tečejo tekoče. Pripravljamo sestanek z ministri in sodelujočimi v projektu. Upam, da bo država stvari pospešila, saj nisem prepričan, da je takih projektov v izobilju. Zavedati pa se moramo, da finančna perspektiva poteka že drugo leto, kljub temu pa se praktično še nič ne dogaja, razen da se pripravljajo dokumenti,« je odgovoril Žagar.
Mojca Vtič
Na Direkciji za infrastrukturo so pojasnili, da so v okviru projekta nekatera dela že končali, druga pa še tečejo. Zagotovili so tudi, da cene izvedb posameznih del zaenkrat ne presegajo pogodbenih zneskov. Vsa dela, razen elektromonta-že na odseku Ormož-Hodoš, ki bo zaključena v marcu 2016, naj bi bila končana letos. „Za elektromontažna dela za izvedbo voznega omrežja je bilo treba razpis v letu 2014 ponoviti, saj na prvega iz leta 2013 naročnik ni prejel ustreznih ponudb. Pogodba je bila tako sklenjena konec leta 2014, saj je bila na ponovljen razpis vložena (sicer za ponudnika neuspešna) najprej revizijska zahteva na razpisne pogoje, nato pa še na odločitev naročnika, kar je podaljšalo postopke. Čeprav je naročnik zahteval v ponovnem razpisu izvedbo v krajših rokih, pa je to vseeno pomenilo, da je pogodbeni rok fizičnega dokončanja del marec 2016," so še pojasnili ter zagotovili, da kljub temu financiranje projekta z evropskimi sredstvi do konca leta 2015 ni ogroženo: „Dinamika aktivnosti na projektu je zastavljena tako, da bodo vsa večja dela opravljena in sofinancirana v letu 2015, za preostali manjši del pogodbenih obveznosti za izvedbo voznega omrežja pa so v celoti zagotovljena lastna sredstva v letu 2016." Obratovanje elektro vleke bo tako na odseku Pragersko-Ormož omogočeno v decembru letos,
na odseku Ormož-Hodoš pa v marcu prihodnje leto.
Visoka podtalna voda je povzročala kar nekaj težav
Vsi izvennivojski podvozi in prehodi na trasi Ptuj-Ormož so že zaključeni, nekateri tudi odprti, medtem ko podvoz v Osluševcih, kjer so pričeli dela marca letos, še zdaleč ni končan. „Na podvozu je izvedena večina betonskih elementov konstrukcije, manjkajo le še nekaj zaključkov sten ob kolesarski stezi, stopnice in plošča nad črpališčem. Trenutno se izvajajo zasipi za stenami ke-sona, začenja pa se tudi odstranitev jeklene zagatne stene, ki je varovala gradbeno jamo pred vdorom podtalne vode. Za dokončanje objekta je treba izvesti še nasip v kesonu, asfaltirati cesto in kolesarsko stezo, montirati strojno in elektro
opremo črpališča, varovalne ograje, urediti dostopne ceste in parkirišče, ukiniti obstoječi prehod ter urediti okolico. Gradnja, ki jo izvaja podjetje Stra-bag AG - podružnica Ljubljana, poteka v skladu s terminskim planom," so pojasnili na Direkciji ter še dodali, da je podtalna voda v času gradnje podvoza povzročala kar nekaj težav.
Vrednost podvoza Oslušev-ci znaša 1,66 mio evrov (brez DDV), to je skoraj 8% vrednosti celotne pogodbene cene za sklop B: „Zaradi omenjenih težav so bili izvedeni nekateri dodatni ukrepi, a so cenovno ostali v okviru vrednosti pogodbe. Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da se projekt modernizacije nivojskih prehodov Pragersko-Hodoš ne bo podražil in bodo vsa dela zaključena v okviru sklenjenih pogodb. Seveda pa bo končna vrednost projekta znana po zaključku vseh del."
Monika Levanič
Pri gradnji podvoza Osluševci je podtalnica povzročala kar nekaj težav; potrebni so bili tudi dodatni ukrepi.
VIR: ZRSZ
Foto: arhiv
8 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 18. avgusta 2015
Slovenija, Podravje • Vsesplošna kriza ne vpliva na število sklenitev ali razvez zakoncev
»
Dober zakon bi bil med slepo žensko
Kot kažejo nedavno objavljeni podatki slovenskega statističnega urada (SURS), se je v letu 2014 vsak teden poročilo povprečno 126 parov, v maju in
Delež zakonskih zvez in delež razvez sta bila v primerjavi z letom 2013 višja za 5 %. V 2014 je bilo registriranih tudi največ istospolnih partnerskih skupnosti do zdaj.
Kako so se lani poročali v podravskih občinah
Absolutno se je največ parov poročilo v najštevilčnejših občinah. Na prvem mestu je občina Slovenska Bistrica s 74 porokami, sledi Ptuj s 66 porokami, nato Ormož s 33 porokami in Lenart z 31 porokami Več kot deset porok je bilo lani zabe-
leženih še v občinah: Kidričevo (18), Gorišnica in Videm (17), Markovci (14), Hajdina in Poljčane (13), Benedikt (11) in Sveta Trojica (10).
Glede na število prebivalcev v naših občinah pa je občina, ki se lahko pohvali z največ sklenitvami zakonskih zvez v minulem letu (na 1000 prebivalcev), Sveta Trojica (4,9), sledijo pa ji: Benedikt (4,5), Središče ob Dravi (4,4), Gorišnica (4,3) in Zavrč (4).
Občine, kjer se ne bi poročil vsaj en par, ni. Po en par se je lani poročil v Zetalah in v Podlehniku, po dva pa v Trnovski vasi, Svetem Andražu v Slov. goricah, tri poroke pa so proslavili v Makolah.
V zadnjem desetletju največ porok leta 2012
Desetletna statistika porok v podravskih občinah kaže podobno sliko: daleč največ parov se je poročilo v Slovenski Bistrici - kar 734. Sledi ji Ptuj s 682 porokami v zadnjem desetletju, nato pa še: Ormož (359 porok), Lenart (266), Kidričevo (174), Videm (154), Gorišnica (132), Majšperk (107) in Hajdina (102). V ostalih občinah je bilo v zadnjih desetih letih manj kot 100 sklenjenih zakonov. Na repu lestvice so občine: Zetale (32 novopo-ročencev), Sveti Andraž (34) in Trnovska vas (36).
Zanimivo je še dejstvo, da se število porok po posameznih letih (od vključno leta 2005 do vključno 2014) ni bistveno spreminjalo (gospodarska kriza torej na ljubezen nima prav nobenega vpliva). Najmanj porok je bilo tako (skupaj v vseh 26 občinah) leta 2005 (334), največ pa leta 2012 (399) in leta 2008 (397). Lani se je v vseh občinah skupaj poročilo 388 parov.
Podravje: na tri poroke povprečno ena ločitev
Lani se je v Ptuju in Slovenski Bistrici razvezalo po 20 zakonskih parov, 12 se jih je razvezalo v Ormožu in v Vidmu ter 10 v Lenartu. V vseh drugih občinah je bilo lani ločitev manj kot deset, noben par pa se ni razvezal le v občini Zetale.
Desetletno obdobje kaže podobne rezultate: največ parov se je od leta 2005 do lani ločilo v MO Ptuj (280), v Slovenski Bistrici je bilo v vseh teh letih skupaj 272 razvez, V Ormožu 110 in v Lenartu 92. Najmanj razvez, le tri v zadnjem desetletju, je bilo v občini Trnovska vas, v Zetalah se je razšlo sedem zakonskih parov, pri Svetem Andražu pa devet.
Najmanj »trdni« zakoni v Destrniku in Poljčanah
Morda je bolj zanimiva primerjava med številom sklenjenih in razvezanih zakonov. V MO Ptuj je to razmerje 1 : 2,5 (na vsaka 2,5 novoporočenca se je en par razvezal; oziroma na 682 porok se je zgodilo 280 loči-
Največ porok v maju in avgustu
Foto: Črtomir Goznik
70 % zakonskih zvez je bilo lani sklenjenih od maja do septembra; največ v maju, juniju in avgustu (po več kot 1.000), najmanj v januarju (manj kot 200). V 2014 je prvo zakonsko zvezo sklenilo 5.874 (89,4 %) ženinov in 5.937 (90,4 %) nevest. Pri 5.539 parih (84,3 %) je bila to za oba prva zakonska zveza. Ženini, ki so se v 2014 poročali prvič, so bili stari povprečno 31,6 leta, neveste pa so bile v povprečju dve leti mlajše (29,4 leta).
Med zakonci iz tujine največ iz Bosne in Hercegovine
Večina zakonskih zvez se sklene med državljani Republike Slovenije. Pri 5.212 porokah (79,3 %) sta bila oba, ženin in nevesta, državljana Slovenije. Pri 635 porokah (ali 9,7 % porok) je bil ženin državljan Republike Slovenije, nevesta pa je bila državljanka kake druge države, največkrat Bosne in Hercegovine. Pri 603 porokah (ali 9,2 % porok) pa je nevesta, državljanka Slovenije, sklenila zakonsko zvezo z ženinom, ki je bil državljan druge države; med temi so bili najštevilnejši državljani Bosne in Hercegovine. Pri 121 sklenitvah zakonskih zvez (1,8 %) sta bila oba, ženin in nevesta, tuja državljana.
V Sloveniji je bilo v letu 2014 registriranih 27 istospolnih partnerskih skupnosti, in sicer 14 med moškimi in 13 med ženskami.
Na krako iz naših občin

Za pol kilometra ceste 54.000 evrov
Ptuj * Mestna občina (MO) Ptuj bo obnovila slabega pol kilometra ceste v Ulici Jožefe Lacko.
Dela bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj, za ceno 54.000 evrov z DDV. MO Ptuj je pogodbo z izvajalcem že podpisala. Rok za izvedbo del je 15. oktober 2015. Za posel sta se potegovali še dve podjetji: BM asfalt Ibrahim Hasanagič in Asfalti Ptuj. Prvi so ponudili ceno 64.000 evrov, drugi 60.000 evrov.
MZ
Od 19,50 do 32 evrov subvencije za bivanje študentov
Slovenija * Rok za oddajo prošenj za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih se je v petek iztekel.
Študenti, ki želijo koristiti subvencijo za bivanje, so morali prošnjo za sprejem ali podaljšanje bivanja oddati do 14. avgusta, torej do minulega petka.
V študijskem letu 2015/16 je razpisanih 14.599 prostih mest, študenti pa lahko izbirajo med bivanjem v javnih študentskih ali dijaških domovih, zasebnih študentskih domovih in bivanjem pri zasebnikih. Višina subvencije ostaja nespremenjena, in sicer 19,50 evra za javne študentske domove ter 32 evrov za bivanje pri zasebnikih.
DK
torek • 18. avgusta 2015
Podravje
Štajerski TEDNIK 9
in gluhim moškim.
«
(Michel Eyquem de Montaigne)
avgustu pa kar dvakrat toliko, 257. Tako je bilo lani sklenjenih skupno 6.571 zakonskih zvez, razvezalo se jih je 2.469.
tev). V Slovenski Bistrici je to razmerje 1 : 2,8.
Najslabše razmerje je zabeleženo v Poljčanah in na Destrniku, in sicer skoraj 1 : 2; v desetih letih se je namreč na Destrniku poročilo 70 parov, ločilo pa 34, v Poljčanah pa se je poročilo 80 parov, ločilo pa kar neverjetnih 41.
Daleč najtrdnejši zakoni so očitno sklenjeni v Trnovski vasi, saj je razmerje 1 : 0,08 (36 porok in le tri ločitve), pa tudi v Že-talah, kjer je razmerje 1 : 0,2 (32 porok in 7 ločitev).
Zadnjih deset let je bilo v vseh 26 občinah razvezanih skupno 1285 parov. Glede na to, da je bilo v istem obdobju sklenjenih 3690 zakonskih zvez, je razmerje 1 : 2,85 ali: na (slabe) tri sveže poročene pare se je en par razvezal, kot bi rekla statistika.
In če pogledamo državno povprečje, lahko mirne duše zapišemo še: Podrav-je je vsaj nekje v zlatem povprečju ...
UR
Črtomir Goznik
Sklenitve in razveze zakonskih zvez v 10-letnem obdobju (2005-2014)
V letu 2014 se je razvezalo 2.469 zakonskih zvez ali za 5 % več kot v letu 2013. Povprečna starost moža ob razvezi je bila 45,9 leta, povprečna starost žene ob razvezi pa 42,9 leta.
Povprečno trajanje zakonske zveze do razveze je bilo 14,1 leta. 17 zakonskih zvez pa se je razvezalo že v prvem letu zakona. Med v letu 2014 razvezanimi zakonskimi zvezami je bilo 1.231 (ali 49,9 %) takih, v katerih ob razvezi ni bilo vzdrževanih otrok; v preostalih 1.238 pa je bilo ob razvezi 1.909 vzdrževanih otrok. Največ vzdrževanih otrok je bilo dodeljenih materi, 38,4 %; 3,3 % jih je bilo dodeljenih očetu, 7,6 % pa obema staršema.



mmpteksn
n'koncan
Dom upokojencev Ptuj * Čeprav bi julija moralo biti znano, kaj se je v letih od 2008 do 2014 dogajalo v ptujskem Domu upokojencev oz. ali je vse potekalo v skladu z zakonodajo, pa so revizorji zaradi kompleksnosti zadeve zaprosili za podaljšanje roka. Po mnenju direktorice Jožice Šemnički in članov sveta zavoda so njihovi razlogi utemeljeni, večino ugotovitev pa naj bi na mizo vendarle dobili konec tega meseca.
Ker se je rok za dokončanje revizije v Domu upokojencev Ptuj, ki jo izvaja podjetje KPMG Slovenija, iztekel julija, smo direktorico Jožico Šemnički povprašali, kaj se dogaja in zakaj javnost še ni dobila rezultatov revizije. „Res je, da bi po prvotnem terminskem planu revizija že morala biti zaključena. A ker gre za zelo obsežno gradivo in kompleksno zadevo, so revizorji zaprosili za podaljšanje, kar jim je svet zavoda tudi odobril. Tudi po mojem mnenju so bili razlogi revizorjev povsem
utemeljeni in razumljivi," je pojasnila Šemničkijeva.
Kot izhaja iz predloga spremembe terminske-ga plana podjetja KPMG Slovenija, ki opravlja revidiranje, so ugotovili, da je podaljšanje roka potrebno zaradi kot so zapisali: „Številnih napak v računovodskih izkazih, neustreznih knjižb poslovnih dogodkov, slabo pregledne in pomanjkljive dokumentacije, kakor tudi zaradi nepravilnosti, ugotovljenih na pregledanih področjih poslovanja javnega zavoda".
Že iz navedenega izhaja, da bi znali rezultati revizije - dom je v teh letih vodila direktorica Kristina Dokl - biti zanimivi. A na uradne rezultate ne bo treba čakati več dolgo, že 28. avgusta naj bi revizorji pripravili osnutek poročila, ki gre nato v presojo, 5 dni kasneje, torej v začetku septembra pa bo zaključek revizije obravnaval še svet zavoda Doma upokojencev Ptuj, ki mu predseduje Franc Kodela.
Dženana Kmetec
10 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 18. avgusta 2015
Cirkovce • 56. tekmovanje oračev Podravja
Na državno prvenstvo Urban Švajger in Jernej Divjak
Na njivi Intek pri plinski postaji Cirkovce je bilo minulo soboto 56. regijsko tekmovanje oračev Podravja; med 42 orači z območja Podravja se sta v kategorijah obračalni plug in desni krajnik najbolje izkazala Urban Švajger in Jernej Divjak.
Zbrane orače, njihove spremljevalce in goste so pozdravili Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, Franc Veršič iz podjetja Agro PP in Milan Unuk, predsednik območne enote KGZ Ptuj; v imenu gostiteljev pa jim je zaželel dobrodošlico župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je tekmovanje tudi odprl.
Domačini so se odlično odrezali
Čeprav je letošnje regijsko tekmovanje potekalo v zelo vročem vremenu, so bili doseženi dobri orni rezultati, 42 oračev iz območja Podravja pa se je pomerilo v kategorijah obračalni plug in desni krajnik.V disciplini obračalni plug-str-nišče je med posamezniki največ točk (249) dosegel Urban Švajger iz Strojnega krožka (SK) Dravsko polje 1; odlično 2. mesto si je prioral Janko Ma-tičič iz SK Orač, 3. je bil lanski zmagovalec Bojan Elbl iz SK Lenart, 4. mesto pa sta si delila Aljaž Jurič iz SK Dravsko polje
" .i. <V"
i . iiiv V-,* ■: -1	■Wn
Foto: M. Ozmec
Le redki župani za plugom
Po otvoritveni slovesnosti, ki so jo s kulturnim programom popestrili skupina ljudskih muzikantk Vesele Polanke in veteranska folklorna skupina Vinka Korže-ta PD Cirkovce ter harmonikarja iz Kungote, so svoje spretnosti v ročnem oranju s konjsko vprego bolj ali manj uspešno prikazali nekateri župani in podžupani iz območja Podravja. Dovolj moči in hrabrosti za to težko opravilo so zbrali župani občin Kidričevo, Lovrenc na Pohorju in Rače-Fram, Anton Leskovar, Jožko Manfreda in Branko Ledinek, ter podžupana iz občin Hajdina in Starše. Na posnetku je podžupan občine Hajdina.
Foto: M. Ozmec
Na njivi Intek pri plinski postaji Cirkovce se je v dveh tekmovalnih disciplinah oranja pomerilo 42 traktoristov.
1 in Peter Majal iz SK Orač 2. V ekipni konkurenci pa sta v disciplini obračalni plug-str-nišče dosegla 1. mesto Urban Švajger in Aljaž jurič iz SK DP 1, na 2. mesto sta se uvrstila Peter Majal in Miha Breznik iz SK Orač 2, medtem ko sta 3. mesto osvojila Janko Matičič in Matija Lešnik iz SK Orač 1. V disciplini krajniki-strnišče pa je med posamezniki 1. mesto dosegel Jernej Divjak iz Orehove vasi;
2. Tomaž Lehner iz Lenarta, 3. Matej Vuk iz BTŠ Ptuj, 4. Matjaž Dreier iz Lenarta in 5. Blaž Švajger iz SK Dravsko polje 2. V ekipni konkurenci pa sta v tej disciplini 1. mesto dosegla Tomaž Lehner in Matjaž Dreier iz SK Lenart, 2. mesto Jernej Divjak in Matej Pungartnik iz Orehove vasi, 3. pa Matej Vuk in Matjaž Pernat iz BTŠ Ptuj.
Na državnem prvenstvu oračev, ki bo 3. in 4. septembra v
Bolehnečici pri Sv. Juriju ob Ščavnici, bosta tako orače pod-ravske regije zastopala zmagovalca obeh disciplin Urban Švajger in Jernej Divjak.
Zahtevno oranje
■■	v,	■
zaradi vročine in trde zemlje
Vodja tekmovanja Stane Kle-menčič, direktor KGZ Maribor, je bil glede na razmere s potek-mom tekmovanja očitno zadovoljen: »Moram reči, da je bilo letošnje tekmovanje kar precej zahtevno. Prvič zaradi tega, ker je bila obdelava tal precej otežena in zahtevna, saj je bilo
zemljišče zelo trdo. Najtežje je bilo doseči primerno globino, a izkušeni tekmovalci so bili temu očitno kos, saj so svoj del površine primerno zorali. Drugič pa tudi zaradi vremena, saj je bilo zaradi izredne vročine in visoke vlažnosti oranje precej oteženo. Sicer pa kmet mora biti pripravljen na vse pogoje.«
Da je tekmovanje potekalo nemoteno in uspešno, so poleg organizatorjev iz občine Kidričevo skrbeli še strokovnjaki zavodov KGZS iz Maribora in Ptuja, predstavniki podjetij PP Agro Ptuj, Agrosoršak, Strojnega krožka Dravsko Polje in DPM Spodnje Podravje.
