GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, petek 17. decembra 1954 Poštnina plačana v gotovipi Spedizione in abbon. post. 1. gr. Včeraj je Tito odpotoval iz Bombaya Nove napovedi o bližnii krizi a danes bo prispel z »rdečim vlakom" v Novi Delhi italijanske vladne koalicije ATENE, 16. — Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Ra-doš Jovanovi« je danes med svečanostjo na' jugoslovanskem veleposlaništvu izročil red jugoslovanske zastave prve stop nje bivšemu predsedniku vlade Sofoklesu Venizplosu in bivšemu predsedniku grške skupščine Dimitrosu Gondi-kasu. (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Zadnje dni se v Rimu spet mnogo govori o možnosti vladne krize. Glavni razlog za te govorice so nesoglasja v vladni koaliciji glede agrarne politike, ki se jim pridružujejo še nekatera druga vprašanja, zlasti neizpolnjene obljube Scelbove vlade, s katerimi so manjše stranke, predvsem PSDI, pred svojim članstvom opravičevale vstop v vlado. Potem je tu še vprašanje ustanove ENI (Ente Nazionale Idrocarburil in izkoriščanja metanskih najdišč v Severni Italiji in petrolejskih ležišč v Siciliji- Glede agrarnih odnosov je bil najbolj kritičen dan včeraj, ko sta glavni tajnik PLI Malagodi in njegov namestnik Bozzi že navsezgodaj zahtevala sprejem pri Scelbi in nato poudarila nepopustljivost PLI v vprašanju zemlji- BEOGRAD. 16.—Jugoslovanska zunanjetrgovinska zbornica predvideva, da se bodo prihodnje leto jugoslovanska podjetja udeležila 16 velesejmov v inozemstvu: med drugim velesejmov v Frankfurtu, Milanu, Solunu, Parizu. New Yorku, Sao Paulu. Adis Abebi. Damasku in Djakarti. BORBA ZA RATIFIKACIJO PARIŠKIH SPORAZUMOV IN PROTI NJEJ ZSSR GROZI Z trancosko-sov/etske pogodbe J*1!« zunanji ministri so se sestali pred zasedanjem atlantskega sve-**' bi se začne danes predpoldne • Dullesov sestanek z Martinom 16. — Danes popol- pred trojno konferenco na in z njim razpravljal o deset- Sovjetske obtožbe proti generalom ZDA in Anglije MOSKVA. 16. — Sovjetski listi so danes zahtevali, naj se z ameriškimi in britanskimi generali, vštevši maršala Montgomeryja, ravna kot s potencialnimi vojnimi zločinci, ker »cinično pridigajo a-tomsko vojno«. Danes se je pri ameriškem državnem podtajniku Hooverju zglasil svetovalec pri sovjetskem poslaništvu v Wa-shingtonu in mu izročil spomenico, v kateri sovjetska vlada obsoja izjave, ki jih je podal 10. decembra general Stevenson. ki poveljuje ameriški letalski diviziji v Angliji. Spomenica pravi, da.. so generalove izjave žaljive za Sovjetsko zvezo. Stevenson je govoril o «a-tomskih represalijah na morebitni sovjetski napad«. Mite? A ,-*.•# A lit,*--- • LENS, 16. — Avtobus, v katerem se je vozilo 45 učiteljic v Arras, se je danes zjutraj prevrnil z nekega mostu. Zaradi megle je avtobus zadel ob tovorni avtomobil in se je prevrnil z 10 metrov visokega mostu na spodnji železniški tir. Pri nesreči je zgubil življenje šofer in osem učiteljic; dve drugi sta umrli v bolnišnici zaradi hudih poškodb. Dvajset učiteljic je bilo hudo ranjenih. Učiteljice so se vozile v Arj ras na kongres profesorjev, Slika je bila posneta med procesom proti It ameriškim letalcem, ki je bil pretekli mesec v Pekingu, Izleti, PRIMORSKI DNEVNIK 17. decembra Danes, PETEK, 17. cecembra Lazar, St o jsl a v Sonce vzide ob 7.40 im zatone oD 16.21. Dolžuia dneva 8.41, Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.54. Jutri, SODOTA 18. decembra G racij an, Ljubonega Na današnji dan se je leta 1853 rodil francoski bakteriolog Emil Roux, sodelavec Pasteurja in Mečnikova. Danes 17. decembra 1954 ob 20.30 uri in jutri 18. decembra 1954 ob 20.30 uri Norman Krasna Izvaja SNG. Na zadnji seji zgoniškega občinskega sveta je odbornik Milič podal izčrpno poročilo o javnih delih v zgoniški občini, ki so bila izvršena ali pa odobrena v času od junija do decembra letos- Iz obsežnega poročila je najprej razvidno, da je bila v tem času dograjena nova javna tehtnica in shramba v Zgoniku, za kar so porabili 2.800.000 lir medtem ko je 500.000 lir veljalo popravilo zvonika farne cerkve Iz 13. gospodarskega načrta, ki je obsegal skupno za 6 milijonov lir raznih del. so asfaltirali ceste skozi Zgonik in Salež, dočim so dela za napeljavo vodovoda v Devinščini v teku. V gospodarskem načrtu št. 14 je bilo namesto predlaga- nih 27 milijonov lir odobrenih za razna javna dela le 6 milijonov, in sicer pol milijona za dokončanje ceste Zgonik-Gabrovec eden in pol milijona za cesto od Briščkov do Malega Repna kot prvi obrok, en milijon za razne vodovodne napeljave in 3 milijone lir kot prvi obrok za zgraditev zdravniškega ambu-latorija v Saležu. Vsa ta dela so bila odobrena za drugo polletje 1954, toda čeprav se bližamo že koncu leta, moramo na žalost ugotoviti, da ni bilo niti eno izmed naštetih del kljub neštevilnim intervencijam občine niti začeto, kaj šele dovršeno. Krivda, da se je začetek del tako zakasnil, leži v prvi vrsti na birokratski počastnosti nadrejenih oblasti. Za cestna dela je bila sicer razpisana javna dražba, toda ker ni bilo interesentov, so delo za asfaltiranje ceste od Briščkov proti Malemu Repnu na podlagi zasebnih pogajanj dodelili nekemu podjetju v izvedbo, medtem ko so dela za dokončanje ceste Zgonik-Gabrovec prenesena na prihodnjo pomlad. Izdelani so bili tudi načrti za vodovodne napeljave v Briščkih in Zgoniku. kar bo omogočilo prebivalstvu, da si napelje vodo na dom ter da se zgradita novi napajališči v Briščkih in Malem Repnu. Načrti so bili predloženi nadrejenim oblastem, ki jih pa še niso odobrile. Omenimo naj še, da je dokončan načrt za gradnjo ambulatorija v Saležu, vendar čakajo na odobritev ter razpis javne dražbe. Za gospodarski načrt št. 15, ki obsega I. polletje 1955, je občinski odbor predložil v odobritev naslednja dela v skupni vrednosti 38.000.000 lir: Zaključna dela na cesti Brišč-ki - Male Repen i milijon, drugi obrok za gradnjo ambulatorija v Saležu 2 milijona, elektrifikacija 4 milijone, zgraditev javnega kopališča in čitalnice v Zgoniku 12 milijonov, razširitev in asfaltiranje ceste od Saleža do Bajte 7 milijonov, asfaltiranje ceste skozi Mali Repen 3 milijone, razširitev in asfaltiranje ceste Koludrovca - Zgonik 3 milijone, afsaltiranje ceste iz Devinščine do avtoceste 2,5 milijon^, razne vodovodne na- dana za gospodarski razvoj Trsta za časa ZVU, na razpolago tržaškemu področju. Sedaj pa že govorijo, da bodo ta denarna sredstva stavljena na razpolago tudi drugim sosednim pokrajinam. V sklepu italijanske vlade od 14. oktobra je bilo med drugim rečeno: ((Ustanovitev sklada za pospešenje tržaškega gospodarstva, ki naj ((spodbuja in podpira pobude v veliki, srednji in mali industriji, ter v ladjedelniški industriji«. v skladu se bodo stekala vsa razpoložljiva sredstva in vračila kapitala in obresti, iz posojil iz sklada ERp (22 milijard lir), oddelka za posojilo ZVU in conskega proračuna (6 milijard) in iz sklada za pospeševanje gradnje stanovanj (4 milijarde lir). Skupno gre za vračila približno 32 milijard posojil...«. Torej za tržaško pod-1 ročje in ne tudi za Tržič in j Gorico. brili pravilnik osebja za šolo v «Villa Giulia«. katerega je sprejela posebna komisija sestavljena iz predstavnikov province, šolskega nadzorni-štva in sindikata. Ta pravilnik je bil napravljen na osnovi dogovora med provinco in šolskim nadzorništvom. Tudi v zadnjem času se je provincijska deputacija ukvarjala s personalnimi vprašanji in razpisala nove javne natečaje za diplome in izpite, da bi dobili osebje za prazna mesta in med drugim za mesto namestnika generalnega tajnika, dve mesti namestnikov tajnikov in štiri mesta socialnih asistentov. V korist bivšega osebja province, ki dobiva pokojnino iz provincijskega proračuna, je bilo tudi letos sklenjeno izplačilo 13. plače poleg dodatka na osnovi zakona od 12. decembra 1953. Provinci je bil odobren proračun in so lahko zaradi tega dobrodelnim ustanovam nakazali razne fonde. Tako so nakazil fonde zvezi proti raku, provincijskemu konzorciju za tehnično vzgojo, Rdečemu križu, odboru za tržaški božič, zvezi slepih, šoli psov-vodičev za slepe, 12. konferenci sv. Vincencija za obisk jetnikov, zborovski šoli italijanskega združenja sv. Cecilije in provincijskemu sindikatu za darila ob prazniku svetih treh kraljev sinovom uslužbencev. ( GLEDALIŠČE VERDI) OB DELNIH SPREMEMBAH V UPRAVI JAVNEGA ŠOLSTVA Opozarjamo ljubitelje naše pesmi, da bo danes 17. t. m. ob 21.15 v radiu Trst II. nastopil moški pevski zbor ((Valentin Vodniku iz Doline, kf je že v prejšnji oddaji zbudil mnogo pozornosti ter žel zasluženi uspeh- Za imenovanje višjega inšpektorja za slovenske šole pri Upravi javnega šolstva in enakopravnega tunkcionarja v vodstvu .šolskega skrbništva" Arsa Miličevič - Marij Ban; Marija, njegova žena - Darija Ukmar; Dušan, njegov sin - Drago Grgič; Zorka, njegova hči - Carmen Sluga; Vi-centije Petrovič - Adri-jan Rustja; Zofija Damjanovič, vdova - Savina Remec; žarko Damjanovič, njen sin - Pavel Tonon; JoVartče Mi-’ čič, trgovec iz notr. - Jurij Volk; Persa, njegova žena - Ljuba Ukmar; Nikola, sluga - Pavel Podgornik. Sepetalka: M. Primani -Inspicient: E. Švab - Šminka: N. Drašič. Žrebanje loterije za božič Ministrstvo za finance — Generalni inšpektorat za državno in druge loterije — je odredilo, da bodo za božične praznike in novo leto žrebali številke loterije prej, in sicer v petek 24. in v petek 31. decembra 1954. Sprejemanje loterijskih stav se bo torej zaključilo ob 12. uri obeh omenjenih dmevov. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA V LIVORNU ARETIRAN TAT ki je v Trstu prodajal ukradene motorje l)b aretaciji je imel pri sebi dokumente na dve imeni in se je izdajal za ubežnika iz Istre Pešca je podrl Okoli 7.30 zjutraj je 17-letni Claudio Mauro od Sv. M.M. Sp. vozil s svojim motornim kolesom «Cucciolo» po Istrski ulici proti Sv. Ani. Ko je privozil do pokopališča pa je mladi Mauro trčil z vozilom v 52-letnega Giuseppa Lombardija iz Ul. delle Bec-cherie 9, ki je tedaj stopil s pločnika da bi prekoračil cesto. Naravno je, da sta oba padla in medtem ko je Mauro nepoškodovan vstal, so morali Lombardija odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga zaradi podplutbe na glavi in omotičnega stanja pridržali na I. kirurškem oddelku. Okreval bo v 6 ali 8 dneh. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi jutri 18. decembra 1954 ob 20.30 svoj III. literarni večer v Gregorčičevi dvorani tJl. Roma št. 15/11. Nadalje so sklenili, naj bi se mezdno gibanje za izboljšanje pogodbe kovinarske stroke za sedaj omejilo na Tovarno strojev, ladjedelnico Sv. Marka in na Tržaški arzenal. * sf * Delavska zveza je poslala dr. Palamari pismo v zvezi z izplačilom enkratnega prispevka v nadomestilo za neizplačano izredno doklado ,emergen-zo) uslužbencem krajevnih u-stanov. V pismu poudarja, da se mora ta nagrada sorazmerno izplačati tudi tistim uslužbencem krajevnih ustanov, ki so bili v zadnjih dveh letih odpuščeni ali upokojeni, to je po juliju 1952. Takrat so namreč začeli izplačevati državnim uslužbencem izredno doklado. Ker je sedanje enkratno izplačilo v višini dvomesečne plače uslužbencem krajevnih psta-nov nadomestilo za ižredno doklado, ki bi jo morali tudi občinski uslužbenci dobivati, pa jim je niso dajali, je logično, da morajo krajevne ustanove izplačati to nadomestilo tudi omenjenim uslužbencem, seveda sorazmerno z meseci službe. * * * Podjetje Kozmann je do 3. januarja suspendiralo 19 delavcev, češ da mu primanjkuje dela. Udeležite se ga polnoštevilno in s tem spodbudite mlade literate ! S krampom se je udaril Zaradi rane na glavi in o-motičnega stanja, so včeraj zjutraj sprejeli na opazovalnem oddelku bolnišnice, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, 27-letnega Alda Faita iz Ul. Caccia, ki je izjavil, da se je med kopanjem jame sam udaril s krampom. Njegovo stanje ni resno in zdravniki predvidevajo, da bo okreval v 7 ali 8 dneh. Slovensko planinsko društvo sporoča, da se zimovanja v Podkorenu od 26.12.1954 do 4.1.1955 lahko udeleže samo osebe, ki ima,jo potni list. Vpisovanje od 14.12.1954 do vključno 17.12.1954 na sedežu od 19. do 20. ure. Vključitev učencev v preučitvene tečaje Tiskovni urad vladnega generalnega komisariata sporoča: Spričo potrebe, da bi najmlajšim brezposelnim, ki so brez vsake strokovne kvalifikacije, omogočili priučitev poklica, ki bi jim pomagal, da C I T A T E L J I 1 Kdor se naroči na PRIMORSKI DNEVNIK v mesecu decembru, bo prejemal list ves mesec zastonj. Povrhu tega dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo. Ne zamudite ugodne prilike. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Proti večeru so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 76-letno Angelo Pelicon vd. Cadel iz Ul. Orlandini, katero so morali nujno sprejeti na nevrološkem oddelku-Njena spremljevalka, 42-letna Ana Papadopulos por. Cadel iz Ul. Cavana, je izjavila, da je njeni tašči nepričakovano postalo slabo, zaradi česar je padla in udarila z glavo ob tla. Njeno stanje je zelo resno in zdravniki so si pridržali prognozo. «UNI0N mik' in rikijle Pumolkhi dumi uk l Svetovno znana zavarovalnica od M*« 1828 je v TRSTU, UL. valdirivo m tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK V avto je zadala V trenutku ko je 68-letna Angelina Miniussi por. Mazzi iz Ul. Pieta prekoračila Ul. Canova je mimo nje privozil s svojim avtom 39-letni Mario Marion iz Ul. Piccardi. Ker ženska ni pravočasno opazila vozila se je zaletela v avto in nato padla na tla. Marion ji je priskočil na pomoč in jo odpeljal v bolnišnico, kjer so jo zaradi verjetnega zloma nosnih kosti in hude krvavitve, kakor tudi zaradi udarca na nogi sprejeli na otorinološkem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo ženska okrevala v 15 dneh. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2-22 Policija 2-23 Hossettl. 16.30: «Cjckus v plamenih«, P. Kemp. Excelslor. 16.00: »Igralka«, S. Tracy, J. Simmons. Penice. 15.30: »Dnevi ljubezni«, M. Vlady, M. Mastroianni. Nazionale. 16.15: »Jekleni pri- mež«, J. Cotten, T VVrlght. Filodrammatlco. 16.00: »Zadnji apaš«, B Lane as ter. J. Peters. Superclnema. 16.00: «Totb išče mir«, Totč, I. Barzizza. Arcobaleno. 16.00: »Jetnik rud- nika«, G. Cooper, S Hayward. Astra Rojan. 16.30: «Ziveli bodo«, H Bogart, Y. AllySon. Capitol. 15.00: »Tunika«. Crlstallo 15,30: »Napolitanski u-trinki«’ Grattacielo. 16.00: «Sčepec no- rosti«, M. Zetterling. Alabarda. 16.00: ((Morski roparji južnih morja«, Y. De Carlo. Arlston. 16.00: »Vsi smo najemniki« A. Fabrlzzl, A. M. Flore. Armonia. 15.00: »Moški imajo raje plavolaske«, M. Monroe. Aurora. 16.00: »Francoska linija«, J. Russell, Mladoletnim prepovedano, Garibaldi. 15.30: »Rob Roy, škotski razbojnik«, R Todd. Ideale. 16.00, 18.00, 20.00, 22.00: »Patrulja pri Amba Alagiv, L. Tajoli. ... Impero. 16.00: «Deviška kralji- ca«, S. Granger. Italla, 15.30: «Dvoboj pod son- cem«, G. Peck. Mladoletnim prepovedano. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. decembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, poroke so bile 4, umrlo pa je 7 oseb. POROČILI SO SE: bolničar Giorgio Cerneca im gospodinja Ldda Atjuillanite, inž. Aldo Maz. zon Im uradnica Ivelise Grimal-da, ribič Giuseppe Varla in gospodinja Carmen Ur baz, preka-Jevalec Framcesco NegrlnotM in gospodinja Olga Čermelj. UMRLI SO: 72-letria Maddale-na Fleiss, 93-letni Andrej Kraševec, 84-letni Matej Dodič. 90-letna Ema Kolar vd. Manfreda, 55-letna Marija Ghermaz por. Bocciai, 33-1 etn i Giovanmi Omari, 85-letna Barbara Karabajič vd Ostrogovič. ljedelskih inšpektoratov in fi-topatoloških opazovalnic poljedelskemu sektorju Enotne blagajne za družinske doklade zaradi izvedbe predpisov o dokladah ). Odlok št. 77: z njim se raztegne na Tržaško ozemlje ministrski odlok z dne 27.7.1953 (Carinjenje kovinskih izdelkov, ki prihajajo iz držav Evropske premogovne in jeklarske skupnosti na skupno premogovno in kovinsko tržišče). Odlok št. 78: z njim se raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 286 z dne 4.4.1953 (ki dovoljuje zakupnikom prodajnih zalog monopolnega blaga, da položijo kavcijo v obliki poroštvene police ali bančnega jamstva). Odlok št. 79: z njim se raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 877 z dne 6.8.1954, objavljen v Uradnem listu Italijanske republike št. 226 dne 1.10.1954 (Spremembe členov 36, 37, 39, 60, 61, 63 in 81 cestnega zakonika). Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal naslednje odloke, ki bodo v celoti objavljeni v prihodnji številki Uradnega vestnika in bodo veljali — razen posebej omenjenih izjem — od dneva objave: Odlok št. 74: z njim se raztegne na Tržaško ozemlje z veljavnostjo od 15. januarja 1954 zakona št. 7967 z dne 27.12.1953, objavljen v Uradnem listu Italijanske republike št. 299 z dne 31.12.1953 (Socialno zavarovanje vodilnih uradnikov v industrijskih podjetjih). Odlok št. 75: z njim se raztegneta na Tržaško ozemlje zakona št. 348 z dne 27.3.1952 in št. 116 z dne 31.3.1954 (Predpisi glede družinskih doklad in bolezenskega zavarovanja za delavstvo, zaposleno pri predelovanju tobaka v listih v javnih skladiščih posebnih koncesionarjev). Odlok št. 76: z njim se raztegne na Tržaško ozemlje ministrski odlok z dne 28.6.1954 (Priključitev pokrajinskih po- ADEX I TRGOVCI, OBRTNIKI IN GOSTILNIČARJI! Novoletna številka »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* bo Imela večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoje novoletne in božične oglase ter voščila najkasneje do 22. t. m-Lahko tudi samo telefonirate na štev. 37-338. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 13, naj-nizja 8,8, ob 17. uri 11,8, zračni tlak 1027,2 stanoviten, veter 24 km vzhod-sever-vzhod, nebo jasno. morje razgibano, temperatura morja 11,5. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda. istrska ulica 7: De Lelte.iburg, Trg S. Giovannn 5; Praxmarer, Trg unitš 4; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Hara-baglia v Barkovljah ln Nicoli v Skednju. Vpisovanje do « A D n I A - E Ul. Cicerone Telefon Uprava «Primorskega dnevnika» Primorski dnevnik — 3 — 17. decembra 1954 KAŽMIP Sninagar* Kfo/M/g ^Patiala \pSLHI JgjpuP f\r ® & fpAjne* I/AOMER lueenouA Kpgtna tp-J\ ^®Sh'Uonš- y*g f3 BIHAR j j\ / ( *C5(C^ ^ \ (:.:. WPUR vihomva »AOEi. KUTCH Bhuj_ Jt®lndor>e MEDJA PRADES © j Magpjp r CuttacK ' © ■BoMb3yk 03 FuenooL AN DAMA N! 'Mencali — CUB& PontBtam trava 'ksuvandnin*. CEVLON Se o «dostojanstvu» Ni naša krivda, če moramo z videmskim listom «Mes-saggero Venetov polemizirati večkrat, kot bi hoteli; toda njegovo stališče v obravnavanju odnosov med Italijani in Slovenci je pač tako, da mu ne moremo ostati dolžni ustreznega odgovora. V včerajšnji številki se je, pod naslovom eAdagio, Bia-giov, zopet spravil na naš list v svojem običajnem prezirljivem tonu. (Sploh se nam zdi čudno, da smatru potrebno odgovarjati listu, ki je pisan v jeziku, »katerega filološki pomen komaj dosega vrednost običajnega narečja«, kakor pravi v svojem žolčnem izrazoslovju). Ne samo to. Omenjenega člančiča niso objavili med tržaško kroniko, ampak so ga dali kar na prvo stran, da bi mogel njihov strup u-čmkovati v širšem obsegu. Gospodje okoli tega lista ljubijo prevračati dejstva. Z e ko j v začetku svojega člančiča se zaganjajo v mline na veter, ko pravijo, da smatramo žalitev našega nar roda, če trije Slovenci zme-njajo med seboj nekaj besed v italijanščini; nje pa da dolžimo, ker so zapisali, da je treba v tržaškem občinskem svetu govoriti italijanski, To ni res. Ce trije Slovenci govore med seboj italijanski, tega ne smatramo za žalitev slovenskega naroda, ampak preprosto za pomanjkanje nacionalnega ponosa, in nič drugega. Zadeva s slovenščino v občinskem svetu pa je povsem nekaj drugega, Tu gre za načelo enakopravnosti, in kdor nasprotuje pravici Slovencev, da govore v svojem jeziku v javnem življenju, dokazuje — ponavljamo — da ima bestialen pojem o človeškem dostojanstvu. (Gospodje pri Messaggero Vene to naj ne potvarjajo naših besed, ker bestialen pojem o človeškem dostojanstvu pripisujemo mi določenim šovinističnim krogom, ne pa italijanskemu prebivalstvu teh krajev). Glede filološkega pomena slovenskega jezika pa jim svetujemo naj se obrnejo na dobre italijanske slaviste (ki jih ni malo), in ti jih bodo poučili, da pomeni zlorabljanje lastne nevednosti za namerno žalitev druge narodnosti zelo lepo spričevalo za lastno nekulturnost (ali primer bestialnega pojmovanja človeškega dostojanstva če jim je ta izraz bolj všeč). Tudi' izrazna moč slovenskega jezika ni nič manjša c d one italijanskega jezika. Smešno pa je domnevati, da si mi ne upamo govoriti o tistih časih in dogodkih, ko je šlo za oboroženo borbo med fašisti in antifašisti; o teh. stvareh pa ne bomo polemizirali z ljudmi, ki stalno dokazujejo, da je razločevanje med fašisti in antifašisti baje naša iznajdba za fizično uničevanje Italijanov. Jadranski program Attilia Tamara Deveta in deseta številka revije za politično zgodovino in umetnost «La Porta Orientalec, ki izhaja v Trstu in ki nosi že v naslovu politični program iredentističnih begunskih organizacij, ki javno proglašajo, da mora Italija zasesti Istro in vso Dalmacijo do Boke Kotorske, je posvetila to dvojno številko Atiliu Tamaru. Razlog je jasen. Atilio Tamaro je sicer zgodovinar, a zgodovinar posebne vrste. Za zgodovinopisje se ni odločil iz zanimanja za zgodovinski razvoj preteklosti, ampak izključno zato, ker je hotel dokazati, da ima Italija pravico do Dalmacije in da je treba ta jugoslovanska področja izročiti Italiji. Vse svoje življenje je posvetil temu političnemu cilju m je pred prvo svetovno vojno, za časa mirovne konference v Versaillesu, v razdobju med obema vojnama in po zadnji vojni za časa mirovne konference v Parizu razvijal neutrudno publicistično dejavnost, da bi tako podprl zahteve italijanskega imperializma. Dejstvo, da ta njegova politična propaganda ni uspela prepričati zahodnih zaveznikov o upravičenosti teh zahtev Italije, mu je zagrenilo življenje. A kiju b temu on ni odnehal in se še vedno utvarja, da bo še kdaj koli mogoče vzpostaviti italijansko nadoblast nad Dalmacijo. Njegova zagrenjenost je povsem upravičena: če se človek spravi na pisanje zgodovine samo zato, da bi pomagal Italiji na Balkan; če temu cilju posveti vse svoje življenje, potem je razumljivo, da mu nasprotni razvoj dogodkov greni posle • nje dni življenja, A česa razne begunske publikacije s svojim protijugoslovanskim jadranskim programom resna ovira za zboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Italijo, so tudi takemu imperialističnemu cilju posvečena in z njim prežeta zgodovinska dela Attilia Tamara neustrezno orodje za vzpostavljanje prijateljskih odnošajev med obema državama, kakršen je celo javno izražen namen odgovornih italijanskih državnikov, C U OB SKLEPIH SCELBOVE VLADE V «OBRAMBO DEMOKRACIJE« ^ Upravičena zaskrbljenost javnega mnenj spričo nevarnosti za razvoj demokracije Številni nekominformistični javni delavci obsojajo protiustavnost sprejetih sklepov - Interesi monopolističnih kartelov Montecatini-Fiat Federconsorzii in napad na delavsko - kmečke zadruge Danes popoldne bo predsednik, Tito s svojim spremstvom prispel v glavno mesto Indije v Novi Delhi iz pristanišča Bombaj-, kamor je z «Galebom» priplul \ !eraj ‘ zjutraj. Obširneje poročamo o sprejemu v Bombayu na prvi strani. Na svoji seji dne 4. deeem-bra 1.1, je ministrski svet, pod predsedstvom Maria Scel-"0, sprejel vrsto smernic «za obrambo demokratičnih u-stanov pred delovanjem totalitarističnih političnih sil, ka-*erih odvisnost od tujih dr-*av je dokazana.» V obrazlo-1 *dvi je še rečeno, da imajo smernice namen «ponovno Vzpostaviti zakonitost na vseh Področjih in razbiti privile-Oirane položaje, ki so se nezakonito ustvarili)). Ustrezne Ukrepe bodo poedina ministrstva podvzela v mejah svoje Pristojnosti. Vladna ofenziva ■Na področju poslovne in Sospodarske dejavnosti so na Primer med drugim sklenili: V. Preoled seznamov podje-‘b, ki sodelujejo pri javnih zakupih, da bi izključili od natečajev tista podjetja, ki So bila ustanovljena za pod-ptranje totalitarističnih gibanj; 2. poostritev nadzorstva nad zadrugami, da bi ugotovili ti-ki so izdale zadružno misel in pri katerih je zadružni ustroj postal le orodje za Uresničenje političnih ciljev; izključitev od vsakega vladnega naročila vseh tistih Podjetij, ki poslujejo v korist organizacij, ki razvijajo protidemokratično dejavnost; 4. n° področju zunanje trgovine ne bodo izdajali trgovskih dovoljenj podjetjem, za katera je ugotovljeno da Poslujejo z zgoraj omenjeni-cilji. Hkrati je ministrski svet sklenil «p 00 str iti nadzorstvo nad dejavnostjo namestitvenih uradov, da bi odpravili monopolistične položaje in privilegije)). Hkrati pa je, po vsej verjetnosti ministrstvo za pravosodje vložilo vrsto tožb proti Slasilu KPI «L’Unita» in proti glasilu PSI «Avanti» za-tedi »sramotenja oboroženih Sile v zvezi z nekaterimi njihovimi članki, kar kaže, da Ulada namerava tudi s te Strani izvajati določen pritisk ha levičarski tisk in tako 0-thejevati ustavno zajamčeno Svobodo tiska, ker ji pi uspehu doseči odobritve predlgga-®*§a novega, ostrejšega o-"butka o tiskovnem zakonu, jjtdenjene smernice so vzbu-V italijanski javnosti val Opravičenega ogorčenja. Nevarnost diskriminacije Cilj teh smernic naj bi bil ■^Postavitev zakonitosti na vseh področjih«- Ce bi dejanji šlo le za take cilje, bi bilo nasprotovanje brez pod- <1 ••uojjiuiuvanjc a®e; a ker naj bi te smer- nice služile tudi za »obrambo demokratičnih ustanov preti dejavnostjo totalitarističnih političnih sil, katerih odvisnost od tujih držav je dokazana«, so s tem na stežaj odprli vrata za najraznovrst-nejšo politično diskriminacijo na škodo naprednih političnih sil, diskriminacijo, ki utegne zadeti tudi poedine državljane samo zaradi njihovega političnega prepričanja. Dodatek «katerih odvisnost od tujih držav je dokazana«, je tu verjetno le zato, da se, pod izgovorom sprejemljivega argumenta, dejansko opravi-č