I flfiv
KURIR
NOVO MESTO 27. avg. 1980 leto X. *št.l2
časopis kolektiva industrije motornih vozil


Tudi na Gorjancih je zelo prijetno!
Že res, da se v tej vročini vsakomur prileže ohladitev v morju, vendar pa je med nami tudi mnogo takšnih, ki miru na Goijancih ne , bi zamenjali za morje.
Dom na Miklavžu postaja naš drugi rekreacijski center. Gorjanske košenice in gozdovi radi sprejemajo vsako leto tiste, ki se, željni miru, dobrega zraka in prijetnega bivanja v naravi, zatečejo pred nemirnim vsakdanom. Mnogo je takšnih, ki jo primahajo k Miklavžu s šotorom in se „zakampi-rajo” za deset ali več dni.
Zadovoljni so z bivanjem na Gorjancih, ne manjka jim ničesar; najvažneje pa je, da so daleč od živžava, kakršen je te dni ob našem morju.
Tudi sobotna „tura” iz mesta do Miklavža je prav prijetna. Za potešitev lakote in žeje pa je poskrbljeno, saj je dom odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih in torkih.
Gotovo pa bo dom na Miklavžu še bolj obiskan, ko bodo uresničena vsa naša prizadevanja in želje, ki jih imamo v zvezi z rekreativnim centrom, kakršen naj bi Gorjanci postali.
Tovarna opreme MIRNA: vsi želijo več pristnih stikov z Novim mestom
O tem, da bi želeli tesnejšo sodelavo in povezanost z vsemi tozd v naši delovni organizaciji, smo že večkrat pisali. Tudi sami smo iskali stike z odgovornimi tovariši v naših tozd in jim razlagali, da želimo preko ,,Kurirja” obveščati vse in o vseh. Toda brez sodelovanja ne gre.
V	vseh tozdih so bili izvoljeni dopisniki, ki naj bi s sodelovanjem utrdili povezavo med uredništvom in tozdi. Toda vsega dopisniki ne zmorejo. Seveda je še vrsta drugih, ki so odgovorni za kroženje informacij, pa se tega žal ne zavedajo.
Prav ta pasivnost in ne-iznajdljivost nas je v uredništvu privedla do tega, da smo se odločili obiskati naše tozde, se pogovoriti o njihovem delu, načrtih, težavah in jih obenem spomniti na sodelovanje z nami.
V	tozd Tovarna opreme Mirna sta dve dopisnici „Kurirja”: Majda Bartolj in Milka Bevc. Tov. Bevčeva je v času našega obiska povabila na našo pobudo na razgovor predstavnike mladine, sindikata in ZK; razgovora se je udeležil tudi Jože Brate.
V	našem tozdu, na Mirni je zaposlenih okrog 500 delavk in delavcev, od tega je kar 200 mladih. In prav zato nas je najprej zanimalo, kako je mladina
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6.750 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Jasna Šinkovec, odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 —Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto; tisk: Knjigotisk Novo mesta
tu organizirana, kako deluje in kako se čuti njena prisotnost v tozd.
O delu mladih na Mimi nam je Jožica Kolenc, članica predsedstva občinske konference Trebnje, povedala:
„Za mlade, zaposlene v naši tozd slahko , rečem, da smo aktivni. Med drugim se vključujemo v akcije v okviru občinske konference in sodelujemo na delovnih akcijah. Žal pa ni povezave med našo in novomeško mladino, kar gotovo ni prav. V Novo mesto smo že večkrat poslali pismo z željo po sodelovanju, pa ni bilo odziva. Skupaj s sindikatom organiziramo ekskurzije in izlete, z njim pa tudi na drugih področjih, tako kot z ZK, tesno sodelujemo. Mladi v naši tozd se lahko pohvalimo z dobrim sodelovanjem v vseh samoupravnih organih. Želeli bi le, da se več aktivnih mladincev vključi v delo ZK.”