Ker prinaša program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-20 nove
možnosti za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada, so med tekmovanjem predstavili ukrep KOPOP, ki je namenjen ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks, ki so finančno podprte. Za to, da bi posamezne operacije KOPOP čim uspešneje izvajali, so na poligonu izvedli delavnico s praktičnim prikazom najsodobnejših orodij za izvajanje operacij POZ-NIZI in POZ-KONZ, predstavili pa so tudi nekatera druga orodja za izvajanje operacij KOPOP. Strojni krožek Dravsko polje je demonstriral storitve medsosedske pomoči, v popoldanskem času pa so izvedli še atraktivno tekmovanje v oranju s starodobnimi traktorji.
M. Ozmec
53. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM
MEDNARODNI
22.-27. 8.2015
Gornja Radgona
1^1 ■ POMURSKI SEJEM
www.pomurski-sejem.si
Dornava • Priprave na lukarski praznik v polnem teku
Dornavskega luka ne sme zmanjkati
Priprave na osrednjo slovesnost ob 22. liikarskem prazniku v Dornavi so že v polnem teku. Članice TED Liikari Dornava že pridno pletejo vence - krence, ki jih bo zraven naprodaj okrog 200. Zraven takšnega in drugačnega luka pa obljubljajo tudi veliko dobre zabave, po kateri Dornavčani slovijo.
Turistično-etnografsko društvo Lukari Dornava je minuli teden na Čiišekovi domačiji pripravilo postavitev klopotca in prikaz priprav na praznik, ki ga organizirajo to nedeljo.
Po dveh letih premora zaradi gradnje dvorane se ponovno vračajo na staro mesto, a v novi, sodobno urejen prostor. Po dvoletnem gostovanju v Mezgovcih, kjer so se prav tako imeli lepo, bodo 22. lukarski praznik namreč izpeljali v, kot pravi predsednica društva Marija Belšak, idealnem prireditvenem prostoru. Pripravljajo razstavo, srečelov, predvajali bodo film, izpeljali etnograf-
Foto: arhiv TED Dornava
ski prikaz pletenja vencev, nastopile bodo številne domače skupine, v goste pa so povabili tudi folkloriste iz Lancove vasi. Obljubljajo dobro zabavo, na kateri bo v nedeljo od 14. ure
naprej vse v znamenju pravega, domačega luka, ki bo kakovosten in prebran in ga bo kljub temu, da ga je letos en del zgnil, dovolj za vse.
Dženana Kmetec
Nogomet
Po »zaušnici« prebujenje in preobrat Drave
Stran 12
Kolesarstvo
Luka Sagadin za konec do etapne zmage
Stran 12
Strelstvo
Venta, Kuharic in Raušl še brez norme za 01
Stran 13
Tenis
Rola doživel še en poraz »za las«...
Stran 13
Rokomet
Prva pripravljalna zmaga Ormoža
Stran 14
Šah
Nika druga, odlična tudi Naj in Tadej
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 6. krog
10 tisoč navijačev videlo poraz Maribora
■ ■ V
Maribor - Olimpija 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 Henty (5.), 0:2 Henty (27.), 0:3 Šporar (90.).
MARIBOR: Handanovic, Bo-har (od 46. Vršič), Gigli, Šuler, Viler, Ibraimi, Filipovic, Kabha (od 22. Mertelj), Sallalich (od 72. Mendy), Tava res, Bajde. Trener: Ante Šimundža
OLIMPIJA: Šeliga, Fink, Kel-har, Mitrovic, Krefl (od 69. Baj-ric), Matic, Kapun, Mimoun (od 77. Da Silva), Kronaveter (od 61. Zajc), Šporar, Henty. Trener: Marijan Pušnik
RUMENI KARTONI: Šuler, Gigli; Kronaveter, Fink, Kapun, Matic, Kelhar.
RDEČI KARTON: Gigli (76.).
Ljubljanski nogometaši so prepričljivo dobili prvi prvenstveni derbi sezone in tudi prvič, odkar je na sceni »nova« Olimpija, zmagali v Ljudskem vrtu. Predstava ze-leno-belih je bila prepričljiva, gostje so zelo dobro ustavili vijoličaste, temelje zmagi pa je z dvema zadetkoma že v prvem polčasu postavi natančni Ezekiel Henty.
Trinajsto prvoligaško gostovanje Olimpije v Ljudskem vrtu je bilo za Ljubljančane prvič uspešno. V 25. derbiju so popolnoma zasenčili Mariborčane. Henty je bil v prvem polčasu nerešljiva uganka za obrambno vrsto domačih. Državni prvaki so bili v napadalnih akcijah neuspešni, kar
je bila v težkih igralnih razmerah na razmočenem igrišču voda na mlin gostom.
Obračun velikih tekmecev je spet privabil veliko gledalcev. Dvoboj so si ogledali tudi košarkarski reprezentanti, ki se pripravljajo na evropsko prvenstvo, ki so jim gledalci med polčasoma, ko so prišli na igrišče, namenili velik aplavz in zaželeli veliko uspeha na EP.
Ante Šimundža, trener Maribora: »Olimpija je bila boljša, manjkalo nam je nekaj, kanček energije, ki bi tehtnico prevesila na našo stran. Fantje so si želeli zmagati, toda niso bili učinkoviti. Tekmo je odločila individualna kakovost posameznika Hentyja. V drugem polčasu smo imeli pobudo, zadeli vratnico, več pa ni šlo. O žvižgih s tribun bi dejal, da popolnoma razumem navijače, da so, ko ni zmag, nezadovoljni. Kot so aplavzi, so tudi žvižgi. Tako pač je v tem poslu. Naleteli smo na bolj razpoloženega, kar lačnega tekmeca..«
Marijan Pušnik, trener Olimpije: »Čestitke fantom za zelo dobro predstavo. Ambient je bil sijajen. Vesel sem zmage zaradi treh točk v gosteh. Bi pa rad, da bi fantje ostali trdno na zemlji, da bi dosegli še kaj več. Moštvo ima še možnost za napredek. Nedvomno so tri točke v Ljudskem vrtu pomembne za vsako ekipo, tako tudi za nas. Še posebej v derbiju. Maribor je najboljša slovenska ekipa
Ante Šimundža po porazu z Olimpijo ni več trener Maribora ...
zadnjih sedem let. Nisem ev-foričen, je pa jasno, da bo za nadaljnji kluba razvoj potreb-
Šimundža nič več trener Maribora
Ante Šimundža ni več trener slovenskega nogometnega prvaka Maribora. Po nedeljskem porazu z Olimpijo je v ponedeljek odstopil s položaja. Do nadaljnjega bo Maribor vodil pomočnik trenerja Saša Gajser.
Šimundža je na mesto trenerja Maribora stopil 30. novembra 2013 in od tedaj v 100 tekmah zbral 56 zmag, 22 remijev in 22 porazov, s klubom pa v minuli sezoni nastopal tudi v elitni ligi prvakov.
PRVALIGA 1 fj I u ko m Slovenije I Nogomet • 1. SNL
REZULTATI 6. KROGA:
Maribor - Olimpija 0:3 (0:2); strelca: Henty 5., 27., Šporar 91.; rdeči karton: Abel Gigli 77./Maribor; Krško - Krka 0:0;
Domžale - Gorica 2:3 (1:1); strelci: Morel 25., Mance 57.; Eleke 5., 56., Širok 86.; Luka Koper - Rudar 1:1 (0:1); strelca: Palčič 47.; Kašnik 20. Tekma Celje - Zavrč je bila odigrana v ponedeljek zvečer, po sklepu redakcije.
1. GORICA	6	5	0	1	14:10	15
2. OLIMPIJA LJUBLJANA	6	4	1	1	13:4	13
3. MARIBOR	6	3	1	2	8:7	10
4. DOMŽALE	6	3	0	3	11:8	9
5. KRŠKO	6	2	2	2	4:7	8
5. KRKA	6	2	2	2	4:7	8
7. RUDAR VELENJE	6	1	2	3	6:8	5
8. ZAVRČ	5	1	2	2	4:6	5
9. KOPER	6	1	2	3	7:11	5
10. CELJE	5	0	2	3	4:7	2
Najboljši strelci: 5 zadetkov: Blessing Chibuike Eleke (Gorica); 4 zadetki: Luka Prašnikar (Rudar), Ezekiel Henty (Olimpija); 3 zadetki: Amel Džuzdanovic (Gorica), Andraž Šporar, Rok Kronaveter (oba Olimpija), Antonio Mance (Domžale).
Tenis • Članski ITF-turnir
Odločitev o zmagovalki padla že v četrtfinalu
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek je v romunskem Aradu osvojila četrto letošnjo lovoriko. Njena tokratna finalna tekmica je bila Slovakinja Chantal Skamlova.
na pomoč vseh subjektov v Ljubljani.«
sta
Nogometaši Gorice so se pozno spomladi z Aluminijem v dodatnih kvalifikacijah za obstanek borili za prvoligaški status, po šestih odigranih krogih novega prvenstva pa se sončijo na vrhu lestvice. Eden od razlogov za preobrat je nedvomno močna želja po preživetju oz. obstoju kluba, ki se ubada z velikimi finančnimi težavami in je šele na začetku dolgoročne sanacije. A varovancev Mirana Srebrniča to ne ovira pri dobrih igrah, kakršno so znova prikazali, tokrat v Domžalah. Dva zadetka je prispeval prvi strelec lige Eleke, piko na i peti zaporedni zmagi Gorice pa je postavil Matija Širok tik pred koncem tekme. Na drugi strani so Domžalčani izgubili še tretjo zaporedno domačo tekmo, vse točke so doslej osvojili v gosteh.
Dolenjski derbi je na tribune stadiona Matija Gubca kljub dežju privabil 1400 gledalcev, ki pa tokrat niso videli zadetkov. S točko sta lahko v tem dvoboju zadovoljna oba, saj sta se obdržala v sredini lestvice.
Z remijem se je končal tudi dvoboj na Bonifiki, kjer domačinom nikakor ne steče tako, kot so si zamišljali pred sezono. Na drugi strani se Velenjčani le prebujajo in so po treh uvodnih porazih še tretjič zapored ostali neporaženi.
JM
O trojici Zoran Krajnc-Ta-mara Zidanšek-Pia Čuk v zadnjem času poročamo precej pogosto, običajno imamo za to tehtne razloge. Tako je tudi tokrat, saj je Tamara Zidan-šek, članica TK Terme Ptuj, osvojila že četrti letošnji profesionalni turnir z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev, tokrat v Romuniji!
17-letnica iz Slovenskih Konjic je bila na turnirju 1. nosilka, kar je s suverenimi predstavami potrdila tudi na igrišču. Že ob pogledu na žreb glavnega turnirja je bilo bolj ali manj jasno, da se bosta v četrtfinalu med seboj pomerili obe varovanki Zorana Krajnca, Tamara in Pia. To se je res zgodilo in po številnih urah skupnega treniranja sta se tokrat prvič merili na uradnem profesionalnem dvoboju. Skupaj sta sicer slavili na zadnjih štirih turnirjih (Tamara trikrat, Pia enkrat - na zadnjem), zaradi česar je imel dvoboj posebno veljavo. A je Tamara tokrat dve leti starejšo prijateljico ugnala, v točkah je bila zelo prepričljiva - 60:41.
Nadaljevanje je bilo glede na zadnje turnirje zelo predvidljivo ... V polfinalu je morala v soboto pozno popoldan najprej premoč priznati 5. nosilka Marina Kachar (605.). 23-letna Srbkinja je doslej enkrat osvojila podoben turnir, tokrat preko polfinala pač ni šlo. V nedeljskem finalu je bila Tamarina tekmica 2. nosilka,
Arad, Romunija, 10 tisoč dolarjev:
1.	krog: Zidanšek (1.) - Nadiya Kolb (Ukrajina) 6:1, 6:1; Čuk (6.) - Gabriela Horackova (Češka) 6:1, 6:7(3), 6:2;
2.	krog: Zidanšek (1.) - Elena Gabriela Ruse (Romunija) 6:3, 6:3; Čuk (6.) - Satsuki Takamu-ra (Japonska) 6:0, 6:0;
četrtfinale: Zidanšek (1.) -Čuk (6.) 6:3, 6:2;
polfinale: Zidanšek (1.) - Marina Kachar (Srbija, 5.) 6:3, 6:3;
finale: Zidanšek (1.) - Chantal Skamlova (Slovaška, 2.) 6:1, 6:3.
Chantal Skamlova (535). 21-letna Slovakinja ima v rubriki osvojeni turnirji bogatejši zapis, osvojila je štiri turnirje med posameznicami, še veliko več pa med dvojicami - kar 13! Finale je bilo izenačeno le na začetku (1:1), nato je Tamara osvojila pet iger zapovrstjo (6:1). V drugem nizu je Slovakinja povedla 0:2, Zidanškova pa je vrnila na 2:2. Zaključek je znova pripadel Slovenki, ki se je zasluženo veselila četrtega letošnjega osvojenega turnirja. Dvoboj je trajal manj kot eno uro, razmerje v točkah pa je bilo 58:35. Zidanškova je bila izrazito boljša v izkoriščanju break priložnosti - 5/7, tekmica le 1/6.
Tamarino razmerje zmag in porazov na zadnjih petih turnirjih je 23:1.
Jože Mohorič
Gorici je všeč na vrhu ...
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 12. avgusta 2015
Nogomet • 2. SNL, 2. krog
Po »zaušnici« prebujenje in preobrat Drave
Drava Ptuj -TKK Tolmin 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kanalec (28.), 1:1 N. Čeh (55.), 2:1 Kidrič (71.).
DRAVA PTUJ: Ajlec, Rešek, Perger, Roškar, Lonzaric, A. Čeh, Kidrič (od 77. Pauko), Krajnc (od 46. Šalamun), Romih, Horvat, Monjac (od 46. N. Čeh). Trener: Franci Fridl.
TKK TOLMIN: Baloh, Codro-maz, Šuligoj, Zornik, Kavčič, Ra-kušček (od 83. Ogrič), Kadrija (od 67. Rojc), Kanalec, Kucalovic (od 76. Mrak), De. Sukanovic, Da. Sukanovic. Trener: David Ka-nalec.
RUMENI KARTONI: Perger, Krajnc, N. Čeh, Hrovat; Kanalec, Šuligoj, De. Sukanovic, Codro-maz.
Nogometaši Drave so se po štirih letih nastopanja v nižjih ligah vrnili v 2. ligo, prvo domačo tekmo pa so odigrali v soboto z ekipo Tolmina. Ta je že v 1. krogu gostoval na Štajerskem, pri Aluminiju (1:0), tudi na Ptuju se pred približno 400 gledalci ni odnesel nič bolje ...
Varovanci Francija Fridla so začeli podjetno: z agresivnim pokrivanjem so odvzemali žogo gostom in do 25. minute sprožili kar nekaj strelov na gol (Monjac, Romih, Kidrič ...). Na drugi strani so bili občasno nevarni tudi gostje, ki so tudi prvi zadeli: v 28. minuti so izvedli hitro akcijo, poslali povratno žogo na rob kazenskega prostora, od koder je 19-letni Aljaž Kanalec lepo zadel v polno - 0:1. »Nekako se zdi, da moramo dobiti 'zaušnico', da se prebudimo in začnemo resno igrati. Po zaostanku nam je voda že rahlo tekla v grlo, a smo ohranili mirno kri,« je po tekmi povedal Franci Fridl, ki s prvim delom ni mogel biti zadovoljen.
Ob polčasu je opravil dve menjavi, vstopila sta izkušeni Nastja Čeh in mladi Luka
-
h^^Bmb -J a
-
Foto: Miha Primc
Nogometaši Drave so dobro opravili prvi domači preizkus v sezoni. Na fotografiji sta Alen Romih (modri dres št. 18) in v ozadju Rok Kidrič (11).
Šalamun. Čeprav se je na Ptuju močno pooblačilo, je igra postala vedrejša. Oba novinca sta v igro vnesla precej živahnosti, tudi ostali igralci v modrih dresih so pričeli igrati bolj zbrano. S tem se je zmanjšalo število napak na sredini, posledično so večkrat prišli v priložnosti. Prva sta v 49. minuti zapre-tila Nastja Čeh in Kidrič. To je bila primerna uvertura, saj sta prav omenjena igralca v nadaljevanju zrežirala preobrat. V 53. minuti se je v vlogi podajalca znašel Kidrič, žogo je natančno podal na oddaljeno vratnico, tam pa jo je Na-stja Čeh v padcu zadel tako natančno, da je po odskoku končala v mreži - 1:1. Od tega trenutka naprej so domačini še bolj trdno prevzeli vajeti igre v svoje roke in v 71. minuti so to unovčili z drugim zadetkom. Nastja Čeh je izvajal kot iz leve strani, v sredini pa je bil v gneči najbolj spreten Rok Kidrič, ki je zadel iz bližine - 2:1. »Srečanje smo izgubili zaradi grobih
Franci Fridl, trener Drave: »Na prvem domačem srečanju smo se želeli navijačem predstaviti v najlepši luči. Tekma je bila težka, prava prvenstvena, na koncu pa smo tudi z borbenostjo dokazali, da si zaslužimo mesto v 2. ligi. Gostom v nadaljevanju nismo dopustili veliko prostora, sami pa smo se tudi s pomočjo določenih menjav dvignili. To se je zgodilo že drugič zapored, a se nam lahko enkrat zalomi, zato moramo igrati še bolj zbrano od samega začetka.«
Aleš Čeh, Drava: »Zavedali smo se težavnosti prvega domačega dvoboja, pred katerim smo se dogovorili, da na igrišču res damo vse od sebe. To smo storili in nagrada v obliki zmage je zaradi tega prišla sama od sebe. V nadaljevanju nam je bilo po vstopu v igro Nastje lažje, a smo morali za tri točke vsi skupaj garati do konca.«
David Kanalec, trener TKK Tolmin: »V prvem polčasu je bila igra raztrgana, tudi domačini niso igrali nič bolje. Uspeli smo izkoristiti eno od redkih priložnosti. Ko bi morali v drugem kompaktno braniti to prednost, so se nam pojavljale napake, zaradi katerih smo bili na koncu poraženi. To tekmo sem vseeno videl nekoliko bolj pozitivno kot tisto prvo v Kidričevem proti Aluminiju.«
napak ožje obrambe in vratarja,« je po tekmi razlagal gostujoči trener David Kanalec. Do konca tekme so domačini prevladovali in bi lahko še izdatneje zmagali. Poskusi
Pauka, Šalamuna, Pergerja in drugih pa niso zadeli cilja.
Gledalci na ptujskem Mestnem stadionu so bili zadovoljni z igro v drugem polčasu, pred strokovnim štabom
2. SNL
REZULTATI 2. KROGA:
Drava Ptuj - TKK Tolmin 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Kanalec (28.), 1:1 N.Čeh (55.), 2:1 Kidrič (71.);
Ankaran - Aluminij 0:0;
Triglav - Roltek Dob 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Klopčič (4.), 0:2 Ra-čič (28.).;
Kalcer Radomlje - Zarica Kranj 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Sto-ilj kovic (32.);
Šenčur - Farmtech Veržej 2:3
Drave pa je sedaj naloga, da takšno prikaže v vseh 90 minutah tekme.