tudi tako ukrepanje, ki nima z gornjim «dejstvom» nobene zveze. Odvisnost KPI od sovjetske zunanje politike in finančna pomoč, ki jo ista dobiva v obliki uvoza določenega blaga iz SZ in drugih njej podrejenih držav, je sicer znano dejstvo, a to še ne opravičuje takih ukrepov, kot jih nakazujejo omenjene smernice. Borba proti agenturnemu značaju kominformovskih partij je v glavnem domena naprednega socialističnega gibanja, ker je tak njihov značaj v veliko oviro demokratičnega napredka; nastopanje državnih organov in ustanov proti kominformovski agenturi pa mora biti nujno omejeno izključno na tista področja javnega življenja, kjer je mogoče zatreti predvsem finančno plat te podpore, kljub temu, da si moramo biti tudi tu na jasnem, da je zadeva zvezana z vrsto vprašanj, ki jih je zelo težko rešiti zgolj z administrativnimi ukrepi. Monopolistični interesi Mimo tega pa so te vladne smernice dejansko napad na italijansko demokracijo, napad ki nosi v sebi kal naj-raznovrstnejših nevarnosti za nadaljnji razvoj italijanske demokracije. Pomislimo samo na posledice, ki bi jih imela uporaba teh smernic v konkretnem življenju. Vzemimo na pr. njihovo u-porabo na poslovnem in gospodarskem področju. Primer zadrug. «Poostriti nadzorstvo nad zadrugami, da bi ugotovili tiste, ki so izdale zadružno misel in pri katerih je zadružni ustroj postal le orod je za uresničenje političnih ciljev«, pravijo smernice. Kaj pomeni to v praksi? To pomeni likvidirati vse zadruge, ki so pretežno v rokah komunističnih in socialističnih za-drugarjev. V čigavem interesu? V interesu monopolistič- nih kartelov Montecatini. Fe-derconsozia in Fiat — Feder-consorzia. Veleposestniška Fe-derconsorzia bi rada razbila konkurenčno zadružno mrežo, da bi tako imela monopol nad prodajo umetnih gnojil in poljedelskih strojev ter monopol na tržišču poljedelskih pridelkov. Tako je na pr. Federcosorzio lani pokupila pri manjših podjetjih njihovo proizvodnjo modre galice, da je nato dosegla zvišanje njene cene. Prav tako si je ista Federccnsorzio zagotovila 60 'odgt. državnih prispevkov za mehanizacijo kmetijstva. In ker Federconsor-zio prodaja le traktorje Fiat, si tako zagotovi 50 odst. dobička pri prodaji teh traktorjev (1,5 milijona pri traktorju s plugom 25 HP in 3 milijone pri traktorju s 50 HP). Kakšne posledice bi razpust teh zadrug imel za življenjsko raven italijanskega potrošnika si lahko mislimo. Drugi, se izrazitejši primer napada na osebno svobodo državljana, in s tem na italijansko ustavo, predstavlja «poostritev nadzorstva nad dejavnostjo namestitvenih u-radov«. Kaj utegne skrivati ta smernica? Odkrito grožnjo, da ne boš dobil dela ali da boš delo zgubil, če si član komunistične ali socialistične stranke ali celo če si član CGEL. Tu gre za posreden pritisk na članstvo teh strank in sindikalnih organizacij, ki ga ni mogoče ublažiti s trditvijo, da je namen smernice le preprečiti monopol in privilegije, ki so se utegnili pojaviti, če so bili ti uradi v rokah pristašev KPI in PSI. Prav tako pristranski so zagroženi ukrepi proti tistim gospodarskim podjetjem, ki z delom svojega dobička podpirajo KPI in PSI, če se dopušča, da italijanski trgovski, industrijski in finančni kapital podpira propagandni aparat tako imenovanih demokratičnih strank. Dokler imamo sedanjo ustavo je finančna pomoč zakonitim strankam povsem zakonito dejanje; če pa postane nedopustno tako podpiranje levičarskih strank, potem je treba preprečiti tako pomoč tudi industrijskemu in finančnemu velekapitalu. V takih družbenih pogojih, kot jih imamo v Italiji, pa je nekaj podobnega po našem mnenju povsem utopistično. Razpaslo se bo ovaduštvo Ukrepi, ki naj bi prizadeli kominformovske stranke v njihovi agenturni vlogi, se bodo dejansko spremenili v preganjanje preprostih ljudi-Razvil se bo lov na človeka, kajti ukrepe bodo sprejemali »od primera do primera«, ministri, prefekti, kvestorji, namestitveni uradi; skratka: oe-sedo bodo imeli vsi tisti, ki bodo poklicani, da dajo u-strezne informacije o »nevarnih« ljudeh. Razpaslo se bo ovaduštvo. Značilno je, kar je že zapisala na pr. turinska «La Stampa«; namreč, da desničarske stranke «že zbirajo podatke na svojem področju o ustanovah in osebah, ki naj pritegnejo pozornost ministrov...)) Po vsem tem je jasno, da smo v Italiji pred vladno ofenzivo, ki u- tegne imeti resne posledice za nadaljnji razvoj demokracije. Zaskrbljenost, ki so jo te vladne smernice vzbudile v javnem mnenju je zelo velika. Ne samo levičarski krogi so z ogorčenjem nastopili proti tem vladnim namenom, ampak tudi drugi vidnejši italijanski kulturni in javni delavci obsojajo tako politiko in pozivajo vse poštene pristaše vseh strank, da se strnejo v obrambi ustave in državljanskih pravic, »če nočejo nositi odgovornosti za novo državljansko vojno)), kakor je v svojem članku sSala ali blaznost » objavljenem v «Nuovo Corriere» zapisal predstavnik Socialistične avtonomije, Piero Cala-mandrei. Vsak iskren demokrat in socialist se mora odzvati temu pozivu, kajti nevarnost, ki jih te vladne smernice odpirajo, groze še povečati politično napetost v javnem življenju in izpodkopati temelje tudi tiste demokracije, v katere obrambo naj bi jih vlada sprejela in skušala spraviti v. konkretno življeT nje. /farmski dl2h.Qhv atlantskem Dve gledišči glede uporabe taktičnega atomskega orožja - Vojaki: Odločati bi morali mi ■ Civilisti: Vojaki bi se mogli prenagliti S sestankom šefov generalštabov 13 držav severnoatlantskega pakta (14. član Islandija nima vojske) se je 13. decembra začel v Parizu teden «a-tlantskih razgovorov«. Te razgovore spremljamo z velikim zanimanjem, ker se tu, po navadi, razpravlja o že prehojeni poti ter se delajo načrti za naslednje leto. Anthony Eden «Slabo pričenjamo», piše «Borghese» Tržačani - pravi «Borghese» - pa zahtevajo od države en sam ukrep: «da se ne Vrneša\ta, oziroma, da se čim manj vmešava s svojimi funkcionarji, «bolleitami», s Mojimi žigi in cariniki, svojimi davki in v prvi vrsti z birokratskimi zaprekami» ga tedniku «Borghese», ki iaje]Ureja Leo Bonganesi, je »n. . članek pod naslovom Eov -ania>>' V njem si nje-renu P.Lsep Adolfo Coltano v heka obliki postavlja boa?3- vPr£*šanj, ki zadevajo - QOci program Trsta. Glede in način D, - »‘ugram rrsr . ‘no članka i kakor3? ia vsebina P bo -L ..! .upoštevajoč potre- Ja čitajoče občinstvo se-Sov; tudi s takšnimi gla-n Ji ’. v kate" telijanskih Sovi iuui s laKsmm; gul- it-./’- v katerih o neoporečnosti ne ‘lanskih narodnih čustev , Sre dvomiti, smo smatrali ta P,°*rebno in koristno, da Hrim ar*e3c v ce*°ti objavimo, ja v an?° brez komentar-je sam po sebi dovolj oren- Pripomnili bi, da stv? Vse’ kar ie v članku bi-čas ■ t>a’ ponavljali v našem sopisu vsa leta, zanimivo jim3u J° euti iz ust ljudi, ki Pri ac*a nismo kdo ve kako ohr Sr^“’ so Pa navzlic vsemu liči?1111* neko neobhodno ko-j0 no objektivnosti, da more-W0 vPrašanju, ki so sicer, šča„ ,yeč'na italijanskega me-Vj nstva, nanj zelo občutlji-'Trst namreč za vprašanje ho<3 odnosno njegove bodoč-ln usode, potem ko je borK, .dolgoletni politični puuuuill jl«1. priključen k Italiji. Pri-/mimo. kaj prav^ t- tl: e raste trava po vr-hali' Pomolih, da je le to fili 32,n?ka trava...« so govo-tc,v -tezačani pred prvo sve-v°jno, ko so še bili v l'atie>y.U ,vel'kega in civilizi-Ja ,ba . habsburškega imperi-hopoj1 Jlm, je zagotavljal moto hen pomorsko trgovi-p. , J zagotavljal bogastvo, tli . ' ¥ HH8 se trava sicer bomnii? po vseh tržaških 5e io l>’ teda P° nekaterih hfecej njlh se danes dviga \ r.rnvnlU __ . . *“Cei r* m tl Vi/^a lop. jn ,lb in nepotrebnih vlada? jih milijard (v resnici teča "ogo manj) v korist Vftiilo ®5ta' Potem ko se ?>he sestav skupne domo- drugtl0^*la' 150 zSradila »enlamo- pravi, i*j' vse^° tako, kot se v Tta-ava za?j- zaeenja, ko si dr-kapici v glavo, da mo- ra nekomu ali nečemu pomagati, zatem pa se začne ozirati naokoli v napornem prizadevanju, da bi nekje staknila kak vzrok za razmetavanje. Kakršenkoli vzrok, da se le da razsipati, da se le da napolniti usta ter izpraznili malho za vsoto, okrašeno s precejšnjimi ničlami, da je S to pomočjo le moč uganjati nekoliko demagogije. Vse to je na Jugu zelo dobro. Pravzaprav je v tem pogledu tudi tam gledano s stališča nacionalnih smotrov zelo slabo, toda upoštevajoč pokrajinsko razmerje, je to popolnoma v skladu z miselnostjo ljudstva, ki je državo vselej smatralo za razdeljevalca drobnih uslug, malih mezd in plač, majhnih napitnin, dan za dnem in brez «proizvodnih» skrbi. Prav v takšnem stališču nahaja «La Cassa del Mezzogiorno« razloge, ki jo opravičujejo. Ona nudi brezposelnim delo in lačnim krožnik juhe, da zatem lahko postavi vprašanje koristnosti svojih naporov. Toda v Trstu se zadeva spremeni. Trst je mesto, ki si je z naporom pridobilo ime in naslov »evropske prestolnice mednarodne trgovine«. Vselej je živelo samo od svojih u-govinskih sposobnosti ter zahtevalo od države (naj je bila to avstrijska ali italijanska) samo to, da se ne vmešava, odnosno da se čim manj vmešava s svojimi funkcionarji, «bollettami», s svojimi žigi in cariniki, svojimi davki in v prvi vrsti s svojimi birokratskimi zaprekami. * * * To, kako je Trst, pri vragu, izpolnjen s takšno težnjo po svobodi, mogel — najprej leta 1918, zatem leta 1945 — želeti, oziroma koprneti po priključitvi k državi, kakršno je italijanska, sodi med one čudeže, ki potrjujejo — nasprotno temu, kav ie trdil doktor Marx — kako malo pomenijo danes v življenju narodov gospodarski interesi. Sa ne povsem zadovoljna s svojo birokracijo, ki je med najbolj smešnimi, zamudnimi, nepazljivimi m ((požrešnimi« na svetu, se na vse načine trudi, da ji podeli še večjo oblast. Ro drugi strani je tudi res, da je Italijo moč ljubiti, kot jo ljubijo Tržačani, t. j. proti slehernemu razumu in trezni presoji, ali jo pa sploh ne ljubiti. Kar zadeva poročno zvezo, ki jo je Trst z njo sklenil kar dvakrat zapovrstjo, in to z navdušenjem, ki nam je znano, pa si samo želimo, da bi se tega kar najmanj kesal. Fašizem je zelo skrbel za Trst, ne vem pa s kolikšno inteligenco. Seveda so bili geopolitični pogoji, ki so Trstu omogočili, da se je razvil v eno prvih evropskih luk, nedvomno spremenjeni; in ni se dalo preprečiti, da b» po njegovih pomolih ne raslo nekaj trave. Režim je skušal to preprečiti z industrializacijo in je v tem pogledu ukrepal z določeno u-činkovitostjo. Toda nedvomno je to bilo nekoliko protinaravno, zakaj usoda tega mesta je trgovska in pomorska. Pa tudi njegov značaj je trgovski in pomorski, da-siravno je potem, ko so ga potisnili za stroje, dokazal, ua se prav dobro znajde tudi tu. Danes se Trst znova nahaja pred isto dilemo, kot leta 1918. Z izginotjem Zavezniške vojaške uprave, ki mu je dobro ali slabo, zagotavljala status prestolnice, mu znova grozi nevarnost, da preraste trava ne samo nekatere, ampak vse njegove pomole, in povsem odveč je, da država razmetuje svoje milijarde v zgradnjo novih lop, ki bi z drugimi, že praznimi in ovdovelimi, zehale pod udarci burje Niti v sanjah se ne da zamisliti, da bi ta nekam na silo postavljena industrija (o ladjedelnicah, ki sodijo med najlepše na svetu in ki se, povsem v skladu z značajem in usodo tega ljudstva, razvijajo z lastnimi močmi, ne govorimo) — tudi če bi jo okrepili, kot je bil nekoč običaj govoriti in kot se še danes ravna — mogla zaposliti vso krajevno delovno silo. Treba je potemtakem poiskati druge «ukrepe», ki bi se pa morali nekoliko razlikovati od drobnih uslug, majhnih plač in mezd, majhnih napitnin, ki se tako dobro obnesejo na Jugu, ki pa bi tu, če že ne splošnega ogorčenja, prav gotovo zbudile splošno nezaupanje. Edini ukrep, ki bi mogel zadovoljiti, bi bil, kot sem že rekel, tisti, s katerim bi se država odrekla vmešavanju, šikaniranju s kolkova-nimi papirji, z njenimi vprašalnimi polami, »dogumien-de», z njenimi predsobji z njenimi cariniki. V kratkem; pa če bi v Trstu, namesto da se trošijo milijarde za graditev lop. ki nikomur in prav ničemur ne služijo, raje storili nekaj, kar bi te lope storilo potrebne se pravi, če bi ustanovili prosto cono? (Nadaljevanje na 4. strani) Zanimanje za to zasedanje sveta atlantskega pakta je posebno veliko zaradi tega, ker se bo sedaj, po sklepu zahodnih sil, da bodo ratificirale londonske in pariške sporazume in po pogostih izjavah sovjetskih voditeljev, da bi ta ratifikacija napravila konec poizkusom, da se pride do nekega sporazuma o nemškem problemu in razorožitvi, govorilo o novih momentih v odnosu med Vzhodom in Zahodom. Poleg tega je to prvi primer v zgodovini atlantskega pakta, da se bo moralo razpravljati tudi o zelo važnem in resnem notranjem sporu med vojaki in civilisti, do česar je prišlo zaradi vprašanja, kdo bo, v katerem trenutku in po katerem kriteriju, mogel odločati o uporabi tako imenovanega taktičnega atomskega 0-rožja? Vrhovno poveljstvo atlantskega pakta smatra, da je to njegova domena in da vojaške osebnosti morajo v tem pogledu imeti povsem proste roke. Njihovi argumenti so v glavnem sledeči: odnos vojaških sil v Evropi gre še vedno v korist sovjetskega bloka in bi» v primeru spora zahodna tehnična premoč mogla odigrati odločilno vlogo samo tedaj, če bi bil odgovor na napad bliskovit in s pomočjo atomskega orožja in to ne glede na to, če bi bil vzhodni napad izvršen s pomočjo atomskega orožja. Odgovor bi mogel bitj bliskovit samo tedaj, če bi imela vojska proste roke za uporabo atomskega orožja. «Ce bi ta sklep ostal v rokah civilistov, oziroma vlad, bi bila prva bitka zelo verjetno izgubljena«. Ta izjava se pripisuje maršalu Montgomeryju s pripombo, da Churchill ni bil istega mnenja. Vojaški strokovnjaki nadalje razvijajo svojo tezo takole: časi objavljanja vojn so minili in činitelj iznenadenja ima danes velikansko vlogo. Pa tudi ko bi bodoči sovražnik, spoštujoč stare viteške tradicije, objavil vojno, koliko časa bi bilo potrebno, da se vlade atlantskega pakta med seboj posvetujejo, pa da pride do sklepa o uporabi atomskega orožja? Poleg tega, če se spre;...j načelo, da Zahod ne more računati z nekim uspehom v borbi ((človeka proti človeku« ampak Foster Dulles samo, da se zanese edinole na svojo tehnično prednost, potem je povsem normalno, da odločajo o uporabi tega ali o-nega orožja samo vojaki. Vojaški strokovnjaki navajajo še en argument; danes je težko, skoraj nemogoče, določiti meje klasične oborožitve. Taktični atomski bombniki, le-tala-lovci z nadzvočno irzino, atomski topovi, moderni tanki s telemetri, vse to lahko prištejemo v vrsto klasične oborožitve. In atomsko bombardiranje ni več samo privilegij strateškega letalstva, s katerim razpolagajo ZDA, in ne vrhovno poveljstvo severnoatlantskega pakta. Približno tako mislijo atlantski vojaški strokovnjaki ter dodajajo, da politični delavci in diplomati po navadi privedejo do vojne, ki je pa nato ne vodijo, ker vojne vodijo — vojaški strokovnjaki. Civilisti so samo do neke meje istega mnenja. Točno je, — zatrjujejo tile — da je priprava oboroženih sil, izdelovanje strateških in taktičnih načrtov, gradnja utrdb in izbira oborožitve domena vojaških strokovnjakov. Toda tu je tudi njihova meja. Sklep o uporabi taktičnega atomskega o-rožja mora ostati v rokah vlad, t. j. političnih forumov. Sklep o uporabi taktičnega a-tomskega orožja mora ostati v rokah vlad, t. j. političnih forumov. Potemtakem bi celo v primeru napada vrhovni poveljnik zavezniških oboroženih sil general Gruenther moral zahtevati soglasje vlad držav atlantskega pakta, da bi lahko mogel na napad odgovoriti z atomskim orožjem. Ta razdelitev na «vojake in civiliste« je precej neprecizna, saj imamo vendar med civilisti znatno število tistih, ki podpirajo gledišče vojakov in pa obratno. Zanimivo je in hkrati tudi značilno, da so ((uporniki« — civilisti’ v glavnem predstavniki malih držav, od velikih pa, vsaj doslej, samo Velika Britanija. Ko branijo svoje stališče, mislijo vojaki v glavnem na represalije, ki bi jih morali izvršiti, civilisti pa na represalije, ki bi prišle z druge strani. Vojaški strokovnjaki pa poleg tega računajo, koliko in kakšne bombe bi bile potrebne, da ce uniči neko važno sovražnikovo središče in koliko ljudskih življenj more uničiti ena sama bomba. Civilisti vedo, da se taki računi vodijo tudi na drugi strani. Torej, kaj je treba smatrati za začetek vojne? Ce se vojakom pustijo povsem proste roke, da oni odločajo o tem, ali bi se ne moglo zgoditi, da bi se ena sama navadna provokacija mogla spremeniti v grozno katastrofo? Tak je na prvi pogled «a-tomski spor« v začetku tega zelo važnega tedna pariških razgovorov. Vendar pa so, kot v vsaki veliki družini, tudi v atlantski skupnosti člani, ki mislijo na to, da bi našli srednjo pot, ki bi hkrati zadovoljila i vojake i civiliste. Zato se tudi računa, da bodo pred petkom, ko bi se morali sestati člani atlantske zveze vendarle našli tudi to rešitev. Na sestanku vojaških šefov vojaškega pakta se je v prvih dveh dneh razpravljanj govorilo o političnih razmerah v svetu in o poročilu, ki ga pripravljajo za svet atlantskega pakta. Del tega poročila je posvečen obrambi vojaške teze o uporabi atomskega taktičnega orožja, v drugem delu pa se govori o razvoju oboroženih sil atlantskega pakta v teku zadnjega leta in o perspektivah za naslednje leto. Pariški ((atlantski teden« bo obeležen tudi z razgovori med ministri zunanjih zadev Fran-* cije, Velike Britanije in ZDA. Temu sestanku pripisujejo posebno važnost zaradi tega, ker bodo na njem razpravljali o pripravah za ratifikacijo londonskih in pariških sporazumom ^v evropskih par-larifehtiR Mfi'"d 'možnosti za sestanek s predstavniki ZSSR. B. Dj Mendes France Smareglieva «lslrska svatba* v gledališču <(G. Verd i * Kadar poslušamo Smare- ko je prišel na obisk k skla- Drozje, Ki so ga francoski vojaki odvzeli tunizijskim nacionalističnim upornikom, ki predali. Francozi so orožje razstavili Javnosti na vpogled glievo Istrsko svatbo (1805), ne smemo misliti, da se je v zadnjem desetletju preteklega stoletja porajal nov izraz v simfonični in komorni glasbi in da se je pripravljala revolucija tudi že v melodra-matiki. Tudi ne smemo misliti na italijansko *veristično opero, ki se je prav tedaj u-veljavljala. Ko je pisal Srna-reglia Istrsko svatbo, je pisal Debussg svojo opero Pel-leas et Melisande in Puccini svojo la Boheme. Po rojstvu je bil Smareglia komaj nekaj let starejši ob obeh omenjenih, po izraznih sredstvih in estetskem naziranju je pa bil starejši od njih za celo generacijo. Govoriti o Wag-nerjevem vplivu nanj v času, ko je Wagner bil še aktualen in je veliko operistov hote ali nehote sprejemalo njegov vpliv, bi pomenilo mogoče pripisati preveliko važnost temu dejstvu, ker je konično Smareglia toliko svojski, da lahko govorimo o njem kot o zreli osebnosti. Istrska svatba sledi petim operam, ki jih je bil pisal med leti 1879 in 1893, in predstavlja prehod med temi deli iz njegovih mlajši let in med tremi operami iz najbolj zrele dobe, ki so ji sledile. Smareglia ima povedati mnogo in, kar hoče, zna povedati: glasbene ideje so sveže, zanimive, glasbeni govor tekoč, prepričljiv. Ideje se uberejo v uravnovešeno celoto, v kateri si lirične izpovedi in dramatični dogodki slede naravno in prepričljivo. Dogajanje je razmeroma preprosto: ni nikakršne zahteve po vzvišenosti, ki je tako draga Wagnerju, ni tudi nikjer banalnosti, v katero tako rade zapadejo italijanske opere. Kakor črpa libreto snov iz resničnega dogodka in se sicer naslanja na dinjanske ljudi in njih običaje (Illica je spisal libreto v Dinjanu, datelju), tako prisluhne tudi sam skladatelj folklori in poustvarja s svojo glasbo značaje in ljudi iz kraja, ki mu je bil zelo pri srcu. A prav zato, ker jih je zadel v njihovih najbolj človeških strasteh in izrazih, je ustvaril opero, ki bo živela in ugajala, saj ima tudi sicer — in smo prej omenili — vse pogoje za to. V operi so zelo pretresljivi trenutki, ko mora človek občudovati silo izpovedi istrskega skladatelja: naj omenim vsaj zaključek ■ drugega dejanja, ko izpoje Lorenzo «bot-tonates, kjer posreduje glasba na zelo učinkovit način napetost in podčrtava Lo-renzovo bol in odločnost, zbeganost prisotnih, nejevoljo Biagia in Bare Menica ter Marušino osuplost, E\ako silo dosežeta v tretjem dejanju Marušina prošnja in zaključni prizor. Letošnja tržaška premiera je imela odličnega dirigenta. Domačin Luigi Toffolo je znova pokazal, s kakšno ljubeznijo in trudom je vodil vso predstavo. Njemu in orkestru gre nedvomno največje priznanje, pa tudi zbor, njegov vodja Adolfo Fanjani in režiser Carlo Piccinato so zastavili svoje najboljše sile za uspeh uprizoritve. Iz.ned pevcev nam je nudil muzikalno in' igralsko najboljšo interpretacijo Silvio Maio-nica kot Biagio. Njegov topel, lep in močari glas, kakor tudi njegova inteligentna igra so ustvarili dovršen, simpatičen lik. Gigliola Frazzoni kot Maruša, Ugo Novelli kot Bara Menico in Emanuele Spa-tafora kot Nicola so nedvomno peli in igrali s prizadevnostjo, a nas niso povsem zadovoljili. Šibka Salvatore Puma kot Lorenze in Gina Con-solandi kot Buče. -iž « Bi . ]BJT Vremenska napoved za danes: Lepo, suho vreme z delno oblačnostjo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 13.0 stopinj: najnizja pa 8.8 stopinj. TRST, petek 17. decembra 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RA »SO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 21.00: Tržaški kulturni razgledi. 21.13: Poje moški zbor «V. Vodnik« iz Doline. — Trst 1.: 11.45: Komorna glasba. Koper: 13.10: Reprodukcija II. dela III. javnega radijskega koncerta v Kopru. — Slovenija: 17.10: Popoldanski simf. koncert. ŠPORTNE VESTI ŽE ELIMINIRANA ŠVEDSKA?; Prvi dan 2:0 za ZDA Zmaga ZDA. v medconskem finalu za Davisov pokal se zdi že zagotovljena . ; TONY TRABERT BRISBANE. 16. — prvi dan medconskega finala za Davisov . pokal je moštvo ZDA osvojilo dve dragoceni točki, ki bržkone že zagotavljata zmago ZDA nad , Švedsko. V prvem dvoboju je Američan št. l Tony Trabert premagal Šveda št. 1 Svena Davidsona v treh setih 6:4, 6:3, 6:4. Vic menje njegove zmage, je 16.000 prisotnih gledalcev skočilo pokonci in zagnalo strašen vik protesta. Sodnik je hrumenje mirno prenašal, saj končno za odločitev ni bil sam odgovoren, temveč tudi zdravnik, ki je nasvetoval prekinitev zaradi rane. ki jo je dobil Langlois nad desno obrvjo. Mogoče je bil setih uklonil Lennarda Ber-gelina s 5:7, 6:2. 6:4, 5:7, 6:2. Začetek dvoboja se je nekoliko zakasnil zaradi nevihte in v začetku ni bilo skoraj nič gledalcev. Med igro Seixas - Bergelin pa jih je že bilo kakih 5000. Z današnjo dvojno zmago se uresničuje prerokovanja ameriškega vodje moštva PREDAVANJE TOV. M1LAD1NA O SOCIALIZMU V ITALIJI Pogubne posledice podrejanja kominformistom za PSI in za socialistično gibanje sploh Množ ce so vedno <5uWe potrebo po enotni socialist čm strank«, medtem ko so bi a trenja v vrhovih Seixas pa je za tem v petih sodnik res nekoliko prehiter, zlasti še, ko je bilo zelo blizu do konca runde. Francoz je bil Olsonu dober nasprotnik, vendar je le bil prvak boljši. | Langlois si je pa pridobil simpatije publike prav zaradi svojega dobrega odpora, ki ga je pokazal, vse dokler ga ni Ol-son ranil nad očesom. Olson' je po dvoboju zatrjeval, da bi se Langlois ne mogel več dol- V sredo zvečer je imel po otvoritvenih besedah članice izvršnega odbora SFS tov. Černe Miladin, -član IO SFS predavanje o socializmu v Italiji. Govornik je takoj v začetku poudaril, da moramo spremljati razvoj političnih dogodkov v Italiji, če nočemo ostati na repu dogajanja. Sledilo je zgoščeno in dokumentirano predavanje, v katerem je tov. Miladin prikazal vse važnejše politične dogodke o-koli italijanske socialistične stranke. Tako je nastal v strankinih vrstah na rimskem kongresu leta 1922 razcep v dva dela, ki sta se ponovno združila na pariškem kongresu leta 1930. Do združitve je prišlo med e-migrantskimi’ krogi. Na tem Billyja Talberta, ki je dejal, g0 boriti in da je torej zdrav-da so Američani sposobni pre-jnjk ravnal prav, ko je dvoboj magati Švede s 5:0. Mogoče i prekjnil. se to ne bo zgodilo, vsekakor l _________ bi pa bila senzacija, če si I N«*« košarkarski turnir primeru se bodo borili v finalu za Davisov pokal z Avstralijo, in sicer v dneh 27. do 29. decembra v Sydneyu. Sanremu Olson še prvak SANREMO, 16. — Petega mednarodnega košarkarskega turnirja za Novo leto se bo udeležilo šest moštev v dveh skupinah. V skupini A bodo Panhelenios (Atene). Crvena SAN FRANCISCO. 16. _ j zvezda (Beograd) in Pavia. V Včeraj zvečer je svetovni pr- j skupini B pa. * Panterrit (Hel-vak Bobo Olson premagal 'sinki). Villeurbanne (Lyon) in Francoza Langloisa s tehmč- Dira (Bologna), nim k. o. v 11. rundi. Dvoboj je veljal za svetovno prven- T i - r 1 stvo srednje kategorije. Toda JUGOS!0VQIlSk 1 KOlSSOTjl ko je sodnik Ray Flores dvig- 3 . p nil roko Boba Olsona v zna- JjQ (JirKl pO fcCfiptll Jugoslovanska kolesarska reprezentanca bo sodelovala od 12. do 28. januarja 1955. na amaterski dirki po Egiptu. Ko-lesarska zveza je določila za nstop naslednje vozače: Petroviča, Paniča, Lakoviča. Ješiča, Coliča, Delasanto. Ročica, Bogoviča, Vidalija in Metelka. V šestnajstih dneh bodo tekmovalci prevozili v štirinajstih etapah 1628 kilometrov dolgo progo. V tem času bodo imeli dva dni počitka. Ekipa bo odpotovala v Egipt z ladjo okrog 25. decembra. S A H Maribor-Cel|e 61:25 V nedeljo je bil v Mariboru šahovski dvoboj med Mariborom in Celjem. Dvoboj bi moral biti na 100 deskah, vendar pa so prišli Celjani «samo» s 86 možmi. Zmagal je Maribor v razmerju 61:25. * * * Na šahovskem turnirju za prvenstvo Maribora je po XI. kolu vodil mojster Longer z 9.5 pred Kukovcem 8.5 (1), dr. Nemcem 8. Babičem 6.5 itd. Do konca sta manjkali še dve koli. BOB OLSON „Slabo pričenjamo” piše „Borghese,; (Nadaljevanje s 3. strani) Dobro se zavedam, da pomeni dotakniti se tega predmeta, kakor da bi dregnil v osje gnezdišče. Pristavljam takoj, da sem vprašanje oo-stavil potem, ko sem ga proučil. Kajti s tem predlogom se vsi Tržačani ne strinjajo. In mnogi med temi imajo