Sindikat ni le organizacija za nabavo ozimnice
V TOZD Tovarna opreme Mirna je aktiven delavec sindikata Jože Bartdj. Kot sam pravi, je čutiti, da so se delavci zavedli prave vloge sindikata in ga ne gledajo kot organizacijo za pripravo izletov in nabavo ozimnice. Ljudje vedno bolj spoznavajo, da je sindikat ena
izmed organizacij, ki ji je zaupano vodenje družbenopolitičnih akcij.
V nadaljevanju razgovora smo tov. Bartolja vprašali, kako ocenjuje delo sindikata, kakšna je njegova vloga v tozd.
„Pri nas smo organizirani v sedetih sindikalni skupinah. S tem smo omogočili neposre-dnejše reševanje težav, vodenje razgovorov in boljšo obveščenost.
Za izvršni odbor lahko rečem, da je delal zagnano in vestno, saj je bila v tem času vrsta akcij ob potresu v Črni gori, akcija za ceste, akcija ob sprejemanju samoupravnih sporazumov DO in SIS. Uspešno smo vodili javno razpravo pri sprejemanju zakona o združenem delu. Pri vseh teh akcijah pa je najbolj šepalo informiranje, kljub temu, da imamo 7 oglasnih desk in „Kurirja”.”
— Kako pa se je pri vas izkazalo delo po sindikalnih skupinah?
„Mirno lahko rečem, da dobro. Skupnih zborov delavcev nam skoraj ni bilo potrebno sklicevati, saj so vse razprave tekle po oddelkih, torej prav preko sindikalnih skupin.
Ugotovili smo, da je bila tu tudi udeležba številnejša, kar od 80 do 90 %. Pomembno je tudi, da je tu stekel razgovor, česar za zbore delavcev ne moremo trditi.
Vendar pa tako, kot smo lahko zadovoljni z delom sindikalnih skupin, tega ne moremo reči za povezavo s konferenco. Mislimo, da smo od konference deležni premalo pomoči in predlogov. Prav tako smo se na nivoju konference premalokrat sestajali. Od tam dobimo premalo pobud. Tudi zapisniki s konference so slabi, informacije so skoraj neuporabne. Sodelovanje z občinsko konferenco je mnogo bolj pristno in tesno.”
Toliko o delu sindikata. Upamo, da bo v prihodnje le prišlo do boljših in tesnejših povezav vseh tozd med seboj, kar je gotovo želja vseh.
Delo Z K na Mimi otežuje majh na številčnost
V osnovni organizaciji ZK na Mimi aktivno deluje Milan Ko-nestabo in z njim smo se pogovarjali o delu osnovne organizacije ZK. Na Mirni je od 500 zaposlenih le 9 članov ZK, kar gotovo otežuje aktivnost in uspešnost delovanja komunistov.
,»Predvsem nismo tako aktivni kot sindikat. Prav zaradi naše maloštevilčnosti tesno sodelujemo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Pohvalil bi sodelovanje z našim sindikatom, ki je zelo pristno, kajti vsak delavec je član sindikata,
(Nadaljevanje na 3. str.)
več mladih aktivnih članov ZSMS. Sodelovanje med ZK in ZSMS je sicer tesno, ko pa beseda nanese na to, koga bi lahko vključili v ZK, pogovor zamre. Mladi kot da se nečesa bojijo. Pravijo, da so pod vplivom staršev, vera je tu še močna. Mladi so aktivni člani svoje organizacije, toda v članstvo ZK se ne vključijo.
Komunistom na Mirni lahko predvsem zaželimo, da bodo tamkajšnji mladi delavci spregledali nesmisel svojega izmikanja, strah pred nečem neznanim, strah pred kdo ve čem in pokazali več odločnosti in samostojnosti. Slednjo od mlade generacije prav gotovo upravičeno pričakujemo.
(Nadaljevanje z 2. str.)
članov ZK pa nas je malo. Prav zato pri našem delu nismo tako samoiniciativni kot bi morali biti in delamo več ali manj na pobudo občinskega komiteja.
Tudi pri nas je stanje, kar zadeva odnose naše 00 ZK in ZK v Novem mestu, slabo. Letno se sestajamo enkrat, dvakrat, kar je odločno premalo. Vabila na te sestanke so telefonična in običajno tik pred zdajci, zapisniki s teh sej pa ne najdejo poti do nas. Na skupnih sestankih vseh 00 ZK pa le obsojamo drug drugega, namesto da bi se dogovorili in skupaj reševali težave.