V Ankaranu miroljuben remi: Ankaran -Aluminij 0:0
ANKARAN: Paal, Mate, Kolarič (od 63. Pletikos), Burkič, Zlatic, Reja, Mršič, Lekič (od 55. Rodi-ca), Banovič (od 69. Obrenovič), Gajšek, Vodeb. Trener: Vlado Badžim.
ALUMINIJ: Lipovac, Topo-lovec, Čeh, Damiš, Turkalj (od 84. Pucko), Krljanovic, Bizjak, Vrbanec, Kozar (od 68. Vindiš), Škoflek (od 71. Ploj), Kastratovic. Trener: Damijan Romih.
RUMENI KARTONI: Mate, Mr-šič, Reja, Obrenovic; Vrbanec.
Po uvodni zmagi proti Tolminu so Kidričani mirno pričakovali gostovanje na obali. Nasproti jim je stala ekipa Ankarana, ki je v 1. krogu pripravila največje presenečenje in kljub trem (!) izključenim igralcem (Badžim, Rudonja, Zemljak) odnesla tri točke iz Doba.
Glede na prvo tekmo je trener Aluminija Damijan Romih naredil eno spremembo v začetni enajsterici, namesto Dejana Petroviča je tokrat začel Dejan Kr-ljanovič. Uvod je bil dober in prav lahko bi Kidričani po desetih minutah tekme vodili vsaj 0:1. Najprej je po lepem prodoru poskušal Bizjak s strani, a je iz težkega položaja zadel stativo. Kmalu je z glavo po podaji iz kota dobro streljal Kastratovič,
(2:3); strelci: 0:1 Vinkovič (7.),					
1:1 Kokalj (10.), 1:2 Lukač (17.),					
2:2 Kokalj	(21.),		2:3		Vinkovič
(34.); rdeči karton: Vaš (57.).					
1. FARM. VERŽEJ	2	1	1	0	5:4 4
2. DRAVA PTUJ	2	1	1	0	3:2 4
3. K. RADOMLJE	2	1	1	0	3:2 4
4. ANKARAN	2	1	1	0	2:1 4
5. ALUMINIJ	2	1	1	0	1:0 4
6. ROLTEK DOB	2	1	0	1	3:2 3
7. ŠENČUR	2	0	1	1	3:4 1
8. ZARICA	2	0	1	1	2:3 1
9. TRIGLAV	2	0	1	1	2:4 1
10. TKK TOLMIN	2	0	0	2	1:3 0
Damijan Romih, trener Aluminija: »Nekoliko mi je žal zaradi pomanjkanja koncentracije na začetku tekme, saj bi lahko tekmo zapeljali v drugačne vode. Sicer z igro nisem preveč zadovoljen, za zmago prikazali smo odločno premalo. Končni izid je tako realen odraz stanja na igrišču. Delno je opravičilo za slabo predstavo neravno igrišče, med pozitivne momente pa štejem dobro funkcioniranje obrambne vrste.«
najlepšo priložnost prvega dela in celotne tekme pa je v 10. minuti imel Vrbanec, ki se je po prodoru znašel sam pred domačim vratarjem Matejem Paalom, a streljal točno vanj. Domačini v prvem delu razen dveh strelov z glavo niso resneje zapretili. Zaradi velike vročine je igra postajala počasnejša, igralci so imeli ob tem še veliko težav s kontrolo žoge na izrazito neravnem igrišču.
V nadaljevanju so se domačini prebudili in postali nevarnejši, a so v enem primeru zgrešili gol, v drugem pa je vratar Lipovac z odličnim posredovanjem preprečil njihovo veselje. Za goste je tudi v tem delu najnevarne-je poskusil Vrbanec, njegov močan strel pa ni zadel cilja. Obrambni vrsti obeh ekip sta bili do konca srečanja boljši del ekip, tako da se rezultat ni spremenil.
Jože Mohorič
Kolesarstvo • Dirka v Avstriji
Denis Krajnc končal igralsko kariero
Denis Krajnc je bil v zadnjih dveh sezonah steber obrambe Drave. V modri dres se je vrnil v sezoni 2013/14 in s svojimi igrami ptujski ekipi veliko pomagal na poti vrnitve v 2. ligo.
Nogomet je začel igrati pri sedmih letih in je bil član vseh mlajših selekcij Drave. Tej je pomagal stopati v začetku tisočletja iz 3. v 2. in leta 2002/03 iz 2. v 1. slovensko ligo. V članski ekipi je v elitnem tekmovanju nastopal dve sezoni, nato pa je do leta 2013 igral v Avstriji.
Od modrega dresa se je pred tekmo Drava - TKK Tolmin poslovil le igralsko, ob čemer mu je kapetan ekipe Nastja Čeh predal sliko z dresom številka 5, na katerem so vsi podpisi nogometašev Drave. S tem simboličnim dejanjem in bučnim aplavzom s tribun Mestnega stadiona na Ptuju je Denis Krajnc končal svojo aktivno športno pot, a ostaja zvest modri barvi in Dravi, saj se bo odslej še bolj posvetil delu v marketingu ptujskega kluba.
DB
Luka Sagadin za konec do etapne zmage
V okolici Dunaja je od nedelje do petka potekala močna mednarodna etapna kolesarska dirka Asko Radjungentour 2015, na kateri so nastopale evropske reprezentance v starostni kategoriji mlajših mladincev. V tej kategoriji ima veliko nadarjenih kolesarjev tudi Slovenija, za katero so v Avstriji tokrat tekmovali Nik Čemažar, Aljaž Jarc, Aljaž Omrzel, Luka Sagadin, Pavel Cizelj in Anže Skok.
Po zmagi Slovenije in Luke Sagadina v uvodnem ekipnem kronometru so naši kolesarji v naslednjih treh etapah dosegli nekaj dobrih uvrstitev, najbolje je vozil prav član KK Perutnina Ptuj Luka Sagadin. Ta se je izkazal tudi v četrti etapi, ko so tekmovalci vozili kilometer dolg gorski kronometer. Tega je dobil vodilni kolesar na dirki in nosilec roza majice Švicar Til Stieger, za katerim je dve sekundi zaostal Nizozemec Herman Brinkmann, medtem ko je za tri sekunde
Luka Sagadin na najvišji stopnički zadnje etape dirke v Avstriji
zaostal odličen Sagadin. V zadnji, peti etapi, so mladi kolesarji prevozili štiri kroge po dvajset kilometrov na precej razgibanem terenu. Znova je
zablestel odlični ptujski kolesar, ki je napadel približno tri kilometre pred ciljem. Sledil mu je Michiel Hillen in skupaj sta si privozila minimalno
prednost. V ciljnem sprintu je Sagadin suvereno ugnal belgijskega državnega prvaka in si privozil eno največjih, če že ne največjo zmago v svoji dosedanji kolesarski karieri. V ozadju se je bil boj za skupno zmago na dirki, ki jo je osvojil Švicar Til Stieger.
Med Slovenci je bil z zaostankom 38 sekund osmi Aljaž Jarc, deveti je bil z zaostankom 55 sekund Aljaž Omrzel, medtem ko je bil izvrsten deseti z zaostankom 58 sekund Luka Sagadin. Ob teh posameznih odličnih rezultatih slovenskih reprezen-tantov je treba poudariti tudi ekipni vrsti red, v katerem je Slovenija suvereno zmagala, saj je imela minuto prednosti pred Luksemburgom, tretji so bili Švedi. Luka Sagadin je svoje odlične nastope kronal še z eno odlično skupno uvrstitvijo: tretji je bil v skupnem seštevku letečih ciljev.
David Breznik
torek *18. avgusta 2015
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Tenis • Blaž Rola
Strelstvo • Svetovni pokal v Azerbajdžanu
Se en poraz »za las«... Venta, Kuharic in Rausl se vedno brez kvote za 01
Po neuspelem zaključku evropske turneje se je Blaž Rola (121.) odpravil na trening v ZDA, po katerem je zaporedoma zaigral na treh močnih turnirjih serije ATP 250 in 1000. V Washingtonu (ATP 250) je v 1. krogu ugnal Američana Denisa Kudlo, ki je v zadnjih mesecih v zelo dobri formi. To je bil odličen znak za Blaževo samozavest, a je v nadaljevanju kljub dobri igri doživel tri zaporedne poraze. Najprej je v 2. krogu Washingtona tesno izgubil proti Argentincu Leonardu Mayerju, nato v 1. krogu kvalifikacij Montreala (ATP 1000) še proti Latvijcu Er-nestu Gulbisu. Zanimivost: Gulbis se je kasneje iz kvalifikacij prebil vse do četrtfinala glavnega turnirja, kjer je imel proti Novaku Dokoviču na volja celo dve zaključni žogi za zmago, a ju ni uspel izkoristiti ...
Rola je konec tedna preizkusil srečo še na tretjem velikem turnirju, tokrat serije ATP 1000 v Cincinnatiju. Kot
zamenjava je zaradi odpovedi nekaterih igralcev prišel v kvalifikacije, kjer se je v 1. krogu pomeril z Uzbekistan-cem Denisom Istominom (70.). Blaž je odlično odprl dvoboj in prvi niz po manj kot pol ure igre dobil z rezultatom 6:1. Tudi v drugem nizu je imel stalno pobudo in bil predvsem nevaren na 2. servis Istomina. Tako si je priigral tri break priložnosti (Istomin nobene), a se je Uzbekistanec izvlekel in niz zapeljal v podaljšano igro. Po dramatični igri se je zmage 7:9 veselil 28-letni Istomin. Ta je v odločilnem nizu unovčil izkušnje in psihološko prednost ter slavil 4:6.
Blaž je v dvoboju, ki je trajal več kot dve uri, na koncu osvojil kar 11 točk več od Istomina - 102:91, kar pa je bolj slaba tolažba za izgubljeno priložnost. Samo upamo lahko, da se bo ptujskemu igralcu vse to z obrestmi vrnilo na največjem turnirju tega dela sezone - OP ZDA v New Yorku.
JM
Tenis • Mladinski ITF-turnir
Španska prevlada
V Domžalah se je začela serija slovenskih mladinskih ITF-turnirjev, tokratni je bil 4. ranga. Na njem je bil med 64 igralci v glavnem turnirju 1. nosilec Ptujčan Sven Lah. 16-le-tni član TK Terme Ptuj je trenu-
Mladinski ITF-turnir v Domžalah:
posamezniki:
1.	krog: Lah (1.) - Huber (Avstrija) 6:3, 6:3;
2.	krog: Lah (1.) -Herrmann Žunič (Nemčija) 6:2, 4:6, 6:2;d
3.	krog: Lah (1.) - Divar (Špa-nijua) 2:6, 4:6;
finale: Divar - De Genover (Španija) 3:6, 6:4, 7:5.
Dvojice:
1.	krog: Lah/Schweiger-Mu-žar (2.) - Batkis/Vodavoz (Izrael) 6:2, 6:2;
2.	krog: Lah/Schweiger-Mu-žar (2.) - F. Ninčevic(L. Nince-vic (Hrvaška) 6:4, 6:3;
četrtfinale: Lah/Schweiger-Mužar (2.) - Komac(Miklavčič (Slovenija) 6:1, 6:2;
polfinale: Lah/Schweiger-Mužar (2.) - Forti/Frinzi (Italija) 3:6, 6:3, 9:11.
tno na 350. mestu mladinske ITF-lestvice.
V uvodnih krogih je Sven upravičil status 1. nosilca, nato pa ga je v tretjem pričakal leto starejši Španec Carlos Divar. Ta je čez celoten turnir prikazal odličen tenis in je Svena izločil v dveh nizih. Divar je bil uspešen tudi v nadaljevanju, saj ga do finala ni uspel ustaviti prav nihče. Tudi celoten ostali del turnirja je bil v znamenju Špancev, saj sta se v finalu posameznikov merila Divar in njegov rojak Ignasi de Rueda de Genover, med dvojicami pa sta omenjena igralca slavila skupaj.
Med dvojicam je bil uspešnejši tudi Sven Lah, ki je igral skupaj z 18-letnim Borom Schweigerjem Mužarjem -bila sta 2. nosilca. Slovenca sta v tem delu tekmovanja preskočila tri kroge in se uvrstila v polfinale. Tam sta morala po zelo izenačenem in na koncu tudi dramatičnem dvoboju v skrajšanem tretjem nizu priznati premoč italijanski dvojici Francesco Forti - Mattia Frinzi (16 in 15 let)
JM
V kavkaškem pogorju v mestu Gabala, ki leži dobrih 200 km severozahodno od azer-bajdžanske prestolnice Baku, je potekal letošnji zadnji prestižni ISSF svetovni pokal v streljanju s puško, pištolo in puško šibrenico. Zadnjega kvalifikacijskega tekmovanja z malokalibrskim orožjem za Olimpijske igre v Riu de Ja-neiru se je udeležilo več kot 1.100 tekmovalcev iz 90 držav in med njimi tudi 10-član-ska slovenska reprezentanca, za katero so nastopali tudi trije spodnjepodravski strelci, Ptujčanka Majda Raušl ter Ormožana Urška Kuharič in Kevin Venta. Glavni cilj vseh udeležencev v Gabali je bil osvojitev tako želene olimpijske kvote oz. vozovnice za Rio. Teh je bilo na razpolago 34, ki so jih osvojili predstavniki iz 25 držav, žal nobeden izmed Slovencev. Zdaj vsem Evropejcem ostane le še zadnja priložnost za kvoto - na EP z zračnim orožjem konec februarja 2016 v madžarskem mestu Gyor.
Raušlova z vzponi in padci osvojila 73. mesto
Ptujska strelka Majda Ra-ušl se je po letošnji dolgi in dobri sezoni z vrhuncem sezone na svetovnem pokalu v Munchnu uvrstila še v ekipo za Azerbajdžan. V kvalifikacijah z zračno pištolo je začela odlično in bila s serijo 96 krogov med najboljšimi. Nato sta sledili dve slabši seriji z 91 in 90 krogi, s katerima je izgubila stik z najboljšimi. Z dobrim zaključkom s serijo 95 krogov pa je Raušlova izboljšala vtis, dosegla skupno 372 krogov, kar je manj od njenih pričakovanj in letošnjega povprečja na največjih tekmah, in se v zahtevni konkurenci uvrstila na 73. mesto.
»S tekmovanjem v Gabali sem delno zadovoljna, delno pa ne morem biti. V drugi seriji sem po drugem strelu naredila napako, za katero ne vem, kaj se je zgodilo (osmica, op. a.), saj sem imela dober občutek. Takšni zadetki me ponavadi spravijo iz tekmovalnega ritma in to se je zgodilo tudi tokrat. Pobrala sem se komaj v zadnji, četrti seriji, takrat pa je bilo že prepozno za dosego kakšnega vidnejšega rezultata. Zadovoljna sem predvsem
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormoški strelec Kevin Venta je v azerbajdžanski Gabali, na modernem novem strelišču, boljše streljanje tokrat pokazal z zračno pištolo in se uvrstil na 46. mesto.
Rezultati:
Zračna pištola moški
1. Cheongyong Kim, KOR 8. Juraj Tužinski, SVK 46. Kevin Venta, SLO Zračna pištola ženske 1. Zorana Arunovic, SRB 73. Majda Raušl, SLO 98. Petra Dobravec, SLO MK pištola 50m 1. Tomoyuki Matsuda, JPN 8. Jitu Rai, IND 26. Kevin Venta, SLO Zračna puška ženske 1. Paula Grande, ESP 8. Siling Yi, CHN 26. Živa Dvoršak, SLO 92. Urška Kuharič, SLO MK puška trojni položaj 1. Sylwia Bogacka, POL 8. AnnaZhukova, RUS 29. Živa Dvoršak, SLO 32. Urška Kuharič, SLO
582 + 199,0 580 572
384 + 199,0 372 363
568 562 531-elim.
418,4 416,0 414,0 406,2
592 - Iz.SR 584 579 572-elim.
zato, ker čutim in vem, da se mi dobri občutki vračajo in da mi je konec koncev mogoče zmanjkalo tudi malo športne sreče, saj sem imela tudi tokrat kar nekaj strelov 9,9,« je po vrnitvi v domovino pojasnila najboljša ptujska strelka.
Druga slovenska predstavnica Petra Dobravec iz Železnikov pa se še naprej bori z velikimi težavami in je trenutno daleč od olimpijske forme, s katero je pred enim letom na SP v Granadi osvojila 4. mesto in kvoto za Rio. V kvalifikacijah je bila najboljša ukrajinska olimpijska prvakinja Olena Kostevych s 389 krogi, po razburljivem finalu pa je slavila Srbkinja Zorana Arunovic, ki se je s 384 krogi srečno uvrstila med najboljšo osmerico.
Turnir serije Tennis Europe U-12 na Ptuju
Ptuj je v zadnjih letih stalnica na koledarju turnirjev Tennis Europe v konkurenci U-12, tako je tudi letos. Turnir na igriščih v Termah Ptuj poteka prav ta teden, med 17. in 23. avgustom. V obeh konkurencah, med dečki in deklicami, je skupno prijavljenih več kot 150 mladih igralcev iz celotne Evrope, vključno z vsemi najboljšimi iz Slovenije. Vabljeni k ogledu!
Tenis • Turnir U-12 v Portorožu
Nika v finalu zavezala dve kravati ...
V Portorožu so v sklopu slovenskega teniškega praznika - challenger turnirja - potekali turnirji v mlajših kategorijah. Na njem so mladi nadobudne-ži med vrstniki prikazovali svoje sposobnosti.
Na turnirju deklet do 12. leta starosti sta bili prvi nosilki Nika Strašek in Taja Lončarič (obe TK Terme Ptuj), iz ptujskega kluba je nastopala še Ana-Teja Tabor. Ana-Teja in
Taja sta izgubili v svojih prvih nastopih, Nika pa je zabeleži-
Finalni A-turnir, U-12, Portorož:
četrtfinale: Strašek (1.) -Leontina Stojanovic (Olimpija LJ, 8.) 6:0, 6:0;
polfinale: Strašek (1.) - Sara Lisjak (N. Gorica, 4.) 7:5, 6:3;
finale: Strašek (1.) - Meta Marenk (Medvode, 3.) 6:0, 6:0.
la štiri zaporedne zmage in se na koncu zasluženo veselila zmagovalne lovorike. Najtežje delo je imela v polfinalu, kjer se je morala zelo potruditi za zmago proti 4. nosilki Sari Lisjak iz Nove Gorice. Preostale dvoboje je dobila izjemno prepričljivo, še posebej izstopata zmagi v četrtfinalu in finalu, kjer Nika ni oddala niti ene same igre ...
JM
Venta 46. z zračno pištolo
V	moški konkurenci z zračno pištolo je perspektivni 24-letni ormoški strelec Kevin Venta kot edini slovenski predstavnik streljal zelo stabilno, brez večjih nihanj, in si z rezultatom 572 krogov (94, 97, 94, 97, 95, 95) priboril dobro 46. mesto ter dosegel drugi najboljši rezultat in uvrstitev v tej disciplini. Kvalifikacijsko mejo za finale so strelci postavili pri 580 krogov z 22 notranjimi de-seticami, najboljše streljanje v kvalifikacijah in z zmago v finalu pa je pokazal mladi Korejec Kim.
Z MK-pištolo Venta ostal v eliminacijah
V	drugi disciplini, z malo-kalibrsko pištolo na 50 m, je Venta v drugi eliminacijski skupini s slabšim rezultatom 531 krogov (87, 91, 90, 89, 87, 87) osvojil 26. mesto in ostal brez uvrstitve na glavno tekmo - v kvalifikacije, kar se mu je pripetilo sploh prvič, odkar nastopa na svetovnih pokalih. Čeprav je bila želja velika in strelska forma dobra, razloga za slabše streljanje ni znal najti.
»Očitno ni bil moj dan, saj drugače rezultat 542 krogov, kar je bila meja za preboj v kvalifikacije, dosežem za 'malo malco',« je Venta povedal po koncu nove uspešne sezone, v kateri se je stabiliziral kot najboljši Slovenec s pištolo in z 19. mestom na domačem EP s 549 krogi pokazal svoj vrhunec, za olimpijsko kvoto pa zaostal za vsega štiri kroge. V kvalifikacijah je najboljše streljanje pokazal svetovni prvak Japonec Matsuda s 568 krogi, meja za vstop v finale pa je bila postavljena pri visokih 562 krogih. Na koncu je zmagal mladi Kitajec Mai Jiajie.
Kuharičeva tokrat slabše z zračno puško
Druga ormoška strelka Kovinarja, mlada 21-letna Urška Kuharič, se je po nastopu na letošnjih prvih Evropskih igrah v Bakuju znova vrnila v
Azerbajdžan. Z zračno puško ji tekma ni stekla po pričakovanjih, dosegla je zanjo skromnih 406,2 kroga (102.4, 100.3, 101.0, 102.5) in osvojila 92. mesto. Bolje se je odrezala slovenska olimpijka Živa Dvoršak in se s 414,0 kroga uvrstila na 26. mesto ter bila za dva kroga oddaljena od finala in olimpijske kvote, ki sta šli v Iran. Dvoršakova je s to uvrstitvijo dosegla tudi najboljši rezultat v reprezentanci.
Smola za Kuhariče-vo - zmanjkal en krog za kvalifikacije
V drugi disciplini, z malo-kalibrsko puško v trojnem položaju, je bila izmed Slovenk znova boljša Dvorša-kova, ki je s 579 krogi (kleče 188, leže 196 in stoje 195 krogov) pokazala dobro streljanje in osvojila 29. mesto, od finala in kvote pa je bila oddaljena za pet krogov. Ku-haričeva pa je tokrat imela veliko smolo v eliminacijah, saj ji s 572 krogi (po položajih kleče 188, leže 197 in stoje 187 krogov) ni uspel preboj v kvalifikacije za vsega en krog. Dvoršakovi je na drugi strani to uspelo s 574 krogi. V kvalifikacijah je svetovni rekord s 592 krogi izenačila Poljakinja Bogacka, po finalu pa sta slavili kitajski strelki. Z zadnjo letošnjo preizkušnjo v Gabali se je tudi za Kuhari-čevo končala zelo uspešna sezona, ki si jo bo zagotovo najbolj zapomnila po uspešnih nastopih na 1. Evropskih igrah v Bakuju.
Po dolgi sezoni sledi krajši premor do konca avgusta, nato pa strelci začnejo priprave na novo sezono z glavnim ciljem - uspešnim nastopom na EP v Gyoru na Madžarskem, ki lahko prinese zadnje olimpijske vstopnice za Rio 2016 še za vse preostale slovenske strelce na čelu z Rajmondom Debevcem, Živo Dvoršak, Kevinom Vento, Urško Kuharič, Majdo Raušl in Željkom Moičevicem. Od Slovencev je to že uspelo Boštjanu Mačku in Petri Dobravec.
Simeon Gonc
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 18. avgusta 2015
Rokomet • Pripravljalna tekma
Prva pripravljalna zmaga Ormoža
JERUZALEM ORMOŽ -DRAVA PTUJ 30:27 (18:18)
JERUZALEM: Balent, Šuta-lo; Cirar, R. Žuran 6, Topolovec, Petrovič, Ozmec 1, Veselko 6, Čudič 7, Kolmančič 2, Kosi, Rajšp, Bogadi 1, Mesaric 6, Grizolt 1. Trener: Saša Prapo-tnik.
DRAVA: Belec, Rosič, Be-denik; Vaupotič, Verdenik, 4, Čeh, Maroh 2, Požar 1, Fridrih 2, Jeftic 3, Krajnc, Lesjak 6, Šalamon 2, Bedeti 1, M. Žuran 6, Bukvič. Trener: Uroš Šerbec.
Rokometaši Jeruzalema se v Športni dvorani pri Veliki Nedelji marljivo pripravljajo na novo sezono, ki se začenja že v soboto, 5. septembra, ko bodo vinarji gostili zasedbo Maribora. Če bo ta teden pri tehničnem pregledu rokometne podlage šlo vse po željah, potem bomo v 1. krogu v Ormožu priča rokometnemu spektaklu in tekmi na odprtem v legendarni Mestni grabi. O razvoju tega želenega dogodka v rokometnem klubu Jeruzalem Ormož vas bomo obveščali v naslednjih številkah Štajerskega tednika.
Po porazu s 26:31 na prvi pripravljalni tekmi proti Gradcu so Ormožani dni kasneje gostili sosede s Ptuja, slovenske 1. B-ligaše, ki so minulo sezono pod vodstvom
Ormoški rokometaši (v modrih dresih) so v prijateljski tekmi ugnali Ptujčane.
Jure Kocbek v boj za medalje
Kadetska reprezentanca Slovenije (letniki 1996 in mlajši) odlično nastopa na SP v Rusiji in je blizu uvrstitve v polfinale in boja za medalje. Zadnja ovira pred bojem za medalje v četrtfinalu je Norveška, ki je stari znanec Slovenije. Slovenci so vikinge ugnali trikrat, in sicer dvakrat v Utrechtu (2013) in enkrat v Nanjingu (2014). Dvakrat so naši roko-metaši slavili v finalu Olimpijskega festivala evropske mladine in na mladinskih svetovnih igrah. Žal je minutaža Kocbeka nekoliko manjša od pričakovane, vendar je najpomembneje, da je Jure del ekipe, ki je ena najperspektivnejših v Sloveniji v zadnjih desetih letih.
trenerja Uroša Šerbca končali na 5. mestu. Za ptujsko zasedbo je to bila prva pripravljalna tekma in po koncu te so lahko bili v taboru Drave po prikazanem zadovoljni. Obenem so na tekmi preizkusili izkušenega krožnega napadalca Zorana Jeftica, ki je nazadnje igral za tretjeuvrščeno ekipo hrvaškega prvenstva GRK Varaždin. V 1. polčasu so gledalci (zbralo se jih je okrog 100) videli raztreseno
igro s številnimi tehničnimi napakami obeh ekip. Obe moštvi si nista uspeli priboriti kakšne večje prednosti. Številnim tehničnim napakam je botrovala vročina, ki je igralcem povzročala spolzke roke.
V 2. polčasu je bila igra nekoliko boljša, obe ekipi sta popravili predvsem igro v obrambi. Na začetku drugega dela tekme je Ormožanom uspelo uiti na prednost štirih zadetkov (23:19) in to pred-
nost so znali obdržati do konca tekme, čeprav se je ptujska barka večkrat približala le na gol zaostanka. Žal so Ormo-žani za nekaj časa ostali brez kapetana Bojana Čudiča, ki je staknil poškodbo očesa.
V prihodnjem tednu Or-možane čakata dve pripravljalni tekmi v gosteh: v ponedeljek, 17. avgusta, v Veliki Gorici in v petek, 21. avgusta, proti Vidovcu.
uk
Rokomet • RK Drava Ptuj
Ptujski rokometaši že v pogonu
Rokometaši Drave, člani 1. B-lige, so opravili prvi del priprav na novo sezono - ta del so opravili na prostem. Na prvem treningu se je zbralo 12 igralcev, v nadaljevanju so se jim pridružili še drugi.
Med njimi sta bila dva novinca, organizator igre Rok Cvetko in krožni napadalec Jakob Bedeti, ki sta prišla iz mladinske ekipe Celja Pivovarne Laško. Ob omenjeni dvojici je želja trenerja Drave Uroša Šerbca, da bi v klub do začetka prvenstva pripeljali še kakšnega izkušenega rokometaša. Zaenkrat o tem še potekajo pogovori. Prav gotovo sta se pred pričetkom priprav Šerbec in njegov pomočnik Alan Potočnjak pogovorila tudi s Francijem Zupaničem, ki že tretje leto vodi ptujske rokometaše skozi fizični del priprav. V teh prvih desetih dneh so igralci večino trenažnega časa preživeli na trim stezi v Skorbi, kjer so se vsaj malo izognili
izredni vročini in so »v senci« delali vaje za vzdržljivost in moč. Ob stezi je tudi tartan-sko igrišče, na katerem so bili igralci vsaj malo v stiku z ro-
ODMEVI IZ ŠPORTA ^
vsak ponedeljek med 9.00 in 10.00
z Jankom Bezjakom	4C
ŠPORTNE NOVICE '
vsak dan ob 13.10
Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih, poslušajte RADIO PTUJ.
RADIOPTUJ
89.8° 98,2 °I04t3
www.radio-ptuj.si
kometno žogo. Za sproščanje ob koncu treningov so odigrali tudi kakšno nogometno tekmo. Po programu so vadili vsak delavnik popoldan, medtem ko so se tisti posamezniki, ki jim je čas dopuščal, udeležili tudi dveh dopoldanskih treningov v torek in četrtek. Naporne treninge so popestrili tudi z druženji na Ranci in v Termah Ptuj.
Po prvem delu bodo člani RK Drava v tem tednu začeli drugi, bolj rokometno obarvan del, saj bodo začeli vadbo tudi v dvorani (najprej bodo trenirali v športni dvorani Center, nato pa v športni dvorani OŠ Ljudski vrt, op. a.).
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Slovenije
PARI 1. KROGA - SREDA ob 16.00: Hotiza - Drava Ptuj, Stojnci - Triglav Kranj, Šampion - Zavrč, Ivančna Gorica -Odranci, Fužinar - Krka, Brda - Zarica Kranj, TKK Tolmin
-	Ankaran, Mura - Gorica, Ilirija - Kalcer Radomlje, Izola -Farmtech Veržej, Tehnotim Pesnica - Rudar Velenje.
1. SNL
PARI 7. KROGA - PETEK ob 19.00: Zavrč - Domžale; SOBOTA ob 17.45: Rudar - Maribor; NEDELJA ob 17.00: Krka
-	Luka Koper, Gorica - Krško; NEDELJA ob 17.45: Olimpija
-	Celje.
Atletika • Sprejem na Mestnem stadionu
Ob zgodovinskem uspehu mladih ptujskih atletov na mednarodnih tekmovanjih Atletski klub Ptuj organizira v sredo, 19. 8., ob 19. uri sprejem in druženje na Mestnem stadionu na Ptuju. Na sprejemu bodo lahko ljubitelji atletike pozdravili Veroniko Domjan, Grega Pavloviča in Majo Bedrač ter njihova trenerja Gorazda Rajherja in Aleša Bezjaka.
Bovling • Ptuj Open 2015
Od 22. do 29. avgusta bo v Bowling centru Ptuj potekal največji letošnji turnir, Ptuj Open 2015. Gre za turnir, na katerem lahko nastopijo registrirani in neregistrirani igralci. Polfinale in finale bo na sporedu v soboto, 29. avgusta, od 19. ure dalje.
Prijavnina za šest iger (toliko se jih igra v eni rundi) je odvisna od termina igranja in znaša od 20 do 30 evrov. Skupni nagradni sklad turnirja znaša kar 1400 evrov, razdelilo pa si ga bo 12 najbolje uvrščenih (1. mesto 300 evrov, 2. mesto 250 evrov, 3. mesto 200 evrov ...).
Organizatorji bodo podelili tudi številne praktične nagrade (bowling krogle, bowling čevlji), prejeli pa jih bodo štirje najbolje uvrščeni neregistrirani igralci ter najboljša ženska v kvalifikacijah.
Več informacij o turnirju najdete na spletni strani http:// ptuj-open.webnode.com
DB, JM
Nogomet • Ormož CO
Lepa zmaga Ormožanov proti tretjeligašem iz Ljutomera
Na začetku priprav so ptujski rokometaši občasno treninge popestrili z raznimi zanimivimi igrami -posnetek je nastal na Ranci.
Ob treningih bodo odigrali predvidoma sedem prijateljskih pripravljalnih tekem -prvo so odigrali že v petek, ko so po solidni predstavi izgubili z Jeruzalemom Ormožem z rezultatom 30:27). Med tekmeci Drave so nekatere standardne ekipe, odigrali pa bodo tudi tekme s pr-voligašem iz Slovenj Gradca. Vse prijateljske pripravljalne tekme bodo dober pokazatelj vsega vloženega dela pred začetkom prvenstva, v katerem so želje RK Drava uvrstitev čim bližje vrha ali pa v izenačeni konkurenci priti po možnosti čisto na vrh.
David Breznik
ORMOŽ CARRERAOPTVL -LJUTOMER 3:1
STRELCI: 1:0 L. Tomašič, 2:0 P. Jaušovec, 2:1 D. Mihalič, 3:1 M. Gašparič.
Nogometaši Ormoža Carre-re Optyl, lani tretjeuvrščena ekipa ptujske Superlige, so že 20. julija začeli priprave na novo sezono. Ekipo, ki je doživela številne igralske spremembe, bo tudi v novi sezoni vodil trener Drago Po-savec: »Lani smo si postavili visoke cilje in malo je manjkalo, da bi jih tudi realizirali. Pred končnico smo bili v lepem položaju, da posežemo po najvišjih mestih. Svoje so prinesle poškodbe in tudi treningov nismo izpeljali tako, kot bi si želeli. Premalo resno so fantje vzeli stvar v zaključku sezone. Na koncu smo bili zadovoljni tudi s 3. mestom. Letos bomo zaigrali v precej spremenjeni zasedbi. Zapustilo nas je kar 5 igralcev prve enajsterice: Klemen Zlatnik (Drava Ptuj), Boris Ismajlo-vski, Nino Melnjak, Darko Šincek in Sandi Martan. V klub smo dobili obetavno generacijo igralcev Kluba malega nogometa Tomaž. Vrnili so se tudi nekateri bivši igralci. Z dobrim delom, predvsem pa obiskih na treningih, bi znova lahko posegli po vi-
sokih mestih. Moja želja je vsaj ponovitev lanskoletnega rezultata,« je povedal trener Ormožanov Drago Posavec.
Ormožani so odigrali pet pripravljalnih tekem in trikrat slavili ter dvakrat izgubili: Obreš (3:1), Nafta Lendava (2:4), Gorišnica (2:1), Sloboda Slakovec (3:4) in Ljutomer (3:1). Proti tretje-ligašu iz Ljutomera je ekipa pokazala največ: »Vsako tekmo napredujemo in počasi se kaže novi obraz ekipe. Ekipa se še uigrava, vendar smo lahko zadovoljni. Tudi vzdušje v ekipi je odlično. Škoda, da nas je zapustilo tako veliko število igralcev, toda upam, da bo še v klub prispela kakšna okrepitev, saj nas najbolj muči številčnost igralskega kadra. Fantje komaj čakamo začetek sezone,« je še po lepi zmagi nad ljutomersko dodal kapetan Matjaž Hriberšek.
Pred nogometaši Carrere Optyl sta še dve pripravljalni tekmi: Vinica (sreda 19. 8.) in Zavrč (nedelja, 23. 8.). V sredo, 26. 8., je na sporedu domača tekma 1/16 finala pokala MNZ Ptuj proti Cirku-lanam, v nedeljo, 30. 8., sledi domača tekma 1. kroga MNZ Ptuj Superliga proti Tržcu.
uk
torek • 18. avgusta 2015
Šport, zanimivosti
Štajerski	15
NEZNANO O ZNANIH
Urša Bežan: "Obožujem, če imajo ljudje smisel za humor«
V naši današnji rubriki Neznano o znanih vam predstavljamo odlično slovensko plavalko Uršo Bežan. Urša se je rodila 24. maja 1994 v Kranju. Med njenimi dosedanjimi večjimi uspehi je zagotovo bronasta medalja, ki jo je osvojila v štafeti 4 x200 metrov prosto na Evropskem prvenstvu leta 2012 v Debrecenu. V ist i disciplini je tudi predstavljala Slovenijo na Poletnih olimpijskih igrah v Londonu leta 2012.
1.	PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA?
Štorklja, ptujski grad in Terme Ptuj.
2.	KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE?
Najbolj me privlači, če ima oseba topel karakter, v smislu prijaznosti, dobrosrčnosti. Obožujem, če imajo ljudje smisel za humor in če imajo enake interese kakor jaz.
3.	KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE?
Sem odprta, prijazna, dobrodušna, natančna in motivirana.
4.	KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU?
Zelo rada grem v kino s prijatelji ali pa na kakšne daljše pohode v gore s svojim psom.
5.	KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU?
Verjetno so to testenine, zelo rada pa imam tudi mehiško in japonsko hrano.
6.	KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST?
Najraje se odpravim v Dalmacijo, ker je blizu, ljudje so super in plaže so zelo lepe.
7.	VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI?
Trenutno je moj najljubši predmet anatomija. Zanimajo me predvsem naravoslovne vede.
8.	KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA?
Ker sem sama plavalka, sem trenutno najbolj impresioni-rana nad Katinko Hosszu, seveda pa bo stalnica v plavanju vedno Michael Phelphs (čeprav mu je v aktualnem času podpora verjetno močno padla).
9.	KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI?
Zelo rada poslušam indie rock, dubstep in drum'n'bass. Zelo so mi všeč Crystal Fighters, Crstal castles in Sigma.
10.	KATERI FILM STE SI OGLEDALI NAZADNJE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE?
Nazadnje sem si ogledala film The maze runner. Zelo sem navdušena nad Angelino Jolie, Benom Affleckom, Robertom Downeyem in Emmo Watson.
11.	KATERO KNJIGO STE PREBRALI NA ZADNJE IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA?
Nazadnje sem prebrala knjigo Deček v črtasti pižami, ki pa je malo preveč žalostna za moj okus. Ampak vseeno zelo dobra knjiga.
12.	KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA?
Ker trenutno študiram v ZDA, je to težko reči, saj imam prijatelje po vsem svetu, ampak mislim, da bo to Anča Stančič, saj se poznava že iz otroštva, in kljub temu da ohranjava stik na razdaljo, sva si še vedno najbližje.
13.	KAKŠNE SO VAŠE SANJE?
Moje sanje so, da se izšolam za fizioterapevtko in se priključim ameriški plavalni ekipi kot uradni fizioterapevt.
14.	KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO?
Mislim, da so največja tegoba neozdravljive bolezni, tako da, če bi imela čarobno palico, bi uničila vse bolezni tega sveta.
15.	KAJ BOSTE POČELI PO KONCU KARIERE?
Po koncu plavalne kariere se bom verjetneje še bolj posvetila podiplomskemu študiju, mogoče bom šla na kak potep po svetu, ampak še vedno bom obdržala športne aktivnosti. Zelo me zanima odbojka, tako da se bom mogoče podala v to.
Janko Bezjak
Šah • Prvenstvo EU za mlade
Nika Kralj druga, odlična tudi Naj Pivec in Tadej Murko
Najboljših šest deklet U-10 s priznanji in pokali - skrajno desno Nika Kralj s pokalom za 2. mesto.
Na prvenstvu Evropske unije, ki je potekalo v avstrijskem Cmureku, so odlično nastopili trije mladi člani Šahovskega društva Ptuj, vsak v svoji kategoriji. Najboljša je bila najmlajša, desetletna Nika Kralj, saj je v konkurenci deklet in fantov do deset let osvojila odlično
6.	mesto, samo v konkurenci deklet pa se je uvrstila na stopničke, in sicer na drugo mesto.
Tokratno prvenstvo Evropske unije v šahu je bilo že 13-po vrsti. Velja omeniti, da je šah ena od redkih športnih panog, ki za mlade do 18 let izvaja prvenstva Evropske unije. Morda bi v prihodnje kazalo razmišljati o predlogu za organizacijo šahovskih prvenstev Evropske unije tudi za člansko konkurenco. Nika Kralj je nastopila v združeni konkurenci 24 fantov in deklet do 10 let in je po začetni poziciji zasedala 17. mesto. Po enem remiju in treh zaporednih zmagah se je prebila celo na 2. mesto, med drugim je premagala tudi prvega nosilca, domačina Simona Grafa (ta je na koncu osvojil šele 18. mesto), v 4. kolu pa
7.	nosilko in letošnjo slovensko državno prvakinjo do 10 let Vesno Mihelič. Do konca je nato osvojila še točko in pol in se ves čas menjavala na vrhu razpredelnice med 3. in 5. mestom. Ob koncu je osvojila skupno 6. mesto in za 11 mest izboljšala svojo začetno pozicijo, kar je največ od vseh v tej skupini. Samo v konkurenci desetih deklet pa je bila odlična druga, za kar je prejela tudi pokal. Boljša od nje je bila le 4. nosilka Nadya Toncheva iz Bolgarije.
Pri fantih je 6. mesto v konkurenci do 12 let osvojil Naj Pivec, ki je bil med 18 udeleženci po začetni poziciji prav na zadnjem mestu. S tremi zmagami in štirimi remiji ter dvema porazoma je prav tako kot Nika izboljšal svojo začetno pozicijo za 11 mest, kar je tudi največ med vsemi v njegovi skupini.
Enajstletni Tadej Murko
se je odločil nastopiti v absolutni konkurenci do 18 let, saj je bil prispevek za nastop polovico nižji. Tadej se je povsem enakovredno kosal v konkurenci 24 šahistk in šahistov, tudi pet let starejših, in osvojil odlično 7. mesto. S tem je kar za 15 mest izboljšal svojo začetno, 22. pozicijo, samo med fanti pa je osvojil 4. mesto, tik za stopničkami.
Končni vrstni red v Cmureku (samo za kategorije s »ptujsko« udeležbo):
U-10: 1. Lukas S. Kostolan-sky (Slovaška) 8,5 točk, 2. Nadya Toncheva (Bolgarija) 7, 3. Filip Neuman (Češka) 6,5 .... 6. Nika Kralj ŠD Ptuj 5 točk itd; samo dekleta: 1. Nadya Tncheva 7 točk, 2. Nika Kralj 5,3. Aida A. Kecskemeti (Irska) 5 točk...
U-12: 1. Tsvetan Stoyanov (Bolgarija) 9 točk, 2. Adrian Zetocha (Češka) 6, 3. David Schernthner (Avstrija) 6 ... 6. Naj Pivec ŠD Ptuj 5 točk (6. mesto tudi med fanti)...;
U-18:1. Jonathan Bankier8 točk, 2. Alexander Rosol 7,5,3. Alina Mundstain 7 (vsi Avstrija) .... 7. Tadej Murko ŠD Ptuj 5 točk (med fanti 4. mesto)...
V omenjenih treh starostnih kategorijah, v katerih so nastopali ptujski šahisti, je sodelovalo še sedem mladih slovenskih šahistov, ki pa so vsi dosegli nekoliko slabše uvrstitve.
»To je bila izredno močna mednarodna preizkušnja za naše mlade šahiste in vsi trije si zaslužijo vse pohvale. Tadej je na prvenstvu nastopil že lani, Nika in Naj sta nastopila prvič in že takoj opozorila na svoj nesporen talent. Vsekakor gre ta uspeh pripisati vztrajnemu treningu. Ob tem pa se zahvaljujem tistim članom domačega društva, ki so se udeležili pripravljalnega turnirja konec julija v društvenih prosto rili. Zmagal je sicer Darko Dominko s 6 točkami, drugo do tretje mesto sta delila Leon Selišek in Tomaž Šuta s 4 točkami, naši trije mladi udeleženci prvenstva Evropske unije pa so si razdelili naslednja mesta in že tu prikazali dobre igre. To je izredno dober način priprav, ki ga bomo prakticirali tudi v prihodnje,« je zadovoljstvo ob uspehu svojih mladih varovancev sklenil trener in predsednik ŠD Ptuj MM Danilo Polajžer.
Silva Razlag
V uvodni tekmi je domača ekipa, ki nastopa v 1. razredu MNZ Ptuj, z Dornavčani remizirala z 2:2. Sledilo je prvo presenečenje tekmovanja, saj je Grajena, ki igra v 2. razredu MNZ Ptuj, dobila z 2:1 obračun proti Dorna-vi. O končni razvrstitvi je odločala zadnja tekma med Podvinci in Grajeno. Domačini so bili večino tekme izrazito boljši in nevarnejši nasprotnik, medtem ko so se Grajenčani dobro branili in so iskali svoje priložnosti iz protinapadov. Čisto ob koncu tekme so uspešno izvedli protinapad in za zmago Grajene je zadel Golob. To je pomenilo, da je na 23. turnirju v spomin Janezu Petroviču z dvema zmagama presenetljivo zmagala ekipa Grajene pred Dornavo in nekoliko razočaranimi Pod-vinci. Vse ekipe so prejele pokale, Grajeni je dodatno pripadel še prehodni pokal. Iz vrst zmagovalcev prihaja tudi najboljši igralec turnirja Boštjan Golob.
David Breznik
Foto: osebni arhiv NK
Naj, Nika in Tadej - zadovoljni mladi člani ŠD Ptuj ob koncu prvenstva
Nogomet • Turnir v Podvincih
Grajeni memorial v Podvincih
Nedeljski nogometni popoldan je bil v Podvincih v znamenju 23- turnirja v spo-
min Janezu Petroviču. Na njem so letos igrale ekipe Dornava Vrtnarstvo Kovačec,
Grajena in Podvinci Betonar-na Kuhar, ki so igrale po sistemu vsak z vsakim.
Foto: DB
Nogometaši Grajene (v zelenih dresih) so v zadnji tekmi turnirja ugnali domačine in se veselili zmage na turnirju.
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 18. avgusta 2015
Ptuj, Markovci • S traktorji starodobniki na senjski poletni karneval
Starodobniki zdržali dobrih 500 km vožnje
Okrog 20 udeležencev iz Ptuja in okolice se je v začetku meseca odpravilo na poletni karneval v Senj, ki leži ob hrvaški obali. Gostovanja v Senju so se udeležili predstavniki Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih na čelu s predsednikom Antonom Kekcem, predstavnik društva Vitezi Pesničarji Dornava, prvi in drugi princ ptujskega kurentovanja Jože Gašperšič - Gašper I. in Zvonko Križaj - Matevž Zoki II. ter spremljevalna ekipa.
S traktorji starodobniki so se na pot odpravili Anton Kekec, Ivan Svržnjak in Janez Veselič. Iz Markovcev so krenili nekaj čez polnoč, v noči s 6. na 7. avgust (s četrtka na petek). Pred odhodom je blagoslov za celotno odpravo opravil farni f župnik pri sv. Marku Janez Ma- ^ učec. Iz Markovcev je traktori- | ste pot vodila do Podlehnika, § skozi Rogatec, Rogaško Slatino, Podčetrtek in Brežice do mejnega prehoda Bregana. Od tam so nadaljevali v smeri Karlovca proti Dugi Resi, Josipdolu in Žuti Lokvi do Senja. Na cilj so prispeli ob četrti uri popoldan. Med vožnjo so imeli za približno tri ure postankov, efektivne vožnje je bilo za dobrih 12 ur. Kot so povedali člani odprave, so vozili s povprečno hitrostjo 20 km/h, prevozili so dobrih 260 km. Vozili so v glavnem po lokalnih, nekaj tudi po regionalnih cestah. En traktor je za celo pot porabil okrog
29 litrov goriva - v eno smer. Čeprav so traktoristi pot do hrvaške obale prevozili v času visokega in vročega poletja, jih je med potjo spremljalo kar nekaj vremenskih nevšečnosti. Ko so
vozili skozi Kozjansko, se je po dolini med griči vila gosta megla, temperature so bile ponoči precej nizke. Na Velebitu jih je pošteno napihala ostra burja, podnevi jih je opeklo vroče
sonce. Pot se je za voznike sta-rodobnikov končala srečno. 60, 55 in 45 let stari traktorji znamke Steyr in Fendt so zdržali brez kakršnekoli najmanjše okvare. »Za primer, če bi prišlo
do kakšne okvare, smo imeli v spremljevalnem vozilu precej rezervnih delov in orodje, pa tudi priročen drog za vleko, če bi kateri starodobnik popolnoma odpovedal. Spremljali so nas trije kombiji z dvema prikolicama, na katerih smo peljali lesene vozove in avto trabant, s katerimi smo se tudi predstavili v povorki,« je povedal Anton Kekec in dodal, da je spremljevalna ekipa dobro poskrbela, da na poti in na cilju niso bili ne lačni in ne žejni. »Vso hrano in pijačo smo imeli s seboj. V Senju smo pa kar taborili ter si hrano pripravljali na roštilju.«
Povorka skozi Senj je bila v soboto zvečer. Pričela se je ob 19. in končala ob 22. uri. Trasa povorke je bila dolga približno dva kilometra, speljana skozi center mesta. Traktorji staro-dobniki so bili na čelu povorke. Med drugim so imeli to čast, da so vozili vodjo karnevala, ki ima približno takšno vlogo kot
na Ptuju princ kurentovanja. V povorki se je predstavilo več kot 40 skupin z okrog 2.500 nastopajočimi. Predstavili so se karnevalske pustne skupine in tudi etnografski liki.
Po sobotnem karnevalu so se traktoristi v nedeljo zgodaj zjutraj (ob 5. uri) odpravili proti domu - da so se izognili prometni gneči na glavni cesti, ki vodi od morja proti celini. Velebit so prevozili v uri in pol, brez odmora. Čeprav je bil sprva načrt, da bi s starodob-niki prevozili samo eno smer - torej od doma do Senja, so se nato odločili, da bodo tudi domov potovali s traktorji. Spremljevalna ekipa je za njimi na pot krenila nekoliko pozneje. V Markovce so se vsi skupaj srečno vrnili v nedeljo okrog 21. ure. Ob koncu poti so se ustavili pred občino Markovci in pri župniku Janezu Maučecu, druženje in uspešen konec poti pa nato sklenili v Novi vasi.
Mojca Zemljarič
Ljutomer • 59. praznik občine
Miran Puconja častni občan
Na slavnostni prireditvi ob 59. prazniku občine Ljutomer je županja Olga Karba z zadovoljstvom izpostavila pomemben podatek, da se letos izvaja za skupno 26,1 milijona evrov investicij, od tega 4,6 milijona občinskih in za 21,5 milijona evrov del na vodovodnem sistemu C.
Ob tem zelo dobro potekajo projekti, ki so v domeni krajevnih skupnosti in občine. V zaključni fazi je izgradnja vrtca v Cezanjevcih, napreduje tudi prenova infrastrukture na Juršov-ki. Končana so dela pri izgradnji pločnika proti Spodnjemu Ka-menščaku in kolesarska steza iz Ljutomera do Radomerja in Cubra. Za nove obrtnike in podjetnika je spodbudno, da je končana izdelava komunalne infrastrukture v Puchovi poslovni coni.
Na slovesnosti so bila podeljena občinska priznanja. Naziv častnega občana je prejel dr. Miran Puconja za izjemno raziskovalno, znanstveno in pedagoško delo ter vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije. Prejemnica plakete z listino in denarno nagrado je bila Marija Pušenjak, pisna priznanja občine Ljutomer pa sta prejela samostojna podjetnika Janez Smolkovič in Vinko Brenholc. Priznanja županje so dobili: Turistično društvo Babinci, Dejan Razlag, Ivo Vrhar, Društvo Mura rafting, Lovska družina Ljutomer, Jan Žibrat, Jože Mag-dič, Igor Teršar, Podjetje Arko in Janče Gärtner.	NŠ
B
M1
m

Častni občan občine Ljutomer je postal Miran Puconja. Naziv mu je predala županja Olga Karba.
Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih
»Gostinstvo je treba imeti v krvi«
V Štajerski budilki je voditelj Dalibor Bedenik tokrat spoznaval poklic natakarja. Posebnosti tega poklica so mu predstavili v okrepčevalnici Raj na Ptuju.
Janja Jakopiček je pojasnila, da je bila Daliborjeva naloga po-streči skupino, ki ga je v okrepčevalnici že pričakovala. Med večjimi izzivi je bila tudi strežba na terasi, saj prenašanje polnega pladnja po stopnicah ni lahka naloga.
''Natakar mora delo opravljati s srcem. Svojih osebnih težav ne sme nikoli pokazati pred strankami, ki od natakarja pričakujejo profesionalnost, prijaznost in kakovost. Gost je namreč za nas kralj. Ne glede na to, ali popije eno kavo ali naroči največjo porcijo hrane, do vseh se je treba obnašati enako prijazno in profesionalno," pojasni Janja Jakopiček. Ob tem dodaja, da je izjemno pomembno, da natakar ve, kako pijače naložiti na pladenj. Če težo pijače pravilno razporedi, bo namreč pladenj lažje nosil. Ob tem je prepričana, da si mora natakar naročila svojih strank zmeraj zapisati. "Pomembno je, da mlad natakar posluša in se je pripravljen učiti, saj tako lahko postane zares dober v svojem poklicu. Šola sicer mladim da znanje, ki pa ne bo prišlo do izraza, če nekdo ni rojen za ta poklic. Gostinstvo je enostavno treba imeti v krvi," dodaja Janja Jakopiček.
Nad tokratno izkušnjo je bil navdušen tudi Dalibor. Kot je pojasnil, je spoznal, da je delo natakarja izjemno zanimivo in dinamično, a tudi precej naporno. V okrepčevalnici Raj ga je najbolj navdušila nova peč za pizze, ki jo postavljajo v teh dneh. Ta je namreč po načinu peke tako posebna, da jih je na svetu samo nekaj čez dvajset.
ns
Središče ob Dravi • MoskvaTour Classic Balkan
Vaja je uspela
Šestčlanska odprava pod vodstvom Franca Škrjanca je uspešno šesto leto zapored prevozila več tisoč kilometrov po vzhodnoevropskih državah. Škrjanec se s somišljeniki vsako leto iz Središča ob Dravi odpravi na območje nekdanje Sovjetske zveze.
Prvih pet odprav so poimenovali MoskvaTour, z uspešnim po-vratkom v Središče ob Dravi pa so dokazali, da zmorejo s staro-dobnimi vozili potovati zelo daleč. Tokrat so ubrali nekoliko drugačno pot, potovanje pa poimenovali MoskvaTour Classic Balkan. » Odločili smo se, da zaradi časovne stiske, ker skoraj istočasno pripravljamo tudi dirko starodobnih motorjev TT Classic, potovanje planiramo nekaj bližje domu,« je že pred odhodom dejal Škrjanec, ki se je z ostalimi člani posadke odločil, »da se letos deloma izognemo deželam, ki niso ravno najbolj navdušene nad zadevami, ki nosijo rusko ime«.
Tako so se 1. avgusta s terenskimi vozili preko Hrvaške in Madžarske podali do Romunije, kjer so preživeli največ časa v desetdnevni odpravi. Ogledali so si predvsem romunsko podeželje, prespali pa v avtomobilih. »Romunija nas je zelo pozitivno presenetila. Ljudje so prijazni, naselja urejena, glavne ceste so odlične, kjer jih pa ni, jih pa ni,« so že med potjo preko spleta sporočali člani tokratne odprave, ki so se preko Bolgarije, Srbije in Hrvaške vrnili nazaj v Slovenijo. Prevozili so okoli 4.000 kilometrov, potovanje mimo glavnih prometnic pa je bila tudi »suha vaja« za projekt naslednjega leta, ko se bodo odpravili na skrajni sever evropskega dela Rusije, do Barentsovega morja. Polni novih vtisov so se člani posadke minuli ponedeljek vrnili v Središče ob Dravi, kjer so jih pozdravili krajani in tamkajšnji podžupan Roman Medik, po prvih vtisih pa Škrjanec in somišljeniki zagotavljajo, da je vaja pred izredno naporno traso prihodnjega leta povsem uspela.
MŠ
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
istri ijte se na wwWoftidMLifi
Foto: ns
Foto: NS
torek • 18. avgusta 2015
Ljudje in dogodki
Štajerski FEDNIK 17
Zavrč • Četrte konjeniške igre Konjeniškega kluba Borl
V	stirivpregah bodo tekmovale tudi ženske
V	soboto, 22. avgusta, bodo že tradicionalne konjeniSke igre na Vukovem ranču v TurSkem Vrhu, ki spadajo v okvir prireditev ob zavrSkem občinskem prazniku. Zbor konjenikov bo od 11. do 12. ure, nato pa sledijo tekmovanja, ki bodo celo popoldne. Igre organizira in izvaja KonjeniSki klub Borl, letos v sodelovanju z DruStvom gospodinj Zavrč.
Pripravlja se zanimivo dogajanje za vse udeležence iger in obiskovalce. Tekmovalci se bodo lahko pomerili kar v treh tekmovalnih disciplinah: v spretnostni vožnji dvovpreg, v spretnostnem jahanju in pa-
Konjeniški klub Borl deluje že od leta 2000 in ima 30 članov. Vključene so cele družine, zato je med člani tudi veliko otrok, ki jih že od zgodnjega otroštva spremlja veselje do dela s konji. Predsednik konjeni-
		
"fl m— 'j m 4		
		

ralelnem jahanju. Pričakujemo najmanj 15 dvovpreg in okoli 50 jahačev. Lanskih konjeniških iger so se udeležili predstavniki sedmih konjeniških društev iz slovenske in hrvaške strani. Letos pričakujemo še večjo udeležbo.
Konjeniške igre bodo prava paša za oči tudi za številne obiskovalce, ki bodo lahko občudovali kako spretno in hitro se bodo tekmovalci uspeli prebiti po vnaprej postavljeni progi
pri spretnostni vožnji vpreg. Prava atrakcija bo tudi letos šti-rivprega zakoncev Kelc.
V vožnji vpreg se bodo pomerile tudi ženske predstavnice domačega konjeniškega kluba. Pri spretnostnem jahanju pa bodo lahko obiskovalci opazovali, kako konji zaupajo svojim jahačem in so z njimi pripravljeni premagati različne ovire: slalom okoli stožcev, labirint iz trakov, vodna ovira ... Nova tekmovalna disciplina bo
paralelno jahanje, kjer se bosta istočasno pomerila dva jahača v spretnostnem in hitrostnem jahanju.
Konjeniške igre so priložnost, da lahko v živo doživite in občudujete naše štirinožne prijatelje in se pri tem zabavate. Poskrbljeno bo za okusno hrano, pijačo in glasbo. Obiskovalci, predvsem otroci, pa bodo imeli tudi možnost jahanja in vožnje s kočijami.
Gordana Černivec
Sveti Andraž • Za ohranjanje običajev
Na tradicionalni pohod po občini
Minulo soboto je v občini Sveti Andraž v Slov. goricah potekal že tradicionalni pohod. Občani so obiskali znamenitosti kulturne dediSčine, zgodovinske točke, muzeje, kapele in križe.
m -f
Foto: arhiv Občine
S tradicionalnim pohodom po občini občani ohranjajo andraške običaje in zgodovino.
Pohod je potekal pod vodenjem in organizacijo Društva upokojencev Sveti Andraž v Slov. goricah v sodelovanju z občino Sv. Andraž v Slov. goricah in Lovsko družino Vitomarci. Sodelovala so tudi druga društva. Občani so se v zgodnjih dopoldanskih urah odpravili na pot peš, s kolesi, avtomobili in avtobusom. Zbrali so se pred cerkvijo svetega Andraža v Vito-marcih in nadaljevali po posameznih točkah, znamenitostih, zgodovinskih točkah, muzejih, kapelah in križih. Na posameznih točkah so se tudi okrepčali, saj so jih čakale pogostitve. Tra-
dicionalni pohod, ki je namenjen ohranjanju kulturne in zgodovinske dediščine in znamenitosti, je bil tudi letos dobro obiskan. Pohod so končali s piknikom v lovskem domu, kjer so društva pripravila še razne igre, sledila pa je podelitev priznanj vsem sodelujočim. "Dogodek je pomemben, ker gre za sodelovanje društev in drugih občanov občine, predvsem pa je pomembno ohranjanje običajev in zgodovine skozi čas do današnjih dni," so še sporočili z andraške občine.
Monika Levanič
Lenart • Tradicijo vrtov je treba ohranjati
Odprli učne vrtove
Minuli konec tedna so v župniji sv. Ruperta v Spodnji Voličini že tradicionalno posvetili izdelavi in blagoslovu zeliSčnih Sopkov ter prijetnemu druženju.
Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja so se pod Čučkovo uto v Spodnji Voliči-ni zbrali ljubitelji zelišč in ob prijetnem druženju izdelovali zeliščne šopke. Naslednji dan so te šopke in druga zdravilna zelišča v cerkvi sv. Ruperta
blagoslovili. Po maši pa so slovesno odprli na novo zasajene učne vrtove. „Sklopi treh različnih učnih vrtov v neposredni okolici cerkve svetega Ruperta v Voličini so namenjeni izobraževanju, medgeneracijskemu druženju, rekreaciji ter počit-
ku na klopci. Vsak vrt - zeliščni, beli in močvirni vrt - je zase zaključena celota," so sporočili z lenarške občine ter še dodali, da je vrt že od nekdaj del slovenskega doma, zato je to tradicijo treba ohranjati še naprej.
ML
Foto: arhiv občine
18 Štajerski FEDNIK
Zeleni tednik
torek • 18. avgusta 2015
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Prihaja čas motovilca
Tako, za nami je, verjetno se vas velika večina strinja z mano, zadnji vročinski val. Trenutna kriza z visokimi fižoli, odpadanje cvetja, je posledica ne suše, ampak vročine. Zdaj, ko se je ohladilo, bo visok fižol zacvetel in do pozne jeseni tudi rodil. Prav tako je za odpadanje cvetov paradižnika in tudi manjše plodove kriva visoka temperatura.
Oboje, paradižnik in visok fižol, pa tudi druge vrtnine bi zdaj, ko je najhuje za njimi, zalila, paradižnik morda celo poškropila s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Posebej paradižnik bi potem, a ločeno, zavarovala pred težavami z glivicami, tudi z listnimi gnojili, ki vsebujejo baker. Posebej tam, kjer so ga v preteklem obdobju glivice že napadle, bo zdaj ponovno v težavah. Te težave ni vedno možno rešiti, a poskusite vseeno lahko. Najprej potrgajte vse zrele plodove. Potem poškropite rastline najprej z bakrenim listnim gnojilom U (nima karence), čez dan ali dva pa še z algami. Zadevo potem ponovite v naslednjem tednu. Potem pa nadaljujte z domačimi pripravki, kot so soda bikarbona, kami-lični ali rmanov čaj ali razredčeno mleko. Če se bodo začele pegavosti na listih paprike, so tudi v tem primeru rešitev bakrena listna gnojila izmenično s pripravki na osnovi morskih alg.
Motovileč
Ta ohladitev je prinesla še nekaj. Zdaj bo varno posejati tudi motovileč. Ker prenaša nizke temperature in preživi zimo, je zelo dobrodošla rastlina, saj je ena izmed prvih zelenjadnic na našem vrtu. Ze zelo zgodaj spomladi je med prvimi, ki obogati naš pusti zimski jedilnik s svežim okusom narave. Pred setvijo motovilca gredice ne prekopa-vamo. Nasploh velja pravilo, da v poletni vročini za nove setve zemljo vedno samo plitvo obdelamo. Motovilec bo veliko bolje prezimil, če ne

Foto: Miša Pušenjak
Motovilec, posejan v vrste, veliko lažje okopljemo, odstranimo plevel, ker ima dovolj prostora, se tudi enakomerneje razvija in daje boljši pridelek.
bo gnojen. Na vrtovih je zanj povsem dovolj hrane ostalo od predhodne vrtnine.
Dobro kaljenje motovilca ni samo po sebi umevno
Motovilec je vrtnina hladnih, jesenskih dni in ga visoke temperature v avgustu pri kaljenju zelo motijo. Načeloma so ga naše babice sejalo že na jakobovo, a vreme se je spremenilo, julija je za setev motovilca še prevroče. Tudi v avgustu je pred setvijo zelo smiselno seme najprej »prebuditi«. V naravi bi bile namreč rastline, ki kalijo v avgustu, v težavah. Prevelike bi bile za uspešno prezimitev. Zato motovilec preprosto noče kaliti, ko je dan predolg in je še vroče. Pomagamo si lahko z nekaj triki, vsekakor pa je najbolje, če se dovolj ohladi.
Avgust Veliki srpan					2015
	»bita	^ #	17	ponedeljek	
2	nodelja	'' *	18		
3	ponedeljek	Ji *	19	»T™	
4.	tXr		20	četrtek	
5_	sreda		21	petek	
6	četrtek	*	22	sobota	as» "
7	™	j, «e	23	nedelja	
8	sobota		24	ponedeljek	
_9_	nedelja		25	torek	*
10	ponedeljek		26	sreda	141
JI	torek		27	četrtek	v «št
12	Ireda	"'m	28	petek	V &
JI	četrtek		29	sobota	* M r,„ O
J4	petek		30	nedelja	' m
15	sobota		31	ponedeljek	* 9 iS. limon "C"»
16	Tdrta				■&SS
Seme motovilca damo vsaj za teden dni v zamrzovalnik. S tem ga prepričamo, da je zima mimo in lahko kali. Za tiste, ki pobirate lastno seme, naj povem, da je najbolje, da se ga po pobiranju in čiščenju dobro posuši in takoj zamrzne. Pri tem pa morajo biti vrečice, v katerih je seme, papirnate, iz blaga, nikakor ne plastične. Odmrznemo ga večer pred setvijo. Ne pozabite še nekaj, motovilec sodi med svetlokalilke. To pomeni, da seme veliko bolje kali nas svetlobi, zato ga ne pokrivamo z zemljo, ampak samo z gra-bljami pomešamo z zemljo. Setev potem dobro zalijemo in prekrijemo z agrokopreno, da semena ne pojedo ptice. V avgustu in v primeru vročega septembra setev tudi dobro zasenčimo in ves čas skrbimo za mokro, s tem pa tudi hladnejši zemljo. Dobro bo kalil v senci paradižnika, visokega fižola ali sladke koruze. Senčimo tako, da ustrezno senčilo (mreže, vreče, stare rjuhe...) ne polagamo plosko po tleh temveč jih kot streho nad setvijo damo meter nad zemljo.
Avgustovska setev, ta setev je namenjena jesenskemu pridelku. Vendar je pomembno
vedeti nekaj, motovilec je rastlina hladnega dne, zato poletna setev bolje uspeva v pol-senci, vendar je tudi rastlina z zelenimi listi, ki potrebujejo svetlobo. Zato ne bo uspeval v globoki senci pregostih nasadov visokega fižola. Odlično pa bo uspeval tam, kjer imamo med posameznimi oporami fižola dovolj opore, ali pa je na njih zgoden visok fižol, ki v sredini avgusta že končuje svojo rast. Seveda morajo biti tla okoli fižola čista in brez plevelov, ko sejemo motovi-lec. Rastline so namreč majhne, v začetku rasti so še posebej občutljive, zato jih plevel hitro zaduši. Tudi vrste med paradižnikovimi rastlinami, če so te dovolj oddaljene druga od druge, lahko zapolnimo s setvijo motovilca.
Septembrska in oktobrska setev je namenjena prezimo-vanju in prvim pomladanskim vitaminom. Tukaj so najboljši preposevek rastline za zeleno gnojenje, če smo jih sejali dovolj zgodaj, da jih že lahko pokopljemo, kapusnice in pozen krompir. Če setev pokrijemo z agrokopreno, bomo lahko motovilec rezali tudi pozimi, ko bodo dnevi primerni za to. Spomladi, ko zemlja odmrzne, motovilec, ki je prezimil, najprej okoplje-mo. Del gredice lahko pokrijemo s plastičnim tunelom, del z agrokopreno in del pustimo nepokrit. Na tak način si zagotovimo, da bo različno hitro rastel in ga bomo imeli dalj časa na vrtu.
Motovilec posejte raje v vrste. Ravno tako je zelo hvaležen samo za rahljanje in zračenje zemlje okoli korenin. Če ga posejete na gredico vse poprek, ga je veliko težje ople-ti, že težje oz. nemogoče pa je rahljati zemljo okoli rastlin. Vrstice so lahko oddaljene od 15 do 20 cm. Pomladanska setev, motovilec lahko sejete tudi zgodaj spomladi, takrat je seveda setve treba pokrivati z agrokopreno. Setev do sredine
Pnčnema s ceo|)enjem sadnega Crtr/ja rv Obdelujemo tta ri jih namakamo. Pazimo. dč Pripravimo shrambo za spravilo sadja.
K*-
CVETJE in OLJNICE
Son ime & cfitivniM, vse vrste cvetlic...
* PODTALNI PLODOVI
Krompir, korenje, pesa, tesen, iebula, redkev...
«t
PUJPOVKE m SAPJE
"■■hf •'. ...ii.ii.1i. nl.
LISTNATE RASTLINE
Mflte I'u.I.:', '.'..h.,' [ i .1 . .■ ! l '. i
Foto: Miša Pušenjak
Tipična rastlina sorte žličar, ki prihaja iz naših krajev.
aprila navadno še da pridelke, seveda pa je treba motovilec teh setev veliko hitreje poreza-ti, zato nikar naenkrat ne po-sejte prevelikih površin. Tudi tveganje je večje, saj lahko v naših razmerah poletje zelo pohiti in takrat pomladanske setve niso zelo uspešne. Mo-tovilec je dobrodošel zimski posevek v neogrevanih rastlinjakih in tudi toplih gredah.
V Sloveniji lahko v trgovinah kupite tri sorte motovil-ca, marsikatera gospodinja pa ima tudi svoje seme, ki ga leta prideluje sama. Tak motovilec je prav gotovo najboljši. Uradne sorte, ki so tudi vpisane v sortno listo, pa so,
holandski, verjetno najbolj priljubljena sorta z zelo širokimi listi in velikimi rozetami. Zelo primeren je za avgustovske setve in za zgodnje spomladanske setve. Nekoliko slabše prezimi, prezimljen tudi rad postane trd in gren-kejši, včasih pa tudi kosmat; ljubljanski je stara domača
KGZS sporoča
sorta, ki odlično prezimi in ni kosmat. Vendar ima ožje in daljše lističe temno zelene barve. Ker je močno zelen, vsebuje veliko magnezija in železa, precej več kot sorta holandski, ki je svetlejše barve. Zato vam ga zelo priporočam za setev v septembru;
žličar, novejša sorta, ki izvira ravno iz naših krajev. Ima značilne ovalno okrogle liste, ki jih rahlo guba navzgor v obliki žlice, od tod tudi njegovo ime. Listi so gladki in bleščeči, niso kosmati. Je izvrstnega okusa, primernejši pa je za septembrske in zgodnje spomladanske setve.
Ne pozabite še, da prihaja čas razmnoževanja okrasnih rastlin. Tudi te bodo zaradi ohladitve začele pozen poletni počitek, to pa je idealen čas za ukoreninjanje. Pripravite si vse potrebno, mogoče v trgovinah poiščite hormone, ki vam bodo pomagali pri uko-reninjanju, dela pa se lotimo naslednji teden.
r^H
Ljubljanski motovilec je svetlejši, a ima širok list
ft
Foto: Miša Pušenjak
Kmetovanje na vodovarstvenih območjih: dohodek se ne sme zmanjšati
Komisija za VVO pri KGZS je na seji konec julija obravnavala izhodišča za izračun odškodnin na VVO I, vsebino razpisa za kmetijska gospodarstva (KMG) na VVO I in vprašanje za Evropsko komisijo (Ek) na temo državne pomoči oziroma odškodnin. V skladu s sklepi sestanka z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrico za okolje in prostor v začetku julija je stališče do omenjenih tem posredovala na obe ministrstvi.
V	zvezi z odškodninami za KMG, ki kmetujejo na VVO I, je komisija zavzela stališče, da se dohodek KMG zaradi izvajanja zahtev vodovarstvenega režima (VVR) ne sme zmanjšati. Odškodnina se mora izračunati s stališča dohodkovnega položaja celotnega KMG, za izračun odškodnin pa je potrebna individualna obravnava KMG, kar pomeni izračunavanje odškodnin za vsak primer posebej. Odškodnino mora oceniti cenilec kmetijske stroke ter pri tem upoštevati vpliv na zmanjšan pridelek, vpliv na zmanjšano prirejo mleka in mesa, investicijske stroške, vezane na prilagoditev KMG na VVR, in zmanjšano vrednost zemljišč.
V	razpisu za KMG na VVO I je komisija opredelila opremo, ki naj bi bila predmet razpisa, vstopni prag, delež sofinanciranja ter predlagala, da lahko na razpis kandidirajo le lastniki kmetijskih zemljišč na VVO I.
Glede predloga spremembe 79. člena Zakona o vodah, ki naj bi se poslal na Evropsko komisijo (EK), so člani komisije zavzeli negativno stališče, saj v tem predlogu ni upoštevana zmanjšana vrednost zemljišč in kmetijskih gospodarstev kot tudi ne cenitev, ki jo opravi cenilec kmetijske stroke. Na EK naj se pošlje zadnji usklajen predlog spremembe 79. člena Zakona o vodah, ki ga je 30. junija 2015 obravnaval tudi Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pri DZ. K temu naj se postavi jasno vprašanje, ali je predlog spremembe skladen z EU-zakonodajo in trajno rešuje problem odškodnin.
Vir: splet
torek • 18. avgusta 2015
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
Slovenija • Zdravstveni inšpektorat poziva: previdno pri nakupu kozmetike preko spleta
Kupujte zgolj od spletnih prodajalcev, ki jih poznate
Prodaja oziroma nakupovanje preko spleta je iz leta v leto množičnejše. Na statističnem uradu so ugotovili, da je v prvih treh mesecih leta 2014 preko spleta kupovala kar četrtina oseb, starih med 16-74 let. Največ e-kupcev na spletu kupuje oblačila in športno opremo. Kot pa so ugotovili na zdravstvenem inšpektoratu, se povečuje tudi ponudba in prodaja kozmetičnih izdelkov, zato inšpektorat potrošnike poziva k previdnosti.
Tako na inšpektoratu ugotavljajo, da se na spletu pojavlja veliko trditev o učinkih, za katere ponudniki ne morejo posredovati dokazov o njihovi resničnosti. Poleg tega se pri nadzoru prodaje preko spleta ugotavlja tudi pomanjkljivosti pri podajanju informacij o izdelkih (potrošnik mora dobiti preko spleta enake informacije, kot bi jih, če bi opravil nakup v trgovini - sestavine, uporaba, namen izdelka). Zato potrošnikom priporočajo, da si pred nakupom o izdelku in ponudniku pridobijo dodatne informacije oziroma
kupujejo kozmetične izdelke na spletnih straneh pravnih oseb s sedežem v Sloveniji, ker so take osebe pod nadzorom slovenskih inšpekcijskih organov. »Lahko namreč rečemo, da so kozmetični izdelki, ki so na slovenskem trgu, na splošno varni. Zdravstveni inšpektorat izvaja v okviru svojega dela na področju kozmetičnih izdelkov nadzor nad predstavljanjem kozmetičnih izdelkov preko spleta, vsako leto pa se vzame tudi nekaj vzorcev izdelkov, ki se tržijo tudi preko spleta. Pri teh izdelkih ne opažamo več neskladnosti v primerjavi z
Foto: Mojca Vtič
vzorci, odvzetimi v maloprodaji,« so povedali na inšpektoratu.
Težave pri nadzoru izdelkov tujih prodajalcev
Težava se pojavi pri nadzoru izdelkov, ki jih prodajajo podjetja, ki so registrirana v tujini. V mnogih primerih se namreč izkaže, da je ukrepanje zdravstvenih inšpektorjev, ko pravna oseba, ki izdelke trži, ni slovenski zavezanec, onemogočeno. Prav tako na inšpektoratu opozar-
jajo: »Največje tveganje predstavljajo nakupi preko spletnih strani v bolj ali manj pravilnem slovenskem jeziku, kjer dobi potrošnik občutek, da kupuje od slovenskega podjetja, toda na spletni strani ni veliko podatkov o podjetju in pogojev poslovanja kot zahteva zakonodaja o spletni prodaji. Podjetje, ki tako trži izdelek, je lahko slovensko ali iz katere koli druge države. V takih primerih lahko upravičeno podvomimo tako o varnosti kozmetičnih izdelkov, ki se tržijo, kot o poslovni praksi prodajalca, ki noče poslovati transparentno in v skladu z zakonodajo.«
Evropski potrošniški center potrošnikom glede spletnega nakupovanja med drugim svetuje, da se za nakup preko spleta odločijo le, če poznajo prodajalca. Dodali so, da resna podjetja ne skrivajo podatkov, ampak se potrudijo, da so potrošniku na voljo vse potrebne informacije. Potrošnike tudi pozivajo, da vedno preverijo identiteto prodajalca in da naj potrošniki kupujejo le na spletnih mestih, ki jih razumejo.
Mojca Vtič
S svetovne glasbene
11. septembra v glasbene prodajalne prihaja nova plošča skupine Duran Duran.
Že 14. studijski izdelek te legendarne britanske zasedbe nosi naslov Paper Gods. Album je dobil ime po eni izmed skladb z novega albuma, za katero frontman zasedbe Simon Le Bon pravi, da je tudi najboljša skladba na njihovi novi plošči. Pri nastajanju albuma so tudi tokrat sodelovali s številnimi znanimi glasbeniki, kot so Janelle Monae, Nile Rodgers, Keisha ter bivši član zasedbe Red Hot Chili Peppers kitarist John Frusciante. Duran Duran »divji fantje« so bili v originalni zasedbi: John Taylor, Roger Taylor, Nick Rhodes, Simon Le Bon in kitarist Dom Brown. V svoji dolgoletni karieri so prodali
scene
\
Foto: splet
Duran Duran
več kot 80 milijonov plošč, v ZDA so imeli 18 velikih uspešnic, v domači Veliki
Britaniji pa kar 30.
®@®
V juliju izdani dokumentarni film o pokojni britanski pevki Amy Winehouse
bo, kot vse kaže, kmalu postal najbolje prodajani dokumentarni film vseh časov v Veliki Britaniji. Za režijo dokumentarca s preprostim naslovom Amy je poskrbel Asif Kapadia. Dolgome-tražni film Amy prikazuje
VSAfrC ČETIRTEIK ©B1®. Ul^l]
BLOTIMOTÍKI IP©P 1 T® [F
7 SLOVI1NSKIH
p® lik m valčkov
1.D0NACKAIN	ČUKI - Country žur
2.	ATOMIK HARMONIK-Nora noč
3.	LARISA SREŠ - Pelji me v kino
4.	TANJA ŽAGAR-Carica
5.	RUDI BUČAR & FRČAFELE - Sen znala jes
6.	M.J.A.V.-Vse jevredu
7.	NINO-Lepa si
1.	VESELI SVATJE- Se ti kaj kolca
2.	FRAJERKE- Ljubi me
3.	SLOVENSKI ZVOKI - Spet s teboj
4.	VESELI MUZIKANTI - Kdor živi kot mi
5.	PRVA LIGA-Še en dan
6.	EXTRA BAND - Valček in polko pleševa
7.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Bajka o Ribnici
. _____________________
SLOVENSKIH POP 7 TOP
Glasujem za:__
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.o.o , p p. 13. 228B Hajdina
življenjsko zgodbo te kon-troverzne pevke, ki je kljub hitremu slovesu umrla že v 27. letu starosti, za sabo pustila bogato glasbeno dediščino. Le nekaj dni po izidu se film Amy lahko pohvali z zaslužkom v višini 3,16 milijona funtov. Zaenkrat je na prvem mestu med najbolje prodajanimi dokumentarci v Veliki Britaniji še naprej film Senna, ki ga je režiral isti režiser Asif Kapadia in je od leta 2010 pa vse do danes navrgel nekaj več kot 3,17 milijona funtov. V svetovnem merilu je dokumentarec z največjim zaslužkom v zgodovini še naprej film Fahrenheit 9/11, ki ga je Michael Moore posnel leta 2004 in z njim zaslužil kar 6,5 milijona funtov.
Kanadski raper Drake je prvi in edini glasbenik na svetu, ki mu je v letu 2015 uspelo samo v ZDA prodati
več kot milijon kopij svojega zadnjega albuma. Prvi letošnji album s platinasto naklado If you're reading this, it's too late je bil izdan v februarju in je bil do danes prodan v 1.007-milijonski nakladi. Tudi album z naslovom 1989 ameriške zvezdnice Taylor Swift se lahko pohvali s tem, da je bil prodan v več kot milijonski nakladi, le s to razliko, da je bil omenjeni album objavljen že lani. Po raziskavi podjetja Nielsen Soundscan, ki je postreglo z omenjenimi podatki, trend prodaje albumov iz leta v leto pada, saj se vedno več ljubiteljev glasbe odloča le za nakup posameznih singlov.
Glasbena revija Billboard je v svoji zadnji izdaji objavila veselo novico za vse
ljubitelje glasbenika Justina Bieberja. Ta mladi kanadski zvezdnik naj bi 13. novembra objavil svoj novi studijski album. Na albumu bo seveda tudi prvi že prej najavljeni singel What do you mean, ki ga bomo lahko prvič slišali 28. avgusta. Pri promociji novega albuma tokrat Bie-berju pomagajo sama znana imena, kot so Big Sean, Little Mix in Shaquille O'Neal. Kariera tega mladega pevca se je začela na zelo zanimiv način, njegova mama je namreč na YouTubu začela objavljati videoposnetke svojega takrat še najstniškega sina, ki jih je leta 2008 zasledil Scooter Braun. Kmalu zatem je že posnel veliko uspešnico One time, ki mu je dokončno utrla pot med največje pop zvezdnike.
Janko Bezjak
Lestvi ca
1 NAJ
1.	THIS SUMMER'S GONNA HURT - MAROON 5
2.	REALITY - LOST FREQUENCIES feat. JANIECK DEVY
3.	BLACK MAGIC - LITLLE MIX
4.	SHINE - YEARS & YEARS
5.	SHUT UP & DANCE - WALK THE MOON
6.	MARVIN GAYE - CHARLIE PUT feat. MEGHAN TRAINOR
7.	PHOTOGRAFH - ED SHEERAN
8.	COME AND GET IT - JOHN NEWMAN
9.	WAITING FOR LOVE - AVICII
10.	WANT TO WANT ME - JASON DERULO
11.	CHERLEADER - OMI (FELIX JAEHN)
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
20 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 1S. avgusta 2015
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—»	NEDELJA	PONEDELJEK
solata s paradižnikom,	hrenovka, kremna	goveji golaž, polenta,	ocvrt ostrižev file po	zelenjavno	juha, ocvrt piščanec,	gratinirane testenine,
papriko in navadno klo-	špinača, pire	čokoladna pena z	dunajsko, korenček	enolončnica s	riž, rdeča pesa v so-	gobova omaka, sadje
baso, polnozrnat kruh,	krompir, sadje	bananami	na maslu, pomfrit,	perutnino, haloška	lati, penasto pecivo z	
jabolčni zavitek			sadna solata	gibanica	grškim jogurtom	
Zelenjavna enolončnica s perutnino
Sestavine: 2 čebuli, 2 mesnata paradižnika, 40 dag korenčka, 40 dag stročjega fižola, 60 dag krompirja, 25 dag rdeče in zelene paprike, 40 dag filejev piščančjih prsi, 6 dag margarine, sol, poper, 2 vejici rožmarina, 4 vejice timijana, 4 listki luštreka.
Fileje narežemo na kocke in jih na vroči margarini popečemo na vseh straneh. Dodamo drobno nasekljano čebulo in jo skupaj z mesom pražimo do zlato rumene barve. Primešamo še olupljen, na kocke zrezan paradižnik in vso drugo zelenjavo, narezano na koščke. Začinimo, dodamo zelišča in nekaj margarine. Enolončnico prestavimo v pečico, segreto na 220 stopinj, in jo pokrito kuhamo 30-35 minut. Vmes jo premešamo, in če je treba, prilijemo nekaj tekočine.
Pod drobnogledom ZPS • Test repelentov
Penasto pecivo z grškim jogurtom
"fi ■
L >v -—
/TS


Sestavine: za biskvit: 3 jajca, 30 g ovsene moke, 60 g mletih mandljev, 80 g sladkorja v prahu, 1 žlica kisle smetane; jogurtova krema: 180 g navadnega jogurta, 400 g grškega jogurta, 250 ml sladke smetane, 6 lističev želatine ali 1 vrečice želatine v prahu, 1 strok vanilije, 1 žlička vanilijinega ekstrakta, 100 g sladkorja v prahu; marmelada, 4 kiviji.
Rumenjake in sladkor penasto stepemo. Dodamo zvrhano žlico kisle smetane, ovseno moko (če nimamo ovsene moke, zmeljemo ovsene kosmiče) in mandlje ter nazadnje narahlo sneg iz beljakov. Maso vlijemo v pekač, obložen s papirjem (velik pribl. 23 cm x 30 cm). Pečemo 12-13 minut pri 180 stopinjah Celzija. Na ohlajen biskvit na debelo namažemo marmelado, nanjo pa kremo, ki jo naredimo tako, da v posodi dobro premešamo grški in navadni jogurt, sladkor, vanilijin sladkor in vanilijin ekstrakt. Vmešamo želatino, nazadnje pa še stepeno sladko smetano. Namazan biskvit čez noč postavimo v hladilnik. Preden postrežemo, okrasimo z rezinami kivija ali drugega sadja po okusu.
Nova tehnologija manj učinkovita kot »klasični« razpršilci
Tokrat so potrošniške organizacije na testu preizkusile različne vrste izdelkov, ki obljubljajo, da bodo odgnali komarje. Test je bil še posebej zanimiv, ker so »klasičnim« razprši-lom ob bok postavili novejše »izume«, kot so zapestnice, obeske za ključne, pa tudi aplikacije za pametni telefon, ki naj bi odganjale komarje. Izkazalo se je, da so v borbi proti komarjem še vedno najučinkovitejša "klasična« razpršila.
Princip delovanja repelentov (to so sredstva, ki ščitijo pred piki žuželk) je, da pri žuželkah (komarjih) blokirajo receptorje, s katerimi zaznavajo človekov vonj, ali pa, da izdelki oddajajo takšen vonj, ki žuželke odganja. Zeliščne sestavine, zlasti olja, pridobljena iz različnih rastlin (citronela - limonina trava, listi evkaliptusa), so alternativne rešitve. Učinkovitost repelenta je odvisna tudi od drugih okoliščin. Repelent je npr. tem manj učinkovit, čim toplejša je koža, učinkovitost pa je
slabša tudi pri intenzivnem športnem udejstvovanju, ko se potimo.
»Krvoločni« praktični preizkus
»Vsak izdelek so preizkusili štirje udeleženci. Potem ko so jim v laboratoriju dobro umili roko z milom brez vonja in jo razkužili, so na podlaket nanesli izdelek za odganjanje komarjev. Pol ure po nanosu je vsak prostovoljec za tri minute potisnil roko v posebno kletko, v kateri je bilo po
Foto: Mojca Vtič
200 samic dveh vrst komarjev (eni pikajo podnevi, drugi ponoči),« je predstavila praktični del testiranja Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Dnevni komarji so najbolj odporni na repelente, in če je izdelek uspešen pri odganjanju te vrste komarjev, je zelo verjetno, da bo uspešno preprečil tudi pike komarjev drugih vrst. Postopek smo nato v naslednjih osmih urah ponavljali vsake pol ure, oziroma do izteka delovanja repelenta, kot ga je navedel proizvajalec.«
V 24 urah po nanosu so tudi opazovali udeležence, če bi se pri njih pojavila alergična reakcija, npr. rdečica na koži, srbenje, vnete oči ali slabost. »Dobro je, da pri nobenem od udeležencev nismo opazili neprijetnih stranskih učinkov,« je izpostavila Urša Šmid Božičevič.
Najučinkovitejša so razpršila
Na testu so se najbolje izkazala razpršila, ki vsebujejo eno od poznanih učinkovitih kemikalij, najpogosteje DEET. »Praviloma so se bolje odrezali izdelki, ki vsebujejo DEET, je pa seveda učinkovitost odvisna tudi od koncentracije aktivne sestavine (in drugih snovi v izdelku),« je predstavila rezultate Urša Šmid Božičevič in dodala: »Žal so se 'naravni' izdelki, ki vsebujejo eterična olja, pri odganjanju komarjev izkazali za manj učinkovite.«
Nasvet ZPS: Previdno pri uporabi repelentov!
•	Najučinkovitejši repelenti vsebujejo kemikalije, zato moramo biti pri uporabi precej previdni. Strokovnjaki so izračunali, da pri zdravih uporabnikih ni večje nevarnosti, če so upoštevana varnostna opozorila, tveganje pa je največje v prvih minutah po nanosu.
•	Po nanosu dobro prezračite prostor. Ne vdihujte hlapov.
•	Ne pretiravajte: nanesite izdelek le na izpostavljene dele kože. Popršite lahko tudi oblačila. Skušajte se čim bolj zaščititi z oblačili, da bo čim manj gole kože.
•	Ne nanašajte izdelka na kožo, ki je poškodovana ali opečena od sonca.
•	Pazite, da ne pršite okoli sluznic, oči in ust. Če izdelek zaide v oči, ga sperite z mlačno vodo.
•	Če ste se namazali z izdelkom za zaščito pred soncem, počakajte 20 minut in šele potem nanesite izdelek za zaščito pred komarji. Po kopanju je treba zaščito pred komarji obnoviti.
•	Ostanke na koži izperite z vodo in milom.
•	Ne pršite v bližini hrane.
•	Če boste repelente nanašali na otroke, natančno preberite navodila za uporabo. Pršila za otroke, mlajše od šestih mesecev, niso primerna. Dojenčka raje zaščitite z mrežo proti komarjem. Manjšim otrokom ne pršite rok, ker jih dajejo v usta.
•	Pri uporabi naj bodo pazljive tudi nosečnice in doječe matere. Priporočljivo je, da izdelke z veliko koncentracijo DEET (20 do 30 %) uporabljajo le od 6. meseca nosečnosti naprej. Še bolje je, če izdelkov, ki vsebujejo to kemikalijo, med nosečnostjo
in v času dojenja sploh ne uporabljajo. Izogibajo naj se tudi izdelkom, ki vsebujejo IR 3535 ikaridin, ker še ni dovolj dokazov, da je ta učinkovina varna.
•	Neporabljeni ostanki repelentov, ki vsebujejo kemikalije, sodijo med nevarne odpadke.
torek • 18. avgusta 2015
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Foto: Tajno društvo PGC
Vidi se ...
... da je bilo v neznosni poletni vročini prizanese-no vsaj Gojkovičevi vodni fontani v Prešernovi ulici, saj jo je lastnik bližnjega lokala popolnoma obkrožil s senčniki; tako uspešno, dajo tudi turisti težko opazijo.
Govori se ...
... da slovenska vojska izdaja vojaško skrivnost, ko tarna zaradi slabe opremljenosti, medtem ko južni sosedje napenjajo mišice na vojaški paradi.
... da je slovenski Telekom moral malo menjati svoj slogan »s pticami si delimo nebo« v »kdor visoko leta, nizko pade«.
... da se slovenski in hrvaški politiki okrog Piranskega zaliva igrajo kot otroci
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Danes objavljamo prav posebno arhivsko fotografijo, na kateri so prvi kopalci, ki so preizkusili vodne užitke v takrat komaj odprtih^_
Sudoku • Sudoku	Od torka do torka
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Tadejev znakoskop
1								
	2			6	7	8	9	
3				4				
	4			3				
				2	1	6	7	
	6						8	
		7					4	
	8			9	3	7	2	
		9						
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©©	€€€	o
Bik	v	©©©	€€	o
Dvojčka	vv	©	€€€	oo
Rak	v	©©©	€€	oo
Lev	vv	©	€	ooo
Devica	vv	©©©	€€	o
Tehtnica	vvv	©©	€	ooo
Škorpijon	vv	©	€€€	o
Strelec	v	©©©	€€	oo
Kozorog	vvv	©©	€€€	o
Vodnar	vvv	©	€€	ooo
Ribi	v	©©	€€€	oo
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 18. do 24. avgusta 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
se pozneje pokaže, da manjka 60 milijonov, ti nagrada vseeno ostane.
... da bi bilo glede na vse to zanimivo vedeti, koliko delnic imajo prikoritni možje izpoetovionskega kokošnja-ka v hčerinskih družbah.
... da smo Poetovionci proslavili 40-letnico obstoja Term s polnimi bazeni in mnogimi kopalci. Na odprtju pa je bil bazen prazen, brez vode. Baje so ga izpraznili konkurenti, veselica pa je bila kljub temu.
... da Slovencem ni več do humorja. Celo v TV-oknu ni več Bobovih karikatur.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici: WWW. d lib. si
Prireditvenik
Torek, 18. avgust
7:00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: rokodelski izlet na Vransko
Sreda, 19. avgust
7:00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: izlet na Blejski vintgar
9:00 Ormož, grad, MCO: poletne počitniške delavnice 9:00 Ptuj, Terme: 5. kongres slovenskih humanitarnih organizacij, meje humanitarnosti v socialni državi, Nacionalni formum humanitarnih organizacij Slovenije
Četrtek, 20. avgust
19:30 Ptuj, ob I. Mitreju: odprtje VIII. rimskih iger 20:00 Markovci, KUD Markovski zvon: koncert udeležencev 7. mladinskega glasbenega tabora
Petek, 21. avgust
17:00 Ptuj, Salon umetnosti: odprtje razstave Rimsko steklo
Hrvaške - reliefni žigi delavnic 19:00 Ptuj, pri I. Mitreju: VIII. Rimske igre, celodnevni otroški
tabor, večerni spektakel 19:00 Slovenska Bistrica, grad: Festival Seviqc Brežice, koncert
Amsterdam Corelli Collective Nizozemska 20:00 Lenart, Dom kulture: koncert Maja Keuc in akustični trio 20:30 Slovenska Bistrica, grad: Festival stare glasbe Seviqc
Brežice: koncert ansambla Amsterdam Corelli Collective - Poklon: Corellijev učinek metulja 21:30 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, Lady Sings the Blues
Mestni kino Ptuj Petek, 21., sobota, 22., in nedelja, 23. avgust: 17:00 Minioni; 19:00 Medeas; 21:00 Misija nemogoče: Odpadniška nacija.
Iskrice
HW
»Šele v najhujši zimi sem spoznal, da v moji notranjosti vlada nepremagljivo poletje.« Albert
Camus
»Najtežji trenutki v življenju so mi pomagali rasti.«
Marcia Cross
»Glejte na težave kot na prijatelje, kajti pogosto jih boste srečevali, zato bodite z njimi rajši v dobrih odnosih.« Oliver W. Holmes
»Ne vznemirja nas to, kar se je zgodilo, temveč naše lastne misli o tem, kar seje zgodilo.« Epiktet
»Vsaka nesreča vsebuje drobec spoznanja za bodoče dogodke.« Božidar Eržen
»Prepričan sem, da so me težki trenutki navadili, da bolje razumem, da je življenje neskončno lepo in bogato v vseh mogočih pomenih in da so stvari, ki nas napolnjujejo s tesnobnostjo, popolnoma nepomembne.« Isak Dinesen
»gnilo jajce« ali »ti loviš« in morda še kaj bolj neresnega.
... da bomo odslej zlatega poetovionskega piščančka pekli na SIJovem ruskem žaru ...; če si Rus ne bo premislil.
. da bo poetovionski zlati piščanec dobil SIJaj jeklene kovinske barve.
... da se še vedno ne ve, ali bo ruski vlagatelj pri menjavi direktorja uspešnejši kot poetovionski župan.
... da si lahko izplačaš nagrado za uspešno vodenje podjetja tudi tako, da prikrojiš poslovni rezultat in poslovni uspeh. NS to potrdi, ti dodeli nagrado, in čeprav
22 Štajerski FEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 18. avgusta 2015
Zavrč • Slovesno ob 19. občinskem prazniku
V 20 letih obstoja pomemben napredek na vseh področjih
Ob 19. prazniku občine Zavrč so na osrednji slovesnosti so zaslužnim krajanom izročili tri priznanja in plaketo občine Zavrč.
Na osrednji slovesnosti ob 19. občinskem prazniku je v prenovljeni kulturni dvorani številne domačine in goste pozdravil župan Miran Vuk, ki je poudaril, da so v dobrih 20 letih obstoja samostojne občine dosegli pomemben napredek na vseh področjih življenja ter cestne in komunalne infrastrukture. O pomembnih investicijah v obdobju od zadnjega občinskega praznika je govoril podžupan Janko Lorbek, o živahni dejavnosti na področju financ in družbenih dejavnosti pa drugi podžupan Robert Vuzem. Čestitkam ob prazniku se je pridružil častni gost, predsednik SLS Marko Zidanšek, ki je poudaril: »Če je v tej državi kaj uspelo, potem je to zagotovo lokalna samouprava, saj so z ustanovitvijo novih občin dobile nove razvojne možnosti tudi manjše občine, kot je občina Zavrč.«
Plaketa občine Zavrč Francu Kelcu
Ob občinskem prazniku so posebej aktivnim in zaslužnim krajanom izročili tri priznanja in plaketo občine. Priznanja občine Zavrč so za izstopajoče rezultate prejeli Adolf Belšak -
za večletno uspešno delovanje na pevskem področju v skupini Trta; Hedvika Mislovič - za večletno aktivno delovanje v KUD Maksa Furjana Zavrč ter Ivan Ribič iz Hrastovca - za večletno uspešno delo v društvu upokojencev Zavrč. Plaketo občine Zavrč pa je prejel Franc Kelc iz Turškega Vrha za večletno aktivno delo na področju preventive v cestnem prometu na območju občine Zavrč.
Posebno zahvalo in čestitko je župan Miran Vuk namenil najuspešnejši športnici občine Zavrč Veroniki Domjan, članici Atletskega kluba Ptuj, za vrhunske dosežke na športnem področju. Krajanom in občini Zavrč sta čestitala tudi poslanka Državnega zbora Suzana Lep Šimenko in župan sosednje občine Cirkulane Rajko Jurgec v imenu županov iz ptujskega območja. Slovesnost pa so s pestrim kulturnim programom popestrili ljudske pevke in pevci skupine Trta, KUD Maksa Furjana iz Zavrča ter učenke in učenci Osnovne šole Cirkulane-Za-vrč, ki sta jih skozi program vodila Melanie Tetičkovič in Jaka Domjan.
M. Ozmec
spoštovani
Družba Radio-Tednik Ptuj^ v sodelovanju s TermanmBK prireja presenečenje fffetja
Ob sončnih popoldnevih bomo čas preživeli z 'A Daliborjem ali Marjan,ofti." Skupaj se bomo driizili zabavali, kopalne dneve// pa popestrili z različnimi nagradnimi igrami. -Vči, boste 0 b i^m^ sklenili naročniško
etja.
vmm% m
Nagrado prejmete, če zadnje leto niste bili naročnik Štajerskega tednika in se nanj naročite za najmanj 6 mesecev.
Terme Ptuj (Rradioptuj -
Foto: M. Ozmec
Dobitniki priznanj in plakete občine Zavrč Hedvika Mislovič, Adolf Belšak, Ivan Ribič in Franc Kelc, z županom Miranom Vukom in direktorico Evelin Makoter Jabločnik.
Šfaj&ofon, budilka'
ŠTAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si



Extra piščančja hrenovka
800 g
Piščančji ražnjiči
sveže, postrežno in podstavek cca. 500 g
Akcijska
2 cena
,69 €/kos
Seznam vseh prodajaln Perutnine Ptuj d.d. na www.perutnina.si
SAVA HOTELS & RESORTS
89,8a98,E*l04;3
Štajerski TEDNIK
Prijavite se v brezplačno KUHARSKO PREOBRAZBO! S pomočjo priznanega kuharja Vlada Pignarja se boste v dveh mesecih izpopolnili v kuharskem znanju, pridobili dragocene izkušnje in kak nov zanimiv recept. V KUHARSKO PREOBRAZBO se prijavite z izpolnjenim obrazcem, ki ga pošljete na Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, ali pošljete elektronsko sporočilo na natalija. skrinjar@radio-tedni.si. Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 24. avgusta.
in priimek: _ Naslov, kraj: ,
Starost:_
Telefonska številka: _ Elektronska pošta: _
Zakaj ste se prijavili v kuharsko preobrazbo?
Izbrane kandidate bomo o izboru obvestili telefonsko.(
Pridobljene osebne podatke prijavljenih ne bomo posredovali tretji osebi in so namenjeni zgolj izbiri kandidatov, ki bodo sodelovali pri preobrazbi.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 18. avgusta 2015
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBUlK 23
PISANA ■ fA 0 AV NA ■ AKTUALNA
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Soia, da se ti zrola:
Zavetišče za živali Maribor, pon. 10:30 Modro, pon. 10:55 Pregled tedna, pon 11:15 Sekvenca, 30. oddaja, pon. 11:35 infokanai 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Kuhinjica
18:45 Sekvenca, 30. oddaja, pon. 19:00 Glasbena 8 (tuja).
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Ženski pogovori
z Brino Mlakar Romih, pon.
10:45 Gostilna »Pr Francet«, pon.
11:45 Modro. pon.
12:10 Povabilo na kavo: Lea Kolednik, pon.
13:00 Kvalifikacije za žensko nogometno ligo prvakinj 2015/2016, pon.
15:00 Infokanai
55. oddaja, jpon.	17:30 Kuhinjica
19:30 Po zdravje: Zdravje žensk, pon. 18:00 Ptujska kronika
nn^1ADi..LI__I/__:l__—____m.irir»___J_______I I___
20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Kvalifikacije za žensko nogometno ligo prvakinj 2015/2016 22:20 Infokanai
18:20 Programska koalicija
Mestnega sveta MO Ptuj, pon. 18:40 Sekvenca, 30. oddaja, pon. 19:00 Glasbena 8 (slo), 56. oddaja, pon. 19:30 Po zdravje:
Nasilje nad starejšimi, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Okrogla miza:
Zaposlovanje mladih, pon. 21:00 Poletni utrip Ptuja:
9:00 Dnevnik TV Maribor	Zaposlovanje
9:30 Kuhinjica, pon.	21:00 Poletni utrip I
9:55 Sekvenc^ 30. oddaja, pon.	Art Stays 2015, pon.
10:15 Regi TV Gorišnica, pon.	21:45 Glasbeni predan
11:15 Modro, pon.	22:00 Ptujska kronika, pon.
11:40 Dan civilne zaščite 2015, pon. 22:25 Regi TV Gorišnica 12:00 Ptujska kronika, pon.	23:25 Info kanal
12:30 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Ptujske odrske deske, 23. oddaja, pon. 18:40 Selcvenca, 30. oddaja, pon. 19:00 Glasba za vse, 16. oddaja, pon. 19:30 Po zdravje: Zakon privlačnosti, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Glasbena osmica, 56. oddaja 20:50 Poletni utrip Ptuja: Arsana 2015, pon. 21:40 Programska koalicija Mestnega sveta MO Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, irrfo@petv.tv, www.petv.tv TELEKS O "
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._
VRTIČKARJI, pozor, ponujamo vam predelan konjski gnoj v 60 kg vrečah, cena vreče 7 € s prevozom, nagrada na 10 vreč liter domačega bučnega olja. Tel. 02/ 720 81 08 ali 031 273 577.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM telico, simentalko, pašno, brejo 8 mesecev, težka 600 kg, in dobrega porekla. Tel. 051 273 093. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
NEPREMIČNINE
POSLOVNE prostore na Ormoški cesti za različne dejavnosti, relacija Ptuj-Ormož, oddam v najem za določen čas, do 1 leta. Vulkanizerstvo, avtopralnica Branko Kolarič, s. p., Ormoška cesta 81 a, Ptuj. Telefon 041 622 341.
VOZNIKA C-, E-kategorije, koda 95, izkušnje v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU, zaposlim. Lamot, Ulica svobode 1 3, 2204 Miklavž, tel.
040 296 391._
DELAVCA za mešanje malte takoj zaposlim, Slikopleskarstvo Jože Voglar, s. p., tel. 041 226 204.
RAZNO
V MARIBORU prodajamo z opremo, zalogo in uvajanjem že nekaj let dobro utečeno bio trgovino. Info na 041 832 335, po 16. uri.
www.tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Štajerski TEDNIK
Mihajlovo kajžico mam... Polje, kdo bo tebe ljubil? Pesem je očeta spremljala skozi težko življenje...
SPOMIN
18. avgusta mineva 5 let, odkar smo se poslovili od našega
Franca TUrnška
IZ HAJDOŠ 30
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Hvaležni, da smo ga imeli: žena Kristina, sin Franc in hčerka Martina z družinama
SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8" 98,2 °I04;3
Cena povratnega SMS sporočila Je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS glasbene želje na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8'98,2 0I04;3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StB_______
NAROCI1.NICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
SMS nagradne igre na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-I043
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. ^^^
08:00 Igra iz Velike Nedelje 10:00 Utrip Iz Ormoža 11:00 Gostilna pri Francetu 11:30 Video strani 18:00 Destmik - Iz domače skrinje 20:00 Kmečke igre na Destrnikg 2015 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
08:00 Oddaja iz občine Hajdina 10:00 Oddaja iz občine Starše 11:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 21:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani
	CO
	0
	0
	iN
	
	UJ
	1-
	<r
	k*
	UJ
	■O
08:00 Žetev na Polenšaku 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video Strani
18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Tekmovanje starodobnikov v oranju 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta:
www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.si Marketing: M eg a marketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
'Tm \JMMA fTOJ
Ain ed eij o, Žžlil kvgraputyo bj^OJJBSfi
v primeru^lepegaA/remFna%jva terasi rebta vra c i j e fzTla,
______:____'____o	Z___ . ■ . .V* i_ _ _ M___!_ : J J JL ■ iV^	ffi . :

iL \ ¿LLI .
Mav '
C.
v primeru dežja pa v klubu Gemina Xijjl \/ T^mah Ptuj.
■ !i r I My. V ]% K ■ •$ i I® ; r '
Gostja tokratnega |3oletireg[a glasbenega večera-Radia iPtfij bo skupina Čedahuči!	fL' ' Ljf	p + ^ 4 *
-	j
*£ i. 'sc\
Vabljeni nejavno radijsko oddajo! Vstop prost!
Slovenija, Podravje • Gobe je treba ustrezno pripraviti in jih uživati zmerno
Osebna kronika
Vzrok največ zastrupitvam je zamenjava strupenih gob za užitne
Čeprav so gobe že od nekdaj del našega vsakdana in stalnica na naših krožnikih, so še kljub temu vzrok številnim zastrupitvam. V Sloveniji poznamo približno 3.000 vrst gob, med njimi je približno 200 strupenih. Čeprav so strupi prisotni v majhnih količinah, imajo lahko škodljiv učinek na različne organe človeka, opozarjajo na NIJZ.
Učinki so lahko različni in segajo od prebavnih motenj pri blagih zastrupitvah do smrti pri hujših. Vzrok za zastrupitev je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno zaradi podobnosti v barvi in obliki, kar predstavlja 95 % vseh vzrokov za zastrupitev.
Prva pomoč ob sumu na zastrupitev z gobami
Na inštitutu svetujejo, da se v primeru težav po zaužitju gob takoj posvetujemo z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na osnovi podatkov ter znakov in simptomov ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma bolnišnična obravnava. In kaj so prvi znaki zastrupitve? Večina zastrupitev z gobami se začne s slabostjo, bruhanjem in drisko, so odgovorili in opozorili, da je pravočasna prepoznava zastrupitve z zeleno mušnico za bolnika odločilna, saj tovrstna zastrupitev zahteva takojšno odločno ukrepanje za razliko od zastrupitve s strupenimi gobami, ki povzročajo le prebavne motnje in težave običajno spontano izzvenijo.
»Pri sumu na zastrupitev z gobami najprej naredimo skrben povzetek dogodkov: kdo, kaj, kdaj, kje, kako je zaužil strupeno gobo. Pri identifikaciji zaužitih gob si pomagamo tudi s slikami iz gobarske literature. Ker je spominjanje dogodkov glede zaužitih gob precej nezanesljivo, je ključni diagnostični usmernik čas, ki je pretekel od zaužitja gob do pojava prvih znakov. Prvi simptomi se pri zaužitju gob, ki povzročajo le gastrointesti-nalni (driska, bruhanje) sindrom, začnejo kmalu, znotraj dveh ur po zaužitju gob, pri
V UKC Maribor na Kliniki za interno medicino v prvih mesecih 2015 niso obravnavali zastrupljenih z gobami, vendar je število zastrupitev odvisno predvsem od rasti gob. To pomeni več zastrupitev z gobami v poznem poletju in v jeseni. V 2014 je bilo obravnavanih devet bolnikov po zaužitju gob, od tega so bili trije otroci.
Pred dobrimi dvajsetimi leti je v no mušnico umrlo letno tudi do
zastrupitvi z zeleno mušnico pa šele po najmanj šestih urah. Shranimo tudi morebitne ostanke gob, prav tako tudi izbljuvamo vsebino želodca zaradi morebitne identifikacije trosov in pomoči zdravniku, ko se odloča o zdravljenju,« svetujejo na inštitutu.
Največ je lažjih zastrupitev z gobami
Število smrti zaradi zastrupitev z gobami se je v zadnjih letih zmanjšalo na nič do en primer letno - pred dobrimi dvajsetimi leti je v Sloveniji zaradi zastrupitve z zeleno mušnico umrlo letno tudi do deset ljudi. Sicer pa po oceni Andreje Sinkovič s klinike za interno medicino v UKC Maribor prevladujejo lažje zastrupitve: »Te se kažejo s prebavnimi težavami, kot so slabost, bruhanje, driske, ki nastanejo do štiri ure od zau-žitja gob. Vzrok za nastanek teh prebavnih težav je zauži-tje različnih gob, kot so rde-čelistke, kolobarnice, kukma-ki, golobice, mlečnice, grive, podvihanke, saj te vrste vsebujejo manj hude strupe, ki
Foto: MV
Sloveniji zaradi zastrupitve z zele-deset ljudi.
delujejo izključno lokalno na želodčno in črevesno sluznico, izzvenijo pa v 1 do 2 dneh. Ob tem pa je seveda nujno pomisliti na sočasno zastrupitev z nevarnejšimi gobami.« Prebavne težave pa so lahko posledica tudi užitnih gob. Vzroki za težave so lahko preobilen obrok gob, neustrezna
priprava gob, slaba prebava, pokvarjene gobe, predhodna bolezen prebavil, alergij na gobje sestavine. »Težave, kot so slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska, običajno nastopijo že prvo uro. Potrebno je opazovanje in včasih celo infuzije tekočin v ambulanti ali bolnišnici,« je povedala.
Smrt zaradi zastrupitve z gobami nastopi v 5 do 8 dneh
Smrtno nevarno pa je torej
Andrej Piltaver, mednarodno priznani strokovnjak s področja gobarstva, izpostavlja, da moramo pri nabiranju gob vključiti tudi druge čute kot zgolj vid, saj izgled lahko mnogokrat zavede: »Kadar nabirate marele, morate biti zelo pazljivi, da je po pomoti ne zamenjate za zeleno mušnico, ki je lahko marelam v nekem obdobju na videz zelo podobna. Zato moramo biti pazljivi pri nabiranju, zmerni pri uživanju. Vse bolj se ugotavlja, da človeški organizem ni prilagojen za redno uživanje gob. Včasih je veljalo, da je treba gobe prekuhati in vodo odliti, danes bi pa kar surove jedli. Ta trend povzroča več zastrupitev; namreč gobe vsebujejo bakterije, in če jih ne steriliziramo, pasteriziramo z vrelo vodo, potem se lahko z njimi okužite,« je še poudaril.
zaužitje zelene mušnice, ki vsebuje amatoksine, ki so že pri majhnih količinah smrtni. Pri ostalih zastrupitvah z gobami lahko sicer nastanejo potencialno življenje ogrožajoči zapleti, ki pa se jih da uspešno preprečiti. Pojav bruhanja, drisk, slabosti 6-12 ur ali celo do 24 ur po zaužitju gob pa lahko pomeni nastanek ama-toksinskega sindroma zaradi zaužitja najbolj strupenih gob (zelene mušnice). Če je sum na hudo zastrupitev z gobami z dolgim pojavnim časom, se bolnika sprejme v bolnišnico. Ob infuzijah tekočin se nadzoruje jetrne teste vsakih 6 do 8 ur zaradi nevarnosti razvoja jetrne odpovedi. Akutne jetrne odpovedi so glavni vzrok smrti bolnikov s hudo zastrupitvijo z gobami z amatoksini, zato je potrebna nujna in čim zgodnejša presaditev jeter.
Smrt zaradi zastrupitve z gobami, ki vsebujejo amato-ksine, nastopi brez ustreznega zdravljenja v 5 do 8 dneh po zaužitju strupene gobe, je opozorila Andreja Sinkovič. Sicer pa so na inštitutu v obdobju 2004-2013 zabeležili štiri primere smrti zaradi zastrupitev z gobami, in sicer po enega v letih 2006, 2008, 2009 in 2012.
Mojca Vtič
Rojstva:
Ines Dretar, Grajena 50 b, Ptuj - deklica Antonia; Marijana Simonič, Sp. Korena 16 a, Sp. Duplek -deček Uroš; Maja Čeh, Arbajter-jeva ulica 7, Ptuj - deček Maj; Natalija Fideršek, Savinjsko 31, Makole - deček Benjamin; Jasna Forštnarič, Bukovci 99 a, Markovci - deček Izak; Amalija Pivko, Stojnici 22, Markovci
-	deklica Tia; Karmen Sušec, Bojtina 40, Šmartno na Pohorju - deklica Julija; Doris Lenart, Skorba 51 a, Hajdina
-	deklica Ema; Tatjana Bedrač, Breg 18, Majšperk - deček Jan; Amadeja Knez, Romihova ul. 19, Maribor - deklica; Maja Škrofič, Polence 10, Ceršak -deček Adam; Manuela Leben, Formin 43 a, Gorišnica - deček Staš; Dušanka Petrovič, Stojnci 92 a, Markovci - deklica Lučka; Snežana Lesjak, Velika Varnica 78, Zg. Leskovec - deček Nick; Karmen Žumer, Nova vas pri Ptuju 110, Ptuj - deklica Laura; Anita Damše, Laporje 52, Laporje - deklica Eva.
A Umrli so: Matilda j-| Doberšek, roj. Eberl, Sestrže 51, roj. 1925 - umrla 5. avgusta 2015; Karolina Žmauc, roj. Škraban, Ptuj, Volkmerjeva c. 21, roj. 1931 - umrla 5. avgusta 2015; Janez Repič, Ptuj, Arbajterjeva ul. 1, roj. 1937 -umrl 5. avgusta 2015; Marija Zavec, roj. Zavec, Rotman 58, roj. 1933 - umrla 8. avgusta 2015; Milan Pevec, Ormož, Vrtnarska ul. 6, roj. 1932 - umrl 9. avgusta 2015; Djuradj Oroz, Ptuj, Belšakova ul. 25, roj. 1940 - umrl 9. avgusta 2015; Antun Premužič, Velika Nedelja 6 a, roj. 1926 - umrl 5. avgusta 2015; Neža Ornik, roj. Kokol, Krčevina pri Vurbergu 187, roj. 1944 - umrla 6. avgusta 2015; Matilda Žuran, Pestike 5, roj. 1968 - umrla 7. avgusta 2015.
Poroki - Ptuj: l / MitJa Žiher, Predava 3, in Katica Lešnik, Ljubljana, Cesta 24. junija 37; Rajko Janžekovič, Brezovci 1, in Lidija Ambrož, Osluševci 39.
Poroke - Ormož: Mihec Kralj in Anita Krajnc, Vinski Vrh 59, Miklavž pri Ormožu; Jernej Petek in Nina Ferš, Mihalovci 40, Ivanjkovci; Aleš Mesarec in Petra Kukovec, Ptujska cesta 13, Ormož.
Napoved vremena za Slovenijo
Število primerov bolnišnične obravnave za obdobje 2004-2013, kjer je bila zastrupitev z gobo glavna diagnoza
leto	število primerov
2004	49
2005	29
2006	37
2007	53
2008	35
2009	55
2010	38
2011	15
2012	91
2013	30
Vir: Nijz
Danes bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju 20, najvišje dnevne od 18 do 24, na Primorskem do 27 stopinj C.
Obeti
V sredo bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, ponekod tudi nevihtami. V četrtek se bo delno zjasnilo, zjutraj bo po nižinah megla, na Primorskem bo pihala šibka burja.
Vremenska slika
Prek naših krajev se proti vzhodu pomika manjše ciklon-sko območje. V višinah priteka razmeroma hladen in precej vlažen zrak.