svoje razloge — se pravi interese. ki so edini resnično veljavni razlogi — da jo preprečijo. Vprašanje je v resnici zapleteno, ker bi prosta cona vsekakor prizadela industrijo. Ta bi namreč bila primorana, da se z inozemsko konkurenco spoprime na o-snovi istega orožja, t. j. brzz zaščitnih carin. Pristaši proste cone. sp. da bi se otresli tega nasprotovanja, odnosno, da bi ga pomirili, predložili več tehničnih nasvetov, da bi se z njihovo pomočjo odpravile te ovire. Kaže pa. da nasprotniki proste cone niso vprav najbolj prepričani v njihovo Učinkovitost, ker se namrač trudijo, da bi še na-praj ovirali njihovo ustanovitev. Ker nismo izvedenci, bi se o tem ne drznili dajati svojega mnenja. Dovoljujemo pa si opozoriti in to, kar nekateri med najbolj poštenimi nasprotniki proste cone jasno izpovedujejo, in sicer, da bi instrument proste cone. navzlic temu. da bi njegove dobre strani bile manjše kot trde njeni pristaši, lahko v splošnem postal za mesto to, kar ponekikrat elektrošok predstavlja za nekatere živčne bolezni. Ali obstaja tčrej upanje, da se bo naša vlada, pozabivši za kak trenutek na svoje ((tegobe«, na primer Sotgiu in Montesi, na Saragatove histeričnosti in vznemirjenost levih liberalcev, lotila tega vprašanja, ki ga komisar Pa-lamara prav gotovo ne ho mogel rešiti sam? Ali obstaja upanje, da bi se odpoved ši-kanam s. pomočjo raznih funkcionarjev. rajnih «do-gumiende«, ne smatrala od strani države za preveč strašno in hudo, če v resnici te odvisno od nje še kaj več kot samo gospodarska bodočnost tega mesta, ki bi moralo biti sveto' vsem Italijanom. Vprašanja. Samo vprašanja, k; naj jih spremlja samo to priporočilo: nikakor ne gre uganjati «trmo» za interese samo nekoga, pa četudi je ta v veliki finančni premoči. V zvezi s tem je bil v Gorici ustanovljen poseben iniciativni odbor za slovenske upravičence, torej za vse bivše ujetnike na Korziki, v Franciji, Severni Afriki in drugod. Odbor vabi vse zainteresirane, da pridejo na posvetovanje, ki bo v nedeljo 19. t. m. ob 10. uri dopoldne na sedežu ZSPD v Ui. Ascoli 1. Obiski pri prefektu Te dni je goriški prefekt De Zerbi sprejel dr. Hvalo, novega predsednika trgovcev v goriški pokrajini, in predsednika L'stanove ljudskih hiš dr. Caccesija. ki mu je predložil nekaj načrtov za gradnjo ljudskih hiš v goriški pokrajini. Seja IO SFS kongresu je Nenni dejal, da ni možno ' sodelovanje s komunisti, dokler bodo podrejeni politiki SZ. Čeprav so se med vojno po ukazih SZ napadali nemški socialdemokrati, ki so kasneje postali žrtve nacizma, se je po vojni spremenila sovjet-, ska politika in je kazalo, da v Moskvi ne nameravajo vsiljevati svojega gledanja. Tedaj se je govorilo o zmagah laburistov. socialdemokratov. V to obdobje spada kongres 1. 1945 v Rimu. Kaneje pa se je začela KPI vse bolj vmešavati v Nennijevo stranko in si jo skušala podrediti. Tedaj je odstopil Saragat. V letu 1946 pa so sklenili voditelji PSI in KPI politiko nenapadanja, kar pomeni, da vodilni ljudje pri PSI ne smejo napadati politike KPI niti politike SZ. Ta podrejena politika PSI je postala vije bolj škodljiva stranki, kar se je pokazalo tudi na raznih volitvah, na katerih je izgubljala glasove, medtem ko se je desno krilc PSI pod Saragatovim vodstvom vse bolj spajalo s krščansko demokracijo, levo krilo pa s 'KPI. Saragat je tedaj potegnil za seboj le 10% članstva. Na parlamentarnih volitvah leta 1948 sta nastopili PSI in KPI skupno, kar je bilo naravnost usodno za PSI. Obe stranki sta izgubili nad milijon glasov. Po drugi strani so znali v KPI izkoristiti politiko preferenčnih glasov, tako da je število poslancev KPI kljub izgubi glasov naraslo -od 109 na 141. medtem ko je število poslancev PSI padlo od 114 na 42. KP[ je na teh volitvah PSI pošteno ogoljufala. Poleg tega so bili na list! PSI izvoljeni tudi člani Ta teden so neznanci ponoči KPI. ker je partija spretno vdrli v urade «Riunione Adria-vrinila na vodilna mesta PSI tiča Sicurla« na jCorzu Verdi svoje agente. j štev. 40, od koder so odnegli Leta 1952 je bil v Bologni j precejšnjo vsoto ’ denarja. Pre- usjanovni kongres PSDI. najden so prišli do cilja, so zlo- katerem sta bila kot glavna i mili vrata in nato začelt iskati voditelja Saragat in Romila. po vseh omarah in predalih. Ko so glasovali glede sodelo- j Polastili so se v tako 84.348 lir vanja s krščansko demokraci- j ter treh bančnih čekov, ki. sla jo na parlamentarnih vo-,jih izdali Goriška hranilnica litvah, je Codignola dobil 70 ter Kmečka banka, in sicer v Odobrili so 118 milijonov posojila za razširitev štandreškega vodovoda prvič PO sedmih letih(tj sliJH GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Nepozaben nastop SNG sinoči v Doberdobu Sinoči je Slovensko narodno gledališče iz Trsta nastopilo v Doberdobu s Tierma-yerjevo dramo «Mladost pred sodiščem«. Ta, po sedmih letih, prvi nastop tržaškega slovenskega gledališča na Goriškem je pomenil pravo zmagoslavje slovenske dramske umetnosti- Zanimanje za uprizoritev je bilo izredno in mnogi so bili, ki jih dvorana prosvetnega društva «Jezerio» ni mogla več sprejeti. Drage slovenske umetnike iz Trsta. sta pozdravila in se jim zahvalila za obisk predsednik domačega , društva in predstavnik prosvetne zveze iz Gorice, v imenu gostov pa sta spregovorila tov. Modest Sancin in v imenu uprave gledališča tov. Jože Babič. Doberdobci so svojo hvaležnost izkazovali z obilnim ploskanjem kakor tudi s številnim cvetjem, ki so ga poklonili nastopajočim. Po predstavi pa so se igralci še nekaj časa zadržali v prijetni družbi domačinov, katerim so morali seveda obljubiti, da se bodo šc povrnili med nje- Predavanje Danes zvečer ob 20. uri bo imel prof. Sever v društveni dvorani predavanje z naslovom: «Rast ljudske pesmi na Slovenskem v srednjem veku«. Vabimo k udeležbi. V torek zvečer je bila v Gorici seja IO SFS, ki se bo zaradi številnih aktualnih vprašanj nadaljevala še v torek prihodnjega tedna. kino Člani izvršnega odbora so ' po prečitanju zapisnika ugo- CORSO- I7: »Serif brez pi- tovili, da je med članstvom ■zanimanje za današnja pereča politična vprašanja in v zvezi s tem, sklenili sklicati sestanke SFS še v nekaterih krajih. Največ časa so udeleženci torkove seje posvetili razpravljanju o delovanju na kulturnem pa tudi na gospodarskem področju na Goriškem, ter stavili več predlogov, ki jih bodo na prihodnji seji podrobneje proučili. Tatovi vlomili v urade „KiufliOoe iidriatica di Sicurta" odst. glasov, ker je bil proti sodelovanju, kasneje pa je Codignola propadel in Saragat je dobil 80% glasov' za sodelovanje s KD. Tov. Miladin je dalje omenil ie izstop Cuechija in Ma-gnaoija iz KPI. ki sta ustanovila Zvezo neodvisnih socialistov. Ob koncu je pripomnil, da so množice vedno čutile potrebo po enotni in močni socialistični stranki, medtem ko so bila trenja v vrhovih. Toda sedanje socialistično vretje bo prav gotovo našlo pravo in skupno pot za vse iskrene socialiste. .;i sr borijo za močno socialistično in neodvisno stranko. znesku 190.080 lir, 54.500 lir ter 6.829 lir, ki so bili shranjeni v nekem predalu mize glavnega urada. Ravnatelj agencije Bruno Bressan je tatvino takoj prijavil policiji, ki je že začela preiskavo. Opozorilo bivšim vojakom ki so bili v ameriškem ujelmšNu 45 na * Manici Znano je. da mora rimska vlada plačati odškodnino vsem bivšim vojakom, ki so bili v ameriškem ujetništvu. Šolske kuhinje na ljudskih šolah Tudi letos je šolski patronat poskrbel za šolske kuhinje na ljudskih šolah v goriški občini v korist predvsem revnih učencev. šolske kuhinje so- pričele delovati dne 1. decembra za dobo 116 dni. V vsej občini dobiva hrano skupno 665 učencev, in sicer 40 v Stražicah. 35 v Standrežu, 35 v Pevmi, 40 v Podgori. 70 v Ločniku, in v Gorici skupno 400 učencev. V študentski menzi v Ul. Diaz dobiva brezplačno hrano še 30 dijakov srednjih sol. štole«, barvni film. W. Ro-gers in N. Olson. VERDI. 17: «Pogumni princ«, barvni film. J. Leight in J. Mason. CENTRALE. 17: ((Rudniki kralja Salomona«, D. Kerr in S. Granger. VITTORIA. 17: ((Spalnica mladenk«. MODERNO. 17: «Sled kače«. D. Lamour. /a podaljšanje Ul. Koiua bodo potrošili 72 milijonov, /a gradnjo 134 atanovanj pa 1 OB milijonov Predvčerajšnjim so ob ne- ki je bila postavljena v slačil-popolnem številu občinskih [nici, da bi prostor malo ogrela, svetovalcev pričeli občinsko j Zaradi majhne okvare plinske sejo, na kateri so najprej od- i cevi je od tam uhajal plin, ki ložili razpravo o interpelaciji j je prišel v dotiko s plamenom monarhista Pedronija proti . in povzročil eksplozijo. Pla-obstoju pevmskega spomenika, j men, ki je nastal ob eksploziji, ker je bil predlagatelj zaradi vsestranske politične zasedenosti odsoten. Izvedelo se je, da je zopet, na nekem kongresu v Milanu. Sledile sp .številne odobritve predlogov občinskega odbora. Odobrili so okoli 77 milijonov lir za podaljšek Ul. Roma. Nadalje bodo zgradili 64 stanovanj in zanje potrošili 106 milijonov lir. Štiri mdijune lir so odobriti tudi za popravilo Ul. sv. Mihaela. Ob koncu so odobrili posojilo 118 milijonov lir. ki jih potrebuje občina za finansiranje razširitve štandreškega vodovoda. Posojilo, bj se u-mortiziralo v 35 letih z 5.8%. Državni prispevek bi znašal 44,52% vseh stroškov. Svetovalec tov. Milan Pavlin je županstvu priporočil, da bi z deli kmalu pričeli, ker se to vprašanje že dolgo časa zavlačuje in je zaradi tega prebivalstvo Standreža oškodovano in upravičeno nejevoljno nad občinsko upravo. Požar v slačilnici lovarne slaščic V sredo je v slačilnici tovarne slaščic v Ul. Duca d’Aosta št. 5 nastal požar, ki je povzro. čil nad 200.000 lir škode. Neka uslužbenka tovarne je okrog poldneva vžgala peč na plin, predvaja DANES 17. t. m. z začetkom ob 18. uri ii>m: (( W\1 »Ji )) Igralci: EDWARD G. ROMBINSON PAUi-ETTE GODDARD f f MotoGuzzi št ZNIZANE CENE AIRONE TURIZEM 250 349.000 lir AIRONE ŠPORT 250 ....... 364.000 » ZIGOLO 98 ccm ....................... 149.000 » ZIGOLO 98 ccm luksuzni ....... 163.000 » CARDELLINO 65 ccm..................... 99.500 » FALCONE 500 ccm...................... 399.000 » FALCONE 500 ŠPORT . ................ 419.000 » GALLETTO 192 štiri prestave .... 289.000 » TOVORNI MOTORJI ZVRNL.JIVI 15 STOTOV DELAVNICA ZA BRUŠENJE CILINDROV BENCINSKIH IN DIESEL MOTORJEV. /»DtUACmil Izključni predstavnik: Vn LIV\ A dV*ULI TRST - Ul. F. Severo 18 - Tel. 38903 je zajel nekaj oblačil, ki so bil tam shranjena, ter poškodoval tudi prostor sam. Na kraj so takoj prihiteli goriški gasilci, ki so v kratkem času pogasili ogenj in tako preprečili, da ni prišlo do hujših posledic. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in Priprave za goriško pustno veselico Včeraj popoldne se je na s(dežu goriškega ENALA P*-n v n o sestal pripravljalni od-bor. katerega naloga je organizirati goriški karneval. Kot znano, je lanskoletni kaineval propadel, ker organ zator.ii niso prejeli pomoči, katero so od odgovornih :seb pričakovali in so bili tudi prispevki goriških industrialcev tako nizki, da je vsaka zamisel ol karnevalu padla v vodo. Zato se je letos ustanovi! poseben odbor, ki je že imel vrč sestankov. Doslej so odborniki že pripravili maksimalni prnJ gram iz katerega je razvidno, da so k udeležbi pri goriškem karneval pozvani tudi ljudje izven pokrajine. Pohoda vo» zov po mestu se bodo lahko udeležili vsi tisti, ki bodo pravočasno predložili pripravljalnemu odboru v Gorici skico, voza, s katerim nameravajo prisostvovati goriškemu Karnevalu. Nov šef prefektovega urada Objavljena je bila vest, d* o dr. Bionda dosedanjega podprefektovega inšpektorja ponoči lekarna S. Giusto, Kor- j postavili za šefa urada na go-zo Italia 106 - tel. 31-52. | riški prefekturi. PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE Sl NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV Poslirani bosle dobro po najuoodnejših cenah A-PERTOT lil. GiNNASTICA 22 - TRST - TELEFON 95998 i> Sestavljena 19 na/boljšega materiala Izdelana po najnovejiih tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo ta S let Zahtevajte jo pri svojem urariu* iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltiiniK11111111 niiiim«11 s!kemnedy | Tiittem d 72 Moral sem se odpeljati z avtobusom v Orlando in tam ujeti letalo. Tedaj sem videl, da nimam s seboj dovolj denarja za letalsko vozovnico do VVashingtona. Pogledal sem v denarnico in ugotovil, da nimam niti dovolj denarja za vozovnico do doma v Jacksonvillu. Pogledal sem svoj fotografski aparat, in se spomnil, da bi ga lahko zastavil za vozovnico do Jacksonvilla, kjer bi vzel denar za nadaljnje potovanje. Spomnil sem se tudi, da bi Eliiott lahko kaj zasumil, če bi nerodno odnesel svojo prtljago iz hotela. Pusti! sem svojo obleko v sobi, vzel zobno ščetko in jo vtakni! v žep, obesi! fotografski aparat čez rame m šel iz sobe. Ko sem hotel zapreti vrata, sem opazil steklenico wlnskyja na mizi. Whisky bi mi namreč prišel zelo prav na potovanju. Toda nisem mogel najti zamaška Medtem ko sem iskal čep. sem prestrašeno mislil na morebitno Eiliottovo akcijo. Končno sem položil nezamašeno steklenico v žep zraven zobne ščetke. Hitel sem mimo Elliottovih vrat, tekel do hodnika in se ustavil trenutek »Kdaj začne vasa restavracija deliti kosilo?« sem vprašal žensko, ki je sedela za informacijsko mizo- «Ob 11.45,» je odgovorila prijazno. « Dobro!* sem rekel in hitel na avtobusno postajo. «Kdaj odpotuje naslednji avtobus za Orlando?* sem vprašal uradnika. «Ob 12.15, kolikor se pač ravna po voznem redu,* je odgovoril človek. To je pomenilo, da moram čakati še dve uri. Medtem ko sem stal tam. sem videl šerifa McCalla. Ki se je peljal mimo v policijski limuzini in pozdravljal s svojim ogromnim cowboyskim klobukom svoje navdušene simpatizerje na pločniku. Nisem hotal kupiti takoj vozovnice. Sel sem v neki prostor. kjer ni bilo nikogar, ter se pripravil na dolgo čakanje. Toda kakor sem se nagnil, je whisky zacurljal iz pozabljene steklenice in mi zmočil plašč, srajco in perilo. Tedaj sem tako smrdel kot nekdo, ki je pijanceval trideset dni. Ker nisem imel s seboj nobene druge obleke, mi ni ostalo drugega, kot da sedim v upanju, da duh po alkoholu izhlapi. Prav tako sem upal. da bo vonj po whiskyju Izhlapel, preden pridem v središče FBI- Ko je prišel avtobus, sem se čutil precej pijanega od vdihavanja alkohola, čeprav nisem nič pil. V avtobusu se se čutil bolj varnega, toda vedel sem. da se še nisem izognil nevarnosti. Ce bi me odkrili, bi Elliottovi ljudje utegnili preiskati avtobus. Tedaj bi me peljali v zapor in »opravili*1- tudi z menoj ob robu kake zapuščene ceste. IZMIŠLJENA TRDITEV Medtem sem prišel v Orlando brez slehernih nevšečnosti ter sem stopil k telefonu. »Letalo za Jacksonville odpotuje čez 17 minut.* so me obvestili z letališča. «Ne verjamem, da ga boste že ujeli.* ■ »Kdaj odleti naslednje?* sem vprašal. »Komaj ob 10. zvečer.* »Zadržite ga — poskušal ga bom doseči!* Tekel sem iz telefonske govorilnice in začel iskati taksi-Samo enega sem zagledal, toda v njem je le sedel neki človek. »Strašno se mi mudi, kje bi mogel dobiti taksi?* sem vprašal šoferja- »Pravkar so mi javili, da ima moja žena porod v Jacksonvillu ter mi ostaja samo 17 minut, da ujamem letaio!* »Zdi se mi. da v bližini ni drugih taksijev,* je rekel šofer brezbrižno. Tedaj je spregovoril človek, ki je sedel v taksiju. V roki je držal na pol prazno steklenico whiskyja. Mislim, da ie ‘zavohal vsebino moje razlite steklenice ter menil, da sva si sorodni duši. » »Kaaaj je seeedaj?* je izblebetal. »Zena čaka na porod? Pridi sem... Ze tako nimam drugega opravila... odpeljal vas bom. kamor koli hočete.•.» Skočil sem v avto ter nisem gledal podarjenemu konju na zobe. Tako smo se odpeljali na letališče. »Popijte malce tega,* je rekel moj dobrotnik in mahal s steklenico. »Ce pričakujete otroka, vam bo koristilo, če malce popijete.* «Hvala. ne sedaj,* sem rekel ter skušal zračunati, kako bom kupU vozovnico za letalo, tudi če pridemo pravočasno na letališče. »Poslušajte.* sem rekel šoferju, jaz sem tako presenečen zaradi naglice dogodkov, da nimam niti dovolj denarja za letalsko vozovnico. Medtem pa imam fotografski aP?rf„;iev, je vreden 150 dolarjev. Kako bi bilo, če bi mi dali i°.d ‘lara* za katere vam dam potrdilo za 15, vi pa si pridržite a^bils, kot zastavljeni predmet. Dajte mi številko vašega avtom tako da lahko pridem do svojega aparata.* SREČNO SPOZNANJE 10 »Ne vem.* je rekel Šofer sumljivo. »Ne vem, ali imam dolarjev, s katerimi bi lahko razpolagal* Toda moj novi prijatelj je zopet spregovoril: - p3, «Tu jih imate.* je reke' in potegnil 10 dolarjev Tu je denar, a vi si pridržite tudi svojo kamero.* ujej To me je presenetilo. Čeprav sem zelo želel, da_ letalo, si vendar nisem želel ločiti cd aparata. Toaa. *• sicer ugodno rešitev nisem bil navdušen, ker bi moz* zopet našel, da bi mu vrnil denar. iec našel, da bi mu vrnil denar. } Prišli smo na letališče. 17 minut je že m ml lo. v -- alo na vzletišču z že prižganimi motorji. Soterj“ fKel proti vožnjo, zahvalil sem se svojemu prijatelju in blagajni. Nekdo je zakričal: «Pohiteti morate, gospod. Mi jemo letalo samo zaradi vas.* , j. tre* »Slišite,* sem rekel brez sape. «Moja žena ca^ v Prav tedaj, ko sem mislil, da nimam več nooeneb me je nekdo prijel za laket. (Nadaljevanje Udliovoln1 urednik STANISLAV KENKU - UKEUNISTVIF. UULA MUNTELCHI M *. 111. n*« - Telefon Mevlik* 93-80*1 In