Že lani smo pričeli z akcijo, ki naj bi prispevala k nadaljnji krepitvi odnosov med tozdi. V
ta namen je bila pripravljena v Novem mestu ocena družbenopolitičnega delovanja v delovni organizaciji, ki smo jo mi dobili kot osnutek, za katerega lahko rečemo, da je slab in pomanjkljiv. Ta akcija je sedaj v zatišju, kar ni prav. Potreben bo le drugačen pristop, da bo povezava tozd - delovna organizacija, res tesnejša,” je še dejal tovariš Ko-nestabo.
V 00 ZK na Mirni si na vso moč prizadevajo v svoje vrste vključiti več mladih
00 ZK v Mimi dela aktivno 6 let. V začetku je bilo le 5 članov, največ pa so imeli 14 članov.
Komunisti na Mimi si prizadevajo v svoje vrste vključiti
— Zdaj, ko ste članica komisije za informacije, mi boste redno poročali, kaj ljudje govorijo o meni.
C
Odgovornost za obveščanje
Kdo je odgovoren za obveščanje v temeljni organizaciji združenega dela? Morda bo odgovor presenetljiv: obveščanje je del dolžnosti delovne skupnosti in del samoupravnih pravic in dolžnosti vseh samoupravljavcev.
Sredstva javnega obveščanja so del delovnih in samoupravnih odnosov v temeljni organizaciji združenega dela in tako smo vsi, ki vstopamo v samoupravne odnose, hkrati tudi nosilci informacijskih procesov v tozd. Z razvojem proizvajalnih sred-
V	_____________
štev in samoupravnih odnosov so kajpak tudi vedno večje zahteve po čim boljši obveščenosti. Vendar pa so v tozd nekateri še posebej odgovorni za informiranje. To so predvsem samoupravni organi in delegacije tozd. Ustava pa poleg njih omenja še poslovodne izvršilne organe (direktorje) v tozd, ki so odgovorni za resnično, pravočasno in popolno obveščanje organov upravljanja in delavcev.
V informacijskih procesih v tozd imajo pomembno na-
logo strokovne službe. Na prvem mestu med njimi je seveda informativna služba. Njena naloga je, da organizira najbolj ustrezen sistem obveščanja, da poskrbi za strokovno obdelavo najpomembnejših podatkov. To seveda ne pomeni, da drugim delavcem v tozd ni treba sprejemati informacij, jih zbirati in pošiljati naprej. V vsakem primem pa je politika obveščanja del politike najvišjih samoupravnih organov. Tako mora delegacija nositi vso odgovornost za
N
informiranje o vprašanjih, ki jih obravnava, medtem ko morajo informativna služba in druge strokovne službe (tajništvo samoupravnih organov, pravna služba in podobno) po strokovni plati pomagati pri uresničevanju te naloge delegacije.
Novost na tem področju naj bi bil poseben informacijski center, ki bi bil središče vsega samoupravnega komuniciranja. S pomočjo takšnega centra bi imeli vsi delovni ljudje možnost neposrednega obveščanja. Dolžnost centra bi bila predvsem strokovna obdelava in ustrezno razpošiljanje informacij.
__________________________J
Zanimalo nas je, kako potekajo v Šmaijeti razprave o polletnem poslovanju, kako so zadovoljni z doseženimi rezultati, kaj jim pri njihovem delu povzroča največ težav in še vrsto stvari smo hoteli zvedeti o tem našem TOZD. In tako smo jih obiskali. Pogovarjali smo se z direktorjem ing. Leopoldom Rebernikom, predsednikom OOS v Šmarjet Alojzom Žuro in z našo dopisnico Zlato Poglajen.
Prvi krog vprašanj je bil namenjen gospodarjenju v minulem polletju.
To, da je izdelava oken za prikolice glavna dejavnost TOZD v Šmarjeti, ni potrebno posebej poudarjati. Razen tega dokončujejo tu še servisno opremo in aluminijaste profile.'
V prvem pdletju so imeli v Šmarjeti težave z materialom. Tov. Rebernik nam je povedal, da je prav to motilo nepretrganost dela, saj je bila proizvodnja motena prav zaradi težav, ki so jih imeli z nabavo reproma-teriala. Krivci za to so bili tako domači kot tuji dobavitelji. „Razen tega pa naše zmoglji-
Nekoliko izven vasi Šmarjeta, obdan s plodnimi dolenjskimi griči, se nahaja TOZD Šmarjeta — tovarna oken in kovinske galanterije.
Človek, ki se pelje po cesti mimo tovarne, dobi o njej takoj prijeten vtis. Okolje okrog tovarne je skrbno negovano — zelenice, grmičevje, vrtnice. Povsod se čuti, da ljudem v tem kolektivu ni vseeno, v kakšnem okolju delajo. Sami so uredili okolje okrog tovarne in zanj nepretrgoma skrbijo.
Nič drugače pa ni v tovarni: povsod je red, čistoča — v delavnicah, menzi, sanitarijah. Šmarješki TOZD res ni kdove kako velik; v njem je trenutno zaposlenih 97 delavk in delavcev.
vosti niso tolikšne, da bi na višku sezone lahko sledili potrebam tovarne prikolic v Novem mestu kot v Brežicah. Mi bi morali v „mrtvi sezoni” nujno ustvarjati zaloge, vendar pa tega ne moremo prav zaradi nerednih dobav pleksi stekla. Pri nas delamo v dveh izmenah, peči pa obratujejo v treh izmenah, saj so prav one ozko grlo v naši proizvodnji. Nemalokdaj se zgodi, ko le dobimo material, da delamo celo po 12 ur in ob sobotah,” je dejal tov. Rebernik.
Več las mili spodbud!
S predsednikom OOS Alojzom Zuro smo se pogovarjali o samoupravni organiziranosti in o družbenopolitičnih aktivnostih v njihovem TOZD.
enkrat sta prav ti dve ozko grio'
— Kako ste zadovoljni z doseženim planom?
„Mislim, da smo kar dobro gospodarili, saj smo kljub že omenjenim težavam zadostili zahtevam po našem izdelku. Lahko rečem, da smo se ravnali po smernicah, ki so bile enotne za vse naše gospodarstvo. Veliko smo delali na tem, da smo zmanjšali izmet. To nam je tudi uspelo; s posebnimi kontrolnimi listki smo lahko točno ugotovili, kje, kako in zakaj slab izdelek. Izmet smo znatno zmanjšali, tako da ga imamo sedaj le še 0,5 — 0,6%. Vemo pa, daje to zelo pomembno glede na dejstvo, da je naš osnovni material, pleksi steklo, izredno drag in da ga letno predelamo v vrednosti 10 milijard din.”
— Kaj pa izraba delovnega časa?
„Normativi so na mnogih delovnih mestih preseženi, ponekod celo preveč — to pa je posledica tehnoloških izboljšav in gotovo tudi dobrega dela naših delavcev. V režiji dela pri nas z vratarji in skladiščniki 20 ljudi in tu nadurnega dela skoraj ni, le tedaj in tam, ko to zahteva od nas proizvodnja. Predvsem pa ljudem tudi ni v interesu nadurno delo;kot sami pravijo, radi pridno delajo 8 ur, kajti potem jih doma čaka delo na polju. Vendar pa prav zaradi nerednih dobav materiala pride do tega, da morajo včasih delati tudi po 12 ur.”
To, da si delavci v Šmaijeti resnično prizadevajo pri svojem delu, potrjujejo rezultati dela. Razen tega pa moramo vedeti, da naj bi v tem proizvodnem procesu delali 103 ljudje, dela pa jih 97. Struktura zaposlenih nam pokaže, da prevladujejo ženske. Tudi kvalifikacijska struktura je dokaj nizka; prevladuje priučena delovna sila, ki pa trenutno ustreza zahtevam tehnologije.
Ing. Leopold Rebernik, direktor TOZD
„Tako v gospodarskih kot političnih dogajanjih ne stojimo ob strani. Po svojih močeh skušamo doseči čim več aktivnosti na tem področju,” je povedal tov. Žura in nadaljeval:
„Sedaj iščemo najboljša področja, kjer bi lahko sodelovali s krajevno skupnostjo. Tako smo se skupaj z njimi lotili reševanja stanovanjskih problemov. To je vprašanje, ki mu posvečamo vso potrebno pozornost. V ta namen smo združili sredstva pri LB in ko se bo teh sredstev nabralo, bomo kupili nekaj stanovanj. Iz tega sldada smo nekaj sredstev namenili za individualno gradnjo. Sicer pa je v na-
Mi
TOZD v Šmaijeti izdeluje dcna in kovinsko galanterijo. Pridnih rok je dovolj, le dragega, uvoženega pleksija ni vedno dovolj
Alojz Žura, predsednik sindikata
šem TOZD sindikat tista gonilna sila, na kateri sloni vsa družbenopolitična aktivnost.
Organizacija ZK pri nas še ni osnovana, čeprav si pri tem na moč prizadevamo, prav tako pa je z mladinsko organizacijo. Mladincev je malo in prav zato je škoda, da se ne bi organizirali. Prav sindikat skuša zdaj oživeti delo v ZK in v ZSMS. Ker
Ta cvedična greda pred vhodom v tovarn0 Je s^na pripravila do tega, da smo napravili posnetek. Saj nekako nismo vajeni rož fljUjjjn&kem dvorišču. V Šmaijeti delavci kar sami poskrbijo, daje njihovo delovno ok^' “^Prijetnejše.
je sindikat pri nas osrednja družbenopolitična organizacija, vodimo prav preko njega vse akcije.”
— Kaj pa prehrana, šport, kultura? Kako ste aktivni na teh področjih?
„Najprej naj povem nekaj o malici. S takšno kot je, nismo zadovoljni. Obroke vozimo iz Novega mesta — in ljudje se vedno pritožujejo nad kvaliteto malice. Pripravljeni so za malico prispevati nekaj več sredstev, samo da bi bila boljša.
Glede športa se skušamo vključevati v akcije, ki so orga nizirane na ravni delovne orga nizacije. Manjka nam samoinici ativnosti. Pripravljeni smo sode lovati, da pa bi sami nekaj orga nizirali, je že težje. Enako je tudi na kulturnem področju, saj vlada tud popolno mrtvilo. No, edino izlet enkrat na leto organiziramo.”
— Pa še eno vprašanje: kaj pa samoupravni organi in njihovo delo, ste z njimi zadovoljni?
„Lahko rečem, da so na mestu. Delegati vestno opravljajo svojo funkcijo, seveda kadar jo lahko, saj vemo, da mnogokrat sestanek DS skličemo na hitro, da se delegat niti ne more dogovoriti s sodelavci in zavzeti neka stališča. Vendar pa smo skoraj vedno o tekočih dogajanjih dobro obveščeni.”
— Tovarišica Zlata, no, zdaj smo tu. Pravite, da ste dobro obveščeni — kako ste naspi eh zadovoljni z informiranjem znotraj TOZD kot na ravni delovne organizacije?
„Znotraj TOZD lahko zatrdimo, da je informiranje dobro. Malo nas je in tako se poslužujemo največkrat ustnega prenosa informacije, kar je za nas najboljše in najuspešnejše. Imamo sicer tudi oglasne deske, ki pa se jih ne poslužujemo ravno veliko. Za informiranje na ravni delovne organizacije pa skrbi
edino KURIR in z njim smo zadovoljni.”
— Pa ne mislite, da bi pri oblikovanju vsebine „Kurirja” morali vsi več sodelovati?
„Da, prav gotovo! Saj nas vse zanima, kaj se dogaja po naših TOZD. Informacije bo potrebno posredovati vam v uredništvo.’f
Lepo. Upamo, da ne bo ostalo samo pri obljubah, da bo to sodelovanje med vami (v vseh TOZD) in nami v uredništvu končno le zaživelo.
J.Š.
Zlata Pokajen, dopisnica KURIRJA
V leplmci, kjer lepijo okna, je zrak močno nasičen z raznimi kemičnimi hