Telefon št. 74. Posamna številka 1333 h. fo priti proJoMs: u ■•lo leto naprej 26 K — h hI leta » 18 » — » četrt » > 6 » 50» ■eseo > 2 »20» V npravnlitvo pre|enao: za •eto leto naprej 20 K — h ■ol leta > 10 » — » ietrt » » 6 „ — » ■eseo » 1»70» Za pošiljanje na dom 20 b na meiec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Narotnloo In Inserat -sprejema upravnlitvo v Katol. Tiikarai Kopitar-jeve ulice tt. 2 Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je » Sema- Diskih ulicah It. 2,1., 17. Izha|a vsak dan,izTzemil nedelje in praznike ob pol 6. ari popoldne. Štev. 229. V Ljubljani, v ponedeljek, 5. oktobra 1903. Letnik XXXI. Mili narode slovenski! U vatri se zlato kuša. U vatri naše nedavne prošlosti upoznasmo zlato vaše lju-bavi; p težkim i krvavim danima naše borbe bija .je vaša odanost prema hrvatskem narodu^4 kao blagi i spasonosni melem, koji nas je jSjiiicao na uztrajnost, oživljujuči nam gotovo več klonule nade. Tu vašu ljubav i pomcc, koju nam toli požrtvovno pružiste, ne 09 izbrisati vrieme iz našeg srdca. Ona če nam avjedočiti, da imademo iza Sutle istokrvne brace, koja trpe s naše nevolje, ali se i vesele s naše srtce. Velik vam narodni dug dugujemo, a taj moramo da vam žto prije vrstimo. Dosad nije bilo tomu sgode; ne mo-gosmo pače ni da vam za sve to bratski zahvalimo. Iza krvavih svatova ne mogcsmo dospjeti, da pripravljamo narodna veselja, ne mogosmo naci prilike, da se bratinski sa-stanemo i porazgovorimo. Riedko nam sinu svietli časovi u našem javnom životu, punu borba i napora, pa baš za to moramo takove časove što izdašnije upotriebti, da si narod vejsku i hojne redove što jače učvrstimo. Jedan od tih svjetlih časova u našem narodnom životu bit ca dan 11. listopada o g- Taj dan odkriva se v Šestinama blizu Zagreba spomenik narodnom nam vodji i učitelju — neumrlom dru. A n t i Star-č e v i č u. Što je dr. Ante Starčevič bio hrvatskomu narodu — to znade ne samo svaki Hrvat, več i svaki Slovenac. On nas je naučio, što smo bili; po-kazao nam je jasno, kakovi smo, i poučio, kako možemo biti sretniji nego li smo danas. Kao svoj hrvatski narod, ljubio je Ante Starčevič i narod slovenski; pozna-juči ljubav i odanost bratskog nam slo-venskog naroda, govorio nam je obojici, da smo jedno i da nam budučnost mora biti jedna. Tako je ljubio narod slovenski, da ga je prozvao častnim imenom »Planinski Hr vati«, da tako proglasi jedinstvo misli i težnja izmedju oba naroda u sadašnjosti i budučnosti. 11. ov. mj. slavit če cieli hrvatski narod uspomenu toga svojega veli-koga sina, no njegovo veselje ne bi bilo podpuno, kad ne bi uza se vidio milu brtču Slovence. Podpisani odbor poziva vas s toga, Slovenke i Slovenci, da ga počastite kod te slave ; poziva vas, da uzveličate svetčani dan 1 Toga dana meči čete vidjeti, kako vas toplo i iskreno ljubi hrvatski narod; uvjerit čete se, kako je duboka njegova zahvalnost za onu ljubav, koju svakom sgodom izka-zaste hrvatskom narodu. Pohrlite dakle k nama, da počastimo uspomenu velikog Hrvata; pohrlite k nama, da se upoznamo, obodrimo i da se potak-nemo na još neumorniji rad za slobodu obiju naroda. Odhrvat 6:mo se tada lakše zajedničkim dušmanima, pa če se izpuniti prije rieči hr-vatskog pjesnika, što ih pjeva zajedničkoj nam domovini: »U mraku ne ča žalit, Več sunce ča joj sjat; Kad desnicu si daše Slovenac i Ilrvat!« Do vidjenja, dakle, bračo Slovenci, u Zagrebu dne 11. listopada o. g. 1 Za svečanostni odbor: Dr. Aleksa Horvat, Dr. Ante Pavelič. Slavnost v Kamniku. Že davno ni videl prijazni Kamnik tako lepe slavnesti, kakor včeraj. Vse kar ondi pošteno misli in čuti, zbralo se je, da dostojno proslavi spomin dvajsetletnice bivanja Njega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. v Kamniku in da da tem večji sijaj blagoslov-ljenju »Kamniškega Doma«, ki ponosno stoji na najlepšem prostornem trgu v Kamniku ter blagoslovljevju zsstave društva »Kamnik«. Skoro ves Kamnik se je okrasil z zastavami, raz mlajev in krasnih slavolokov vihrale so v pozdrav mnogoštevilne zastave. V predvečer slavnosti je bila serenada prevz. g. knezoškofu, blag. kumici gospej Zargi-jevi ter državnemu poslancu g. dvornemu svetniku S u k 1 j e j u. Včeraj je bil začstek vsporeda po dohodu vlaka, ki je pripeljal zastopnike raznih društev. V prvi vrsti so dali sijaj slavnosti bratje Hrvatje, ki so poslali številno deputacijo »Ziinatlijskega društva« iz Zagreba io odposlanstvo »Kršč. soc. rad-niške zajednice« iz Zagreba. Bratje Hrvatje so bili že v soboto v Ljubljani srčno vspre-jeti, od odbora »Slov. kršč scc. zveze« bratska vzajemnost pokazala se je posebno še pred odhodom vlaka na drž. kolodvoru v Šiški, kjer so obkolili brate Hrvate zastopniki raznih društev in so stopile pred nje žene in dekleta v krasni narodni noši. V imenu žena in deklet jih je pozdravila gospa Manfredo, ki je dejala: da jih slovenske žene in dekleta iskreno pozdravljajo kot najljubše nam brate mej brati Slovani, Hrvatje so nam »zor junaštva v boju proti tlačiteljem narodnih prav;c. Zato pripenjamo šopke na njihova junaška prsa ter navdušeno kličemo: „Zivila Hrvatska! Živili nje vrli sinovi 1" Zahvalil se je na tej prisrčni ovaciji ugledni predsednik zagrebškega zanat. društva g. M i j o k o v i č , ki je povdarjal, da nerazrušne vezi vežejo Slovence in Hrvate. Vesele hrvatske in slovenske pesmi so donele, ko smo se peljali po ljubljanskem polju. Na nekaterih postajah so kmetje iskreno pozdravljali Hrvate. Na kamniškem kolodvoru je čakala velika množica ljudstva, na čelu mu društvo „Kamnik" in mestna godba. Navdušeno je pozdravljal .goste predsednik društva »Kamnik" gosp. S u b e 1 j in istotako navdušeno mu je odgovarjal g. Mijokovic Dražestne gospodi čine s> okrasile goste s krasnimi šopki. V sprevodu, ki se je na to razvil do dekanijske cerkve, korakali so na čelu bratje Hrvatje, ki so vzbuiali posebno pozornost z ličnimi svojimi uniformami in bogato svojo zastavo. Z3 Hrvati pa je stopala »Slovenska kršč. scc. zveza" z zastavo, članicami v narodni noši in številnim odposlanstvom, dalje »Katoliški rododelski društvi" iz St. Vida in Skofie Loke obe z zastavama, C.talnica iz at. Vida z zastavo, »Katoliško delavsko društvo" z Jesenic z zastavo, fantje iz Smart-nega pri Litiji z zastavo in c stale deputacije iz Domžal, Mirne, Preske i. t. d. Pri slavoloku pri cerkvi ste čakali kamniško veteransko društvo z zastivo in ognje-gasno društvo. Carkev je bila skoro natlačeno polna. Vdeležili so se slavnostne sv. maše, ki se je darovala za presv. cesarja, tudi zastopniki uradov in častništvo. Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je imel govor, ki je globoko segel v srca vseh navzočih. Po knezoškofovem govoru vršilo ■ je blagoslovljenje zastave društva .Kamnik*. Dragocen trak pripela ie novi zastivi blago-rodna gospa kumica. S ovesno sv. mašo je daroval velečast. g. dekan Lavrenčič ob obilni asistenci. Umetniško dovršeno petje in solospevi g. H e y b a 1 a in gdč. Marije Kratner je očaralo vse""ifarvaoče. Tak zbor še v Ljubljani redkokedaj slišimo. Po cerkveni božji službi so se društva z veteranci in ognjegasci podala pred .Kamniški Dom«, katerega blagoslovljenje se je izvršilo v spomin 201etnice bivanja cesarja v Kamniku. Velika množica ljudstva je napolnila obširni trg. Blagoslovljenje je izvršil prevzv. gosp. knezoškof. Na balkonu smo zapazili kot zastopnike oblastev gosp. okrajnega glavarja pl. Chrona in gosp. R e g a 1 i j a. Tudi časništvo se je vdeležilo te za Kamnik pomembne slovesnosti. Slavnostni govornik g. dvorni svetnik državni poslanec S u k 1 j e je raz balkona imel kratek, a jedrnat slavnostni govor, v katerem je slavil presvetlega cesarja, kazal na pomembnost te slavnoBti za Kamnik ter je ši-bal, da se v naših mestih dobi še premalo samostojnega mišljenja, kar pa se mora pre-drugačiti. Dom je vstvarjen, da združuje vse meščansvo. Končno je slavnostni govornik zaklical »slava!" cesarju in množica je z burnimi »slava«-klici manilestirala svojo udanost do presv. cesarja. In ko je množica dajala duška svojemu navdušenju za našega vladarja, svirala je godba cesarsko himno. S tem je bil dopoludnevni del slavnosti končan. Daputacija Hrvatov se je poklonila prevzv. g. knezoškofu. Ob V»2. uri se je pričel banket v dvorani kamniškega zdravilišča, ki je pa bila znatno premajhna in so morali tudi pred dvorano napraviti mize za goste. Banketa se je vdeležilo nad 100 oseb, med katerimi smo opazili v prvi vrsti blagorodno kumico gospo Ž a r g i j e v o in njenega 1?. soproga, državna poslanca dvor. svetnika Sukljeja in Pogačnika, dež. poslanca M e j a č a, zastopnika oblasti g. sod. V i d i c a, zastopnika veteranskega društva načelnika gosp. Jurija Klemenčiča in njegovega namestnika g. C e v c a , zastopnika ognje-gasnega društva g. F a j d i g o in ponačel-nika g. Avg. Albrechta. Med banketom je svirala slovanske skladbe kamniška mestna godba, katere iz-vežbanost so gostje soglasno hvalili in jo tudi glasno odobravali. Kamnik je s svojo mestno godbo daleč prekosil — Ljubljano. LISTEK. Pisma s pota, Poljski napisal H. S i e n k i e w i c z. Posl. Podravski. (Dalje.) Zares, poprej bi bil dopustil, poprej verjel, da je antikrist, po zagotovilu ene moje sestrične iz Volinja, že prišel na svet; poprej bi končno verjel vse drugo, nego to, da pojdem v Ameriko. A vendar: evo, kako se je to zgodilo. Nekega jutra dospem v uredništvo, vzamem v roke časopis in ga jamem čitati. Bilo je nekako v onem času, ko je moj spis o zelantih pjidobil mi takšno sočutje v nekaterih naših društvenih krogih, da sem postal za nje pravcati bojni poveljnik vseh peklenskih trum. Od vseh strani mi je grozila nevarnost. Žlahtnik Zelenoglavski se je že enkrat poprej, koteč me kazniti, skliceval na »meč svojih očetov«, in le za las je manjkalo, da me v dvoboju ni ubil; ubil me pa ni tadi tega, ker me ni pozval. Grofinja Pipi je narejala vsekdar un petit eri, kakor ranjen golob, kadarkoli je zagledala moje ime v kakem varšavskem časopisu; v tišini vsakega jutra pa mi je doletaval na ušesa jok pobožne razburjenosti Kronike Soblo-novske. Ob ! niti psiček ni poginil tej Kroniki, nobeno njeno dete ni zablodilo v gozdu grehov .Przeglada Tygodniovega" : a vendar je jokala neprestano, kakor ona gospodična, katera »Sluchae \veale nie chciata, Tylko ci;\gle ptakala: Moj zielony dzban," Stlukl-ci mi go pan !< (Ki niti slišati ni hotela, Marveč neprestano ihtela: Gospod, kaj si storil ? Moj zeleni vrC si ubil!) Na žaloBt ne morem vtajiti, da sem bil jaz vzrok onega joka, ali bolje, moj nesrečni spis o krščanskih materah. Jaz sem razbil oni zeleni vrč, poln sladke vode vzajemnega hvalisanja; ali pa sem mar jaz vedel, da, ako krščanske matere kaj delajo ali nič, delajo samo radi zveličanja svoje duše. Nisem vedel, m e a c u 1 p a ! katero obža lujem celo tu v Ameriki. Nikako čudo torej, da sem pri takšnem položaju našel tudi v onem časopisu, ki sem ga jel čitati imenovano jutro, članek, ki je bil glede mene več ali manj to, kar je v prislovici koza za pripognjeno drevo. Pisa telj največje (kar se tiče stranij) poljske povesti je pogledal v onem članku a, vol d' o i s e a u na človeško družbo ter so britko zajokal; na to je sedel v svojo pastirsko ladjico, veslal po valovih lastnih solz proti javnemu mnenju ter škileč z enim očesom na Prusa z drugim na-me, klical ljudem, da se je že približal konec sveta, ker so že prikazni iz skrivnega razodenja začele ne samo hoditi po svetu, marveč celo pisati članke; on pa da to prvi omenja v svojem časopisu, čegar naročnina znaša v Varšavi toliko in toliko, na deželi toliko in toliko, četrtletno toliko, na mesec toliko itd. Nisem še tako popačen, da se ne bi hotel kesati svojih grehov ; torej se me je polastil kes in jel sem izpraševeti vest za-se in za tovariša Prusa. Oh, vrsta najinih grehov je bila dolga, kakor »Bakatarzi" (abecedniki) Adama Huga. Napeljevala sva ljudi k snovanju požarnih bramb, k snovanju šol, šolskih vrtcev, k svi-loreji, k snovanju muzejev, rokodelskih društev, zoologičnih vrtov, k snovanju društev, hranilnic, k reguliranju reke Visle, h kanali- <>) Poljskega pisatelja, 3ienkie\viczevega sovrstnika. zaciji itd. Nikomur nisva dala miru, obiskovala sva odbore, zahtevala tlakovanih cest; napadala sva nedolžne zamejne špekulacije z žganjico, uprav kakor bi sistem svobodne trgovine ne bil višji od eolninske ; nisva dala ni za trenutek pokoja lenobnim členom različnih društev, uprav kakor bi bilo najprilič nejše zapraviti težko prislužen denar za Bog ve, kakšne negotove namene. Z jedno besedo: vznemirjala sva celo najmirnejše bi-valce naše dežele, bivalce, ki so zavora, ne dopuščajoča, da bi društveni voz zdrdral v propast, — zavora celo tako krepka, da se društveni voz ne samo ne razdrobi v kosce na nepoznanih potih, marveč stoji na mestu, kakor bi se bil na čast in hvalo komiteja za posipanje cest pogreznil v blato pod Varšavo. Torej sem premišljeval dolgo in čim-dalje večji kes se je polaščeval mojega srca, kar nakrat začujem svoje ime, ki ga je izrekel nekdo v prednji sobi. Nekdo je vprašal slugo, ali me more videti. »Veliki Bog!« sem si mislil. »To je gotovo chevalier Zelenoglavski z ,mečem svojih očetov'.« In polastil se me je strah pred »mečem očetov" plemiča Zelenoglavskega. »Kaj bo? kaj bo ?« vpraševal sem sam sebe. (Dalje. Banketu je predsedoval predsednik društva »Kamnik« gospod S u b e 1 j. Nepopisno navdušenje je nastalo, ko je stopil v dvorano prevzišeni gospod knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič, ki je v spremstvu gosp. dekana Lavrenčiča prišel s svojo navzoč* nostjo počastit goste. Burni »Zivio!«-klici so uoneli in pričali o vdanosti, katero prido biva knezoškcf vsepovsod, kamorkoli stopi. Knezoškof ostal je pri obedu do zaključka oficijelnih napitnic. Vrsto govorov je otvoril prevzvišeni gospod knezoškol z napitnico presvetlemu cesarju, katerega slavimo tudi kot najboljšega delavca v driavi in kot vladarja plemenitega srca in plemenitih del. Občinstvo je stoje poslušalo cesarsko pesem. Dvorni svetnik državni poslanec gospod Š u k I j e je napil knesoškofu ter po-vdarjal, da dejstvo, da je napitnica knezo-škofova na presvetlega cesarja našla tako glasen odmev, je posebno tolažljivo v sedanjih časih, ko se maje skoro vsaka avtoriteta. In vidi sa, di tam monarhiška misel j še trdno stoji, kjer velja še verska avtoriteta. Mi smo tako srečni, dejal je govornik v nadaljnem svojem govoru, da imamo škofa, kakršnega si boljšega želeti ne moremo. (Iskrena ovacija škofu.) Naš je s svojim bogatim umom. b plemenitim svojim srcem, ves je naš. Zgodovina ljubljanske škofije bo pisala o njem, da je to bil pravi škcf po ljudski volji. Marsikatero žaljenje mora pretrpeti, kar pa mu je bogato poplačano z iskreno ljubeznijo velikanske ogromne večine ljudstva na Kranjskem. Ko je dvignil govornik svojo čašo, dvignilo se je občinstvo in klicalo »S'ava!« ljubljenemu višjemu pastirju. Hrvatje bo obkolili knezoškofa in klicali: »Slava ljubljencu naroda!« Č. g. dekan Lavrenčič povdarjal je velike zasluge gospoda dvornega svetnika S u k I j e j a , ki je še vedno vstrajno priden za svoj narod. Napitnica g. dvornemu svetniku in dri. poslancu je dobila navdušen odziv. Dvorni svetnik Suklje je napil ku-mici, kateri je občinstvo opetovano prirejalo navdušene ovacije. Č. g. dekan Lavrenčič je napil katoliško narodnim poslancem, kateri imajo pred vsem to krasno lastnost, da so ozko spojeni z ljudstvom. Napija navzočima poslancema državnem in deželnem poslancu g. Pogačniku in deielnem poslancu gosp. M e j a č u. Državni in deželni poslanec Pogač-n i k sa kot državni poslanec kamniške okolice zahvaljuje vsem, ki so se trudili, da se je mogel otvoriti „Kamniški Dom", ki bode spojil mesto z okolico. Posebno se zahvaljuje g. dekanu Lavrenčiču za njegovo požrtvovalno delo. Posebno veselje pa nas navdaja, da vidimo v svoji sredi brate, s katerimi zvesto delimo žalost in veselje, brate Hrvate. Ob vsaki priliki najde se ob strani Slovenca Hrvat in ob strani Hrvata Slovenec. (Klici »Tako mora biti vedno!) Nikjer ne moremo preveč glasno povdarjatihrvatsko-slo-venske celokupnosti. (Gromovito odobravanje.) Ko mogočni faktorji iščejo, kako bi nas razdvojili, kažimo jim da ako imajo opraviti s Hrvati, imajo opraviti tudi s Slovenci. Skupno smo se borili Hrvatje in Slovenci in ščitili smo kulturo narodom ki nas sedaj zatirajo. Da bi vedno stali Hrvatje in Slovenci ramo ob rami, to želi govornik, ko napija bratom Hrvatom. (Ovacije, ki so tu sledile Hrvatom so pričale, da to kar je želel govornik, hočejo Slovenci vedno zveBto izvrševati. Godba je svirala »Liepa naša domovina«.) Imenom Hrvatov se je zahvalil na na-pitnici g. M i j a k o v i c ter je povdarjal, da Hrvatje nikdar ne bodo pozabili simpatij, s katerimi so posebno zadnji čas spremljali Slovenci Hrvate. Navdušuje Slovenke, naj bi pazile na narodno vzgojo otrok, da narod ne bo imel izdajic. Skupno izjavljamo :»NedamoHr-v a t s k e ! * O. predsednik S u b e 1 j napija vsem navzočim društvom in domačemu veteranskemu ter gasilnemu društvu. V imenu obeh društev povdarja gosp. F a j d i g a da ju vodi geBlo : »Vse na čast Bogu in bližnjemu v pomoči« Bog živi narod slavjanski. G. Crnkovič, odgovorni urednik „Obzora", napija v imenu hrvatske kršč. soc. zajednice ter pravi, da Hrvatje dobro vedo, da zadnji pokret v prid Hrvatom na Slovenskem je izšel iz vrst slov. kršč. socialcev. Edine, edine in zopet edine naj Bog ohrani Slovence in Hrvate I G. F a j d i g a je napil sloven. damam, g. P 1 e v n j s k pa slovenskemu časopisju, kateremu je izrekel zahvalo sa stališče, katerega je zavselo povodom pokreta v Hrvatski. G. S t e f e se je zahvslil na napit-niei g. Plevnjaka slovenskemu časopisju ter je dejal, da je slovensko časopisje storilo napram hrvatskemu narodu le svojo dolžnost, katero hoče vodno izvrševati. Enake so bsrve naših trobojnic, enaka so naša srca n enotno za istimi cilji stremeče bodi tudi naše delo. Ia če bodo prišle prihodnjo nedeljo tudi slovenske deputacije na grob Ante Starčeviča v Šestine, tedaj bomo dokazovali svetu to, kar danes, da nihče ne loči naših src in nihče naših rok od Vaših rok. Ves naš narod učimo, kako prav je imel oni, ki pcčiva v Šestinah I G. F a n j a k je napil g. predsedniku S u b 1 j u, č. g. S m o 1 n i k a r pa se je imenom »Slov. kršč. soc. zveze« poslovil od vseh društev in zahvalil se bratskemu društvu »Kamnik« za krasen vsprejem. Na to smo z brati Hrvati, z godbo na čelu, odkorakali na kolodvor, kjer so se zopet in zopet ponavljale ovacije hrvatski deputaciji. Zvečer je bil v „Kamniškem Domu" še konoert, o katerem upamo dobiti poročilo, o katerem pa smo prepričani, da je izb)rno završil prelepo slavnost. V Ljubljani smo z brati Hrvati do njihovega odhoda prebili v restavraciji pri črnem orlu v družbi ljubljanskega hrvatskega društva »Kolo«, katerega tamburaši so prijetno izpolnjevali večer, pri katerem ni manjkalo napitnic. Dragim hrvatskim gostom se tudi tem potom zahvaljujemo, da bo prihiteli poveli čevat kamniško slavnost. Naj bi naša bratska vez ostala vedno trdna in neraz-rušena. Na slavnost je došlo tudi veliko število hrvatskih in slovenskih brzojavk, katere priobčimo jutri. Konference v Miirzstegu so končane. Izid konferenc bo uradoma razglašen. To je prav! Če bo pa tudi vsebina prava, je pa drugo vprašanje. Avstro ogrski reformni program bo sedaj novo konsolidiran in razširjen. Izborno I Ako bi se z lepimi besedami zdravilo bolnike, bi bolnic že davno ne bilo več treba. Ne gre Be pač za sklep, ampak za izvajanje sklepov, za to, da bi se dobri nameni vlad spremenili v dejanja. Izvedba retorm pa leži v rokah Turčije, to je — kozel je cfioijelno postavljen za vrtnarja, hijeni so zaupali varstvo ovac. Izreka se upanje, da bo porta vse priznala, kar bodo vlasti zahtevale. Gotovo bo to storila! Obljubila bo vse, storila bo pa drugo. Glavno bi moralo biti, da se sklepi vlasti izvedejo. Dokler se tega ne izvrši, vsi reformski projekti grofa Goiuchowakega in grofa Lambs-dorffa niso vredni papirja, na katerem so pisani. Ali bo vojna? Londonski »Globe« trdi, da pride do vojne prihodnje leto. Ta vojna bo predru-gačila evropski zemljevid in njen vzrok bo agitacija na-Ogrskem, ki razdeli monarhijo Habsburžanov. Na eni strani bodo Rusija, Francoska in Ogrsks. na drugi strani pa Avstrija, Nemčija in Turčija, Italija in Anglija bosti nevtralni, za to pa dobiti v plačilo teritorijalne in trgovinske koristi. Tako piše »Globe«. Gospodarstvo v italijanski vojni mornarici. Poročali smo že, da je bil tožen italijanski socialistiški poslanec od častnikov laške vojne mornarice, ker jim je očital razne sleparije, a bil je od sodišča oproščen. Častniki so bili kaznovani v povrnitev pravdnih stroškov. Sedaj pa prihaja še lepša atvar na dan. Rimski socialistiški list „Avanti« trdi namreč, dajevojno ministrstvo moralo črtati 43 vojnih ladij, ker niso za nikako rabo, a med njimi so tudi take, ki so bile še pred kratkim zgrajene in niso niti še videle morja! Iz brzojavk. R i m. Ruski poslanik v Rimu dal si je prestaviti manifest laških soc. poslancev proti prihodu ruskega carja v Rim in ga je poslal v Petrograd. Na Kvirinalu so že pričeli z olepšavo dvoran. London. .Standart" javlja iz Kap-stadta, da je Botha izjavil na nekem zborovanju v Uitrechtu v Transvaalu, da se on in Delarey v kratkem podasta v Indijo, da pregovorita nespravljive Bure, naj se povrnejo v Afriko, čuje se, da rečena dva burska generala odpotujeta dne 25. oktobra v Indijo, od koder se podasta v Evropo. Darmstadt. Ruski oar je včeraj dopoludne došel sem. Belgrad. Sestavo novega ministrstva je kralj poveril G r n i č u. Sebi je pridržal imenovanje vojnega ministra. Lvov. Tukajšnji listi poročajo, da vesti o moritvi Židov v Mokilevu na Ruskem niso resnične. Brno. V krogih deželnih poslanoev se čuje, da bo zasedanje moravskega deželnega zbora trajalo le do 17. t. m. Tudi za sedanje ostalih deželnih zborov bo trajalo le do 17. t. m- Dunaj. Vlada namerava sklicati drž. zbor 12. novembra. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. oktobra. Hrvatski narod Be bo prihodnjo nedeljo zbral na grobu Ante Starčeviča v Šestinah. teleti je, da se kolikor mogoče veliko število Slovencev odzove pozivu, katerega prinašamo v današnji številki in da tako pokažemo, da razumevamo položaj in tudi nauke onega, ki je dejal, da sta Slovenec in Hrvat eno. Prijave sprejema: Odbor za proslavu odkriča S t a r č e v i č e v o g spomenika, Zagreb. Zaključenje deželnega »bora. Sobotni ,Narod" je prinesel brzojavko, da »Nar. listy« v Pragi poročajo, da je v mero-dajnih vladnih krogih določeno, da se zaključi dež. zbor kranjski, ako bo v torek še tehnična obštrukcija. To vest je prinesel „Narod" kot senzacijo in si morebiti celo domišlja, da je napravil na naši strani kaj vtisa. Pa se moti, zelo moti, in kakor je videti, se ni še nič naučil iz izkušenj zadnjih let niti Malovrh niti baron Hein, Stvar je namreč taka. Volilne reforme nekateri gospodje, ki so blizu »Naroda«, prav nič ne marajo in zato si žele, da bi se ta zadeva zavlekla ad calendas graecas, ob enem pa naj bi deželni zbor vse eno prišel do rednega dela, ker ga v tem trenotku potrebujejo v prvi vrsti liberalci. Deželno gospodarstvo je v veliki stiski in deželni odbor brez dež. zbora ne more več naprej gospodariti. To je fakt, katerega pozna dež. odbor, še bolj pa uradništvo, ki ima v gospodarstvo dežele globji upog ed, kakor pa nekateri deželni odborniki. Tako ne gre več naprej in ker je tudi državna oblast interesirana na rednem gospodarstvu, mora tudi ona želeti, da pride do rednih razmer. Ali mesto, da slovensko nemška koalicija in lokalna cesarska vlada poskrbi, da se vstreže opravičenim zahtevam naše stranke, pa hočejo vso stvar potlačiti v močvirje, ob enem pa vse eno priti do deželnozborske sesije. A tako najivna ni naša stranka, da bi se dala prevarati in tudi taki telegrami o zaključitvi dež. zbora vzbujajo samo veselost. Ta telegram pa je naBtal na ta-le način. Gosp. Pe-nižek na Dunaju je dopisnik »Slov. Naroda« in »Nar. listov« v Pragi. Malovrh je v vsakdanji dotiki s Penižkom in temu je povedsl, kaj naj telefonira »iz poučenih vladnih krogov« na »Nar. liste« in potem bo to vest iz Prage prinesel tudi »Narod«. Faktično pa se je ta vest rodila v Ljubljani in nikjer drugje. Ali je Malovrh zvedel od Heina, kaj misli on glede dež. zbora, ali se je ta telegram rodil v intimnih Tavčarjevih krogib, da bi ž njim pritiskali na taktiko naše stranke, je popopolnoma vse jedoo. Naša stranka bo uredila v deželnem zboru svoje korake popolnoma po lastni previdnosti, brez ozira na to, kar želi Hein ali pa dr. Tavčar. In če se zdi Heinu prav, da priporoča osrednji vladi zaključenje deželnega zbora v tem trenotku, ko je nada, da se razpleto zamotane razmere, seveda v slučaju, da se na skromne, skozi in skozi opravičene zahteve naše stranke, hoče ozirati slov.-nemška koalicija, — nas to prav nič ne vznemirja. Deželni zbor mora priti do rednega dela — ali preko naših skromnih zahtev ne pride. Tem se mora ugoditi prej ali slej. — Mi lahko čakamo, baron Hein i in dr. Tavčar naj pa storita, kar se jima zdi prav. Umrl je včeraj popoldne v spodnji Šiški g. Jakob Jelene, hišni posestnik, ki je bil najstarejši mož ondi. Bil je zvest navadam svojih očetov v značaju in noši. Vrlo krščanskega življenja, užival je mož splošno priljubljenost pri sovaščanih. Naj Bi po trudapolnem življenju sladko odpočije! Pokojnik je bil rojen 31. dec. 1814. leta. Za aploino in onako volivno pravico, Občinski odbor na Trebelnem je v svoji seji dne 4. oktobra sklenil naprositi dež. zbor vojvodine Kranjske, da premeni volilni red in deželni red v smislu splošne in enake volivno pravice, ker je to soglasna 2 e 1 j a ljudstva. Tudi občinski odbor občine Struge je poslal p e -tičijo za splošno in enako volimo pravico. Imenovanja. Dež. sod. svetnikom so imenovani sodni tajniki g.KarolMulley v Ljubljani za Celje in g. Blaž Dolin-š e k v Novem mestu za Novo mesto in g. Alfo nz Kaprin iz Maribora za Veli-kovec. Dalje so imenovani dež. sod. namestnikom in ostanejo na svojih dosedanjih mestih okrajni sodniki gg. dr. J o ž e f K r o n-vogel v St. Lenartu na Štajerskem, in Maks Vidic v Gorenjem Gradu. Dež. sod. svetnikom so imenovani sod. tajniki Adalbert Kotzian v Celju za Celje, za sodnega tajnika pa je imenovan okrajni sodnik dr. Viktor Ahazhizh za Novo mesto. Is Celja. Dne 3 oktobra t. I. so učitelji in gojenci tukajšnje orglarske šole povodom godu premilostljivega g. opata Fr. Ogradi kot nadzorniku zavoda priredili podoknico z lepim ubranim petjem, kojega je vodil č. g. dr. I. S o m r e k. Mirno delujoči zavod je za razvitek umetne glasbe velike važnosti. — Premeščeni eo davčni praktikantje: Franc G a 1 a iz Brežic v Cdje. Anton C v a h t e iz Konjic v Celje in Josip Č e p i n iz Cilja v Konjice. — Poiar v rudniku Ie slovenjega-gradca se nam poroča: V Rudolfovem rovu premogovnika pri Velenju se je vnel velik požar, ki obsega dolžino 80 metrov. Vsi delavci so se srečno rešili. — Stavka premogarjev v Zagorju, katere so se že nekaj dni bali, se je danes pričela. Vse delo počiva. — Dr. Pommer bo te dni govoril na shodih v svojem voli vnem okraju. Danes ima shod v Brežicah, jutri v Sevnici, v sredo bo v Celju, v četrtek na Laškem, v soboto v R >gatcu, v nedeljo v Kozjem, v ponedeljek 12. oktobra v Konjicah, v sredo 14. oktobra v Vojniku, v četrtek 15. okt v Šoštanju in v soboto 17. oktobra v Vitanju. Prosimo poročil. — Hrvatske novice. Jugoslovanski Homer Fra Grga M a r t i c je popolnoma ozdravil, kot poroča »Oavit«, in se je napotil v svoj rojstni kraj Posušje. Sorojaki so ga navdušeno vsprejeli. — Osebni vlak je skočil iz tira med Novo in Staro Pazuo blizu Semlina. Dve OBebi sta bili težko, več oseb pa lahko ranjenih. Etspresni vlak, ki je že odšel iL Semlina, so ustavili na tiru in preprečili še večjo nevarnost. — Zojem je ubil 25. m. m. v Dolenji Dubici kočijaž svojega brata okrajnega adjunkta Gjulagi-Ba-g d a d i. Adjunkt je bil nagle jeze ter je mučil svoje posle. Ko se je zopet 25. m m. jezil nad enim svojih bratov, je drugi priskočil ter ga z ojean udaril po glavi, da ga je ubil. — Predavanja v umetniškem paviljonu je imel učitelj T o-m a š i c; predaval je šolskim otrokom na podlagi razstavljenih slik. Želeti bi bilo, da bi učitelji s svojo deco kdaj obiskali tudi muzej, kar bi gotovo jako dobro vplivalo na mlada srca. Tudi našim učiteljem svetujemo, da bi kdaj poselili naš Rudolfinum s svojimi učenci ter jim držali primerna predavanja na podlagi razstavljenih predmetov. — K hrvatskemu pisateljskemu društvu je pristopil grof Franc Erd5dy de Monyorokorok kot ustanovni ud. — »Hrvatska misao« jamo z nova izhajati. Urednik bo Stjepan Radič. ■—Bosanska državna železnica je imela 1. 1902 7 655.634 K dohodkov, stroškov pa 2 343.182 K; čistega dobička je torej 2,312.3 5 2. Iz toga sklepa »Novi LiBt«, naj bos.-herc. železnica da precejšnjo svoto za pogorelce, ker je po njeni krivdi nastal ogenj v Travniku. —V Travniku vlada škrlatica med otroci. — Umetniško izložbo je posetilo nad 1500 oseb; razun tega so jo poBetila razna srednja in nižja učilišča. — Ruski k r o ž o k v Zagrebu ustanovi Stjepan Radič in sicer za početniko in one, ki so se že neka) priučili ruščini. — Otrok je zgorel na ognjišču Kuždeljimah pri Rogatici seljakinji Bojani Kovačevičevi. Otrok je bil star dve leti. — Hrvatski vrli književnik Iv« V o j n o v i č je imenovan kotarskim poglavarjem v novo ustanovljenem poglavarstvu v Supretu. — Pri oeljflkem mestnem uradu se ne vjemajo računi. Zapleten je zadevo mestni ekonom Drganc. Nemški listi molče o tej zadevi. — Idrija je bila v soboto prvič električno razsvetljens. — Is Zagreba. Včeraj kot na god cesarja in kralja ni bila racobešena nobena zastsva v celem mestu. Mažarske se ne upajo razobesiti na zajedniških zgradah, same hrvatske pa nočejo. Pa tudi na auto-nomnih uradih ni bilo viditi nobene hrvatske zastave. Meščani pa jih sploh na te dni niti ne razobešajo. Se bomo morali pač navaditi slaviti cesarske dni brez zastav, kakor smo se privadili gledati neme grbe. To i so nasledki naše žalostne in neodločne po- litike, katere se drže mažaroni pa še zdaj z vso odločnostjo, bo zares slepi! — Sklicanje deželnih zborov Trsta in.Istre bo okolu 20 t. m. Deželni zbor istrski bo akl'can v Pulj. — Zopet dva slovenska uradnika pOslana v prognanstvo Nečuven slučaj preganjanja slovenskih uradnikov ae je zopet dogodil. Davčnega prabt kan ti J. Zužo je vlada kar nenadoma premestila v M u -rek, a v Celje pride na njegovo mesto trd Nemec. Zgodilo se je to, ker se je g. Zužo sumničilo, da ne bode postal nemčur kakor avstrijska vlada zahteva. I «to se je zgodilo tudi gosp. Zvonimiru Dobravou, davčnemu pristavu, ki je premeščen iz Kozjega v Murczuschlag. P j Srednjem in Gornjem dtijarsltem, v Gleisdorlu, v Ljubnem, v Murau, v Gradcu, povsod najdeS kakega nesrečnega slovenskega prognanei-uradnika, zlasti pri davčnih uradih, semkaj se pa pošiljajo d«n za dnevom besni Nemci. Popolnoma, kakor izvajamo v drugem delu našega današnjega uvodnega članka Te razmere kričijo res že do nebas in zdi se nam, da bode treba proti naSi germanizujoči vladi res drugih argumentov nego prošnje in ugo vori. Tako ne more in ne sme iti dalje ! — Trgovska zbornica tržaška sklenila je naprositi ministrstvo, naj se podaljša trgovinska pogodba, katere veljava se konča z 31. decembrom 1.1., provizorično še za eno leto. Poslanec Basevi je rekel, da se je že posvetoval o tej stvari na Dunaju in da je dobil o tem pomirljivih obvestil. Zagotovili so ga na Dunaju, da storijo vse mogoče, samo da ne pride do carinske vojne med obema državama. Zbornica je tudi sklenila, da se predstavi Korberju, ko pride v Trst in ga bo skušala pridobiti za podaljšanje trgovinske pogodbe. — Sklenili so tudi storiti potrebne korake, da bo znižana voz-nina sladkorju, ki prihaja po železnici v Trst. Ker namreč Rusija ni pristopila k dogovoru v Bruselju, možno jej je sedaj konkurirati z avstrijskim proizvodom sladkorja v Levante. Na drugi strani pa so ogrske fabrike sladkorja dosegle, da je znižana voznina na ogrskih železnicah do Reke za 54 vin. pri vsakem kvintalu sladkorja. S tako znižano ceno mogoče je dobiti ogrski sladkor v Levante vsak kvintal za eno krono ceneje, nego avstrijskega — Spuščanje nove vojne ladije »Ershersog Kari« v morje se je srečno izvršilo ob navzočnosti civilnih in vojaških dostojanstvenikov, mnogih poslancev gospod-ske in državne zbornice in ob veliki množici radovednega občinstva. Ko je priplula nova ladija v morje, pozdravljali so jo streli iz topov na navzočih vojnih ladijah in tako je bilo tudi proti večeru slišati streljanje, ko je bil slavnostni obed. Tudi ta nova vojna ladija braniti bo morala slovansko obal pred "tujimi napadi in to bo dolžna storiti, ker slovenski narod je dal denar, da so to ladijo zgradili, slovenski narod je dal denar, da so pokrili stroške za to siavnost, slovenski narod je dal denar za streljanje na morju s topovi in slovenski narod bo dal roke, ki bodo na tej ladiji delale, da se prepreči vsak sovražni napad tudi na slovensko zemljo. A neka grenkoba teži slovenskemu rodoljubu srce, ko vidi, kaj vse rad stori slovenski narod, da bi branil domovino pred tujcem, a vidi, kako na drugi strani potujčajejo prav oni slovenskemu narodu Bveto slovensko zemljo in celo podpirajo te tujce na škodo slovenskega naroda. Ce kje, ima pač glede pravic slovenskega naroda Kristov rek veliko veljavo: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.« Dajte torej slovenskemu narodu, kar je njegovega, saj drugega ne vpraša in ne zahteva! — Včeraj zvečer so bile vojne ladija v Trstu električno krasno razsvetljene. — Dobavni raspia sa male obrtnike. C kr. trgovsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava c. kr. ministrstvo za do-inobrambo potrebščino razno-v se koncertno sezono 1903/1904, prosi odbor, da bi Be čeBtite dame in gospodje pevci sigurno in polnošteviino sešii. Dosedanji člani se povabijo pismenim potom; odbor apeluje tudi na vse druge dobre pevke in pevce, da vstopijo v zbor, da bo ta, če mogoče, še impozantnejši, nego sedaj. Bazne stvari. Najnovejie od rasnih strani. Že druga žrtva stekline. Me-seca junija ugrize! je stekel pes Petra Per-seganija iz Pialtello blizo Novare. Sprejeli so ga v Pasteur jev zavod v Milanu. Vrnil se je domov, a predvčeranjem prikazale so se na njemu znamenja stekline in včeraj je umrl v bolnišnici v groznih mukah. — Dvoboj med časnikarji. V dvoboju med urednikom lišta „Giornale d' Ita-lia" Bergaminijem in urednikom »Tribune« Balcredijem, bil je Belcredi v četrtem naskoku lahko ranjen na roki. — O j te ž e n-s k e 1 V Asmari v laški Afriki je prišlo do dvoboja na pištole med stotnikom Cravero in stotnikom Riccione. Riccione je padel ubit. Imel je mlado ženo, ki mu ni bila zvesta. Ce izvejo Abesinci za ta korak laške kulture, morda se bodo ša bolj branili Lahov. — Povožen od železnice. Na postaji v Mestre je hotel potnik Kari Polmich v vlak, ko se je le ta že premikal. Pri tem se mu je pa spodrsnilo in prišel je pod kolesa. Umirajočega prenesli so v bolnišnico. Polmich je trgovec iz Barmen v Nemčiji. — Bomba v cerkvi. V Imoli je našel ziutraj cerkovnik v spovednici bombo. Kdor jo je prinesel v cerkev, najbrže ni imel časa, da bi jo bil vžgal. — Turško gospodarstvo. V Albaniji vabi Valy Osman paša Turke k sebi in jih nagovarja, naj darujejo, kolikor jim je mogoče, da nakupi za turške vojake 30 000 Bukenj, katerega denarja ne morejo dati državne blagajne. — Tragedija radi š t r a j k a. V Milanu bo odslovili iz službe 34 1. Bavattelli-ja, namestnika postaje načelnika v Como radi zadnjega štrajka. Poslal je ženo v Milan, da bi ona izposlovala, da bi ga zopet sprejeli v službo. Ker pa je bilo vse zaman, opil je 8 in 5 letnega otroka, položil ju v posteljo, prižgal oglje in se ulegel tudi on v posteljo. Zjutraj so našli vse tri mrtve. V pismu pravi, da je storil to, ker so ga odslovili iz službe. — 700.000 K vrednosti ukradli so tatovi v Milanu 70 letni Dunajčanki Josipini O r b e n i g.— Pred praškimi porotniki bo v zasedanju, ki se prične 9. novembra v razpravi poneverjenje v svetovaclavski založni. — Iz Krema poročajo: V soboto je umrl tu v svojem 70. letu načelnik splošnega avstrijskega izobraževalnega društva, notar Josip Pollhammer. Rojen je bil v Ausse na Štajerskem. — Bolezen mu je podaljšala življenje. Ia Berolina poročajo: Ker je pred kratkim na smrt obsojeni morilec svoje soproge Liibke zbolel, se smrtna obsodba nad njim ne bo izvršila. — Iz Dunaja se poroča, da se stanje poslanca B e r g e r j a , kateri se je moral zaradi zastrupljenja krvi podvreči operaciji, dosedaj še ni zboljšalo. Gibanje desne roke bode bržkone nemogoče. — Iz Belgrada se piše: Pri Pacua je skočil vlak raz tir. V njem so se vozila tudi princezinja in otroci kneza Ferdinanda. V Belgradu so se vsedli v posebni vlak in se odpeljali dalje. Kralj Peter je odposlal svojega tajnika Ne-nadovica, da častita princezinji k srečni rešitvi. Promet je še zaprt. Dnevno delo Pija X. Sv. oče vstaja zelo zgodaj. Če pride mladi služabnik Sili ob 5. uri v papeževo Bpalnico, že sveti oče vedno moli brevir. Mašuje ob 6. uri in streže mu osebni tajnik. Maša trpi pol ure. Potem moli zahvalne molitve in gre zajutr-kovat, in sicer ali čašico kave s kruhom ali surovo maslo in marmelado. Ca ni vroče, gre sveti oče po zajutrku na vatikanski vrt in se izprehaja pod košatimi drevesi, občudujoč krasne nasade. Večinoma obišče še lurško Marijo, ki ie postavljena v jami na enem koncu vrta. Čez uro se vrne zopet v Vatikan k svojim opravilom. Najpreje prebere Pij X. časopise, vsprejme nato v določenem času poročila kongregacij. Pij X je velik sovražnik vsakega nereda in netočnosti. Zanima se za vsako malenkost. Potem pride nemestujoči sekretar Merry del Val in poroča Nj. Svetosti o razmerah a drugimi državami. Sledijo nato javni ali tajni vsprejemi visokih oseb ali prelatov, kar ima čez maestro di camera msgr. Bisleti. Kardinali, tajniki in prefekti kongregacij imajo določene dni v tednu aa vsprejem. Najbolj utrudijo papeža obilni vsprejemi škofov, opatov, poslancev itd., kateri se v obilnem številu oglašajo. Ljudomilost Pija X. je že pridobila srca vernikov. Ob 1. uri je kosilo, aa tem je nekoliko počitka, a kmalu pride na vrsto brevir in začne zopet delati. Okrog 6. ure gre v spremstvu par duhovnikov v tretje nadstropje na hodnike, katerih stene je neki neznani umetnik okrasil s zemljevidi teda- njega časa, z Mantonijevimi, Gallijevimi in Consonijevimi okraskami in slikami izza pon-tifikata Pija IX. Nevadno pričakuje papeia, ko vstopi v Loggia, približno dvajset oseb, imenitni Italijani ali tujoi, kateri so prišli v Km, da bi smeli Bvetemu očetu poljubiti prstan. Med tem govori z vsakim posebej nekoliko časa. Po avdijenci ostane sam s tajnikom. Hodnik se ali zatvori ali pa ostane odprt, da je bolj zračno; toda potem straii vsak izbod stražnik, kateri zabrani vsakemu vstop. Potem gre papež gori in doli ter se zabava s svojim spremljevalcem. Sprehod je končan in sveti oče se vrne zopet v svojo priprosto, začasno stanovanje, kjer nadaljuje prekinjeno delo. Ob 9. uri sveti oče večerja, čez pol ure moli brevir in o priliki vssme jeden ali drugi dnevnik, kateri leže v posebnem predalu njegove mize. Ob ViU*iuri gre sveti oče spat. Socialna politika na katoliikem shodu v Kolinu. Katoliški shodi se vedno in povsod temel|ito pečajo z vprašanjem, k*ko zboljfiati soeialno stanje ljudstva. Letošnji shod nemških kfttoličanov se je zelo obširno bavil s socialnopolitičnimi vprašanji. Nemški katoličani so spreieli v svoj program socialne reforme že 1. 1848. Katoliški shodi so društva za trgo\ce, društva rokodelskih pomočnikov s svojimi hcspici in varčevalnimi zavodi rokodelskih pomočnikov, ki imajo Bedaj v hranilnicah skoro 3,000.000 mark, katoliška društva za delavce in delavke, krščanska strokovna društva, zveza krščanskih kmečkih društev z 250 000 člani, pred vstm pa ljudsko društvo, ki ima 300.000članov. Na shodu seje povdar-jalo, da se mora za delavstvo sedBj sledeče zahtevati: delavske zbornice, postavna, potrditev stanovskih društev in razširjenje \ar stva za ierske delavke in varstvene naprave za zdravje in nravnost delavstva. Stanova-njam morajo zlasti cbčine posvetiti vso po zornost, vstanovljajo naj v ta namen urade za stanovanja in za pregled stanovanja občine naj podpirajo d» lavska stavbena društva. Oj te žebske! V Hamburgu zborovale so te dni »napredne" ženske in predlagale, naj se ustanovi za matere državna zavarovalnica. Vsaki materi, ki mora delati in katere družinski dohodek znaša manj nego 3000 mark, plača naj država odškodnino, ki naj povrne materi brezposelnost za časa poroda. Gospica dr. Augspurg zahtevala je pa, naj plačuje država materi odškodnino Spft mesecev pred in eno leto po-porodu. -»Če smo dali«, rekla je, »za kitaj sko ekspedicijo 250 milijonov, če je Prusija zavrgla 250 milijonov, da bi ponemčila Poljake, če naš narod posrka vsako letov pivu in žganju tri milijarde, najti mera tudi sredstva za to«. Strankarski shod socialne demokracije na Nemškem je trajal nad ttden. Nočemo se pečati s splošnem vtiskem tega shoda, o katerem se celo socialno-demokra-tiški listi nevgodno izražajo, marveč hočemo poročati kratko o tem, kaj je shod na po-litiško socialnem polji storil. Ni skoraj vredno besede! Največ čaBa se je potratilo s prepiri med voditelji. Nek nemški socialno demokraški časop'8 se je o govoru starega voditelja Bebelna izjavil, da tako, kakor je Bebel ozmerjal njemu neljube, če tudi za stransko zaslužne voditelje Bern-steica, Vollmarja, Ileineja, Brauna in druge, ne ozmerja svojih delavcev največji kapitali-stiški izkoriščevalec, so osebni napadi vzeli toliko časa, da je komaj preostalo nekoliko časa, da se je priporočalo razširjenje delavskega zavarovanja in delavskega varstva. Zadnjo uro šele se je vsprejel sklep, naj so cialnodemokraški državnozborski zastopniki delajo na sccialnopolitiškem polji, kakor naj tudi energično zastopajo kulturne zahteve delavstva. Dejstvo ostane, da je miljonom in miljonom socialno demokraškim delavcem shod v Draždanih prines9l mesto kruha le kamenje. Strajki- Na Angleškem je meseca av gusta Strajkalo 29.523; na Francoskem je bilo meseca julija 51 štrajkov, na katerih je bilo udeleženih 6929 delavcev, v Kanadi v Ameriki pa 8820 delavcev. Na Angleškem so v 7. slučajih zmagali delavci in v 7. gospodarji, na Francoskem so v 11. slučajih imagali delavci, v 21. so se preporne zadeve poravnale v 21. so delavci podlegli, v Kanadi so delavci zmagali v 6. slučajih, gospodarji v 16 in 19 se je doseglo sporazum ijenje. Ostali slučaji so še nerešeni. Darovi. Poslani našemu uredništvo: Za .Ljudski sklad" so darovali sledeči p. n. gospodje: Sajovio Janez 5 K, neimenovan 5 K 84 v., Pteiler Viljem 20 K, neimen. dobrotnik 50 K, A. T. 5 K, poslanec 50 K, Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila. Gorje pri Bledu, 5. oktobra. Včeraj je poročal tu deželni poslanec dr. """ Isdajatelj in cdfovorni gradnik: Dr. Igiaolj Krek. Shod je sprejel soglasno resolucijo. v kateri pri političnem shodu zbrani izrekajo zahvalo in priznanje poslancem katol. narodnim za njih možati nastop, posebno za predlog o splošni volivni pravici i n prosijo, da v s t rajajo pri tej zahtevi, dokler ne izvojujejo tudi enake volivne pravice. Idrija, 5. oktobra. Včeraj sta bila dva shoda v Idriji. Socijalni demokratje so sklenili resolucijo, da se ne zado-volje z drobtinicami, ampak hočejo takoj enako in splošno volivno reformo. Popoludne pa so zborovali volivci dekana Arkota. Shoda sta se vdeležila tudi voditelja tukajšnjih soci-jalistov Kristan in Rinaldo. Volivci so izrekli zaupanje poslancem katoliško-na-rodne stranke, obsojali pa so liberalce, v prvi vrsti obžalovali nastop oziroma vedenje dr. Ferjančiča v zadevi idrijske mestne realke. Dolenjavas pri Kilmici, 5. okt. Danes opoludne je umrl kaplan Janez Kozina v Dolenjivasi. Zagorje ob Savi, 5. okt. Premo-garji so predložili svoje zahteve »centrali premogarske družbe na Dunaju". Danes zjutraj so vsi premogarji ustavili delo. Dunaj, 5. oktobra. Danes je bil Khuen Hedervary pri cesarju v avdijenci. Avdijenca je trajala dolgo časa, a odločitve še ni bilo nobene. Tudi glede demisije se cesar še ni odločil. Khuen ostane še na Dunaju in bo jutri zopet sprejet od cesarja v avdijenci. Dunaj, 5.v oktobra. Adjutant ruskega carja Šeremetiev se je podal včeraj v Prago, da izroči nadvojvodi Ferdinandu Karolu veliki križ Andrejevega reda, katerega mu je poklonil ruski car. Dunaj, 5. okt. Načrt reform, katere ste ruska in avstrijska vlada sklenili povodom sestanka v IMurzstegu, je odposlan vladam v London, Pariz in Eim. Budimpešta, 5. Položaj še vedno nejasen. Nekateri govore, da bo prihodnji ministrski predsednik Szell, drugi pa trdijo, da bo Hodossy. Budimpešta, 5. okt. Poslanec Ko-lonyi, ki je nedavno pisal poljskim in češkim radikalnim državnim poslancem ter jim častital na njihovi odločnosti proti Nemcem, prejel je danes od poslanca Klofača brzojavko, v kateri pravi Klofač: ,,Veseli me, da ste spoznali, kje so naši skupni morilci. Bojujte Vi boj do skrajnosti. Samo češka država more zajeziti germanski naval. Armada je glavna germanizatorica. Korberja, ki je zaupnik Nemcev, moramo odstraniti na^ korist vašo in našo." Opatija, 5. okt. Nadvojvodi Ludo-viku Viktorju je bila danes mej kopanjem ukradena zlata ura, dragocena igla in še nekaj drugih dragocenosti. Denarnico z denarjem je pustil tat pri miru. Rim, 5. oktobra. Prva enciklika papeža Pija X. je izšla. Priobčuje jo „Osservatore Romano". Sv. oče pravi, da se je s solzami v očeh vpiral izvolitvi in da se je bal slediti onemu, ki je 26 let vladal cerkev z veliko modrostjo. Tudi radi tega se je vstrašil izvolitve, ker bolj kot prej se cerkev nahaja v položaju težkih in trdih stisk. Uklonil pa se je Božji volji. Njegov program je delovati, da bo povsod vladal Kristus. Morda se dobe ljudje, nadaljuje enciklika, ki tajne namene iščejo v naši duši, da bi jih izrabljali za svetne namene in za strankarske želje. Da za-tremo že v kali ničeva upanja, izjavljamo, da nočemo biti druzega, kakor služabniki Boga, ki nam je izročil sveto službo. Papež kliče na pomoč škofe, obžaluje boj, ki se povsod bije proti Bogu in pravi, da so mora družbo pripeljati nazaj h krščanski nravnosti in kršč. življenju. Priporoča vzgojo mla- dine, posebno one, ki je določena za duhov8ki stan. Sv. oče želi, da se katoliška društva v mestih in na deželi povsod širijo in z vzgledi delujejo za krščansko življenje. Dejanje usmiljenja se mora izvrševati brez ozira na samega sebe in brez ozira na svetne koristi. — Ko bo vse zopet urejeno v Kristusu bodo plemeniti in bogati pravični in darežljivi proti nižjim. Cerkev mora biti popolnoma neodvisna od vsake zunanje vlade. Ko sveta stolica to prostost zahteva zase, ne brani ie cerkv. pravice, ampak skrbi tudi za splošno blaginjo in blagor narodov. Sv. oče končuje enciklilo s po-delenjem papeževega blagoslova. feolun, 5. okt. Dr. Grigikov, eden vodij makedonskih vstašev poroča o nadalnjih načrtih makedonskih vstašev poroča: Grigikov pravi, da vstaškim četam pogum narašča, ne pa pada. Z orožjem in streljivom so dobro založeni. Vstaši se pripravljajo, da nadaljujejo boj vso zimo. Najmanj 20.000 mož ostane pod orožjem. Turčija bo tako prisiljena v najstrožji zimi imeti v Makedoniji 300.000 mož. Mraz in glad bo vrste turških vojakov za polovico zmanjšal. Začetkom spomladi bo splošna vstaja. 80.000 mož bo ostalo za svobodo in takrat bo Turčiji bila zadnja ura. Vstaši bodo osvobodili Makedonijo, osvojili si bodo Carigrad, odkoder bodo Turčiji diktirali pogoje. Belgrad, 5. oktobra. Obsojeni častniki so pisali vojnemu ministru pismo, v katerem zahtevajo, da se morilce kralja Aleksandra kaznuje, sicer stopijo pred skupščino s svojo zahtevo. Belgrad, 5. oktobra. V novem ministrstvu, katerega je sestavil Sava Gruič so trije zmerni radikalci, trije ekstremni radikalci in 2 nepristranska člana. priporoča raznovrstne vizitiiice po niiki ceni. »Katoliška bukvama" v Ljubljani priporoča: Življenje Jezusa Kristusa francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bo-hlnjeo, izdal dr. Anton JegU6, knez in škof ljubljanski. Prvi zvezek, stran 1 do 372, broS. 1 K 50 h elegant. v platno vezan 2 » 50 » Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1 » 60 „ elegant. v platno vezan 2 » 50 » Tretji zve zek: stran 821 do 1049, broS. 1 » 20 . elegant. v platno vezan 2 » 20 » To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem. Meteorologiftno porodilo. Vitina nad morjem 306.2 m, srednji sračni tlak 736'C mm I Cu «p»-torujfc Stanj, barometri, v mm. Tempe* nt«« Vttrerl. CeSrij« 3,1 »veŽ. | '?358T~15-4TsrjuF Nebo ii- "del. obl. 4 7. *jutr 8 »opni 736 4 7-6-0 14 1 21-7 sl. jzah. sr. zah del. obl. del. jasno 2, 4| 9. zveč. 1 737 1 16 0 i sl. jzah. | del. obl. 00 5 7. zjutr. 2. popol. 7381i 737-9 120 215 sr. ssvzh. sr. jzah. pol. obl. » Srednja temperatura sobote 16 8". norraale 12 5° Srednja temperatura nedelje 17 3°, norm. 12-3. Žit ne cene dnč 5. oktobra 1903. (Termin.) Na budimpeitamkl borst: PSenica sa oktober.....K 7 57 do 7-58 , „ april......» 7-71 , 7-73 Rž za oktober.......» 6 21 » 6 22 > » .............6-45 » 6-46 Oves za oktober .......> 5 38 „ 5.39 „ , april.......» 5't>4 » 5 65 Koruza za avgust......» — » — » » september.....» — . — , „ maj 1904 .......529 » 5 30 (Efektiv). Dunajski trg. PSenica banadka.......K 7 65 do 8-20 Rž južne železnice .....„ 7*65 t 8.05 Rž............6-45 » 6-60 Ječmen , ................6 40 „ 7 40 ob Tisi.........610 » 7-20 Koruza ogrska.........6 55 , 6-70 Cinkvant...........7 90 „ 8-25 Oves srednji ....,..., 5.80 » 6-05 Fižol....................6 25 » 11-60 prošnja. Ker je knjiga »Der Blen and selne Zuoht« od župnika Gerstunga poSla, se uljudno prosi dotičnik, kdor jo ima, ter je ne rabi več in bi jo mo^el prodati, naj blagovoli naznaniti svoj naslov in eeno upravništvu »Slovenca.« 1310 3—2 Dcbrc, iztirjene prodajalko, izvežbano za trprovino z mešanim blagom, se sprejme proti dobri fiksni plači in pro viziji, tako). Več poizve pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. 1311 2-1 H Jtp Jgl ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrfiuje dobre harmonije domačega in amerikanskega sestava, glasovlrje in planine. 264 »7 Tin J 6 se tudi na obroke Na zahteTanJc se pošiljajo ceniki brezplačno. Izdeljujejo se obleke za dame po najnovejšem kroju in nizkih cenah. 1306 3-2 Križevniške ulice 9, III. nadstropje. Marija Gabeis. Dobro ohranjena vojaška obleka enoletnega rac. prostovoljca se proda za nizko eeno. Kje pove upravništvo „Slovpn"»w. 1287 3-3 Najnovejše blago za I damska oblačila f in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najcenejše pri J. GROBEIIHIK-U fcred Škofijo 1. bJOBLtJA^fl. JVIestni trg 20. Vzorei se na zahtevan je pošiljajo franko na vse strani. Žitalk Tisk .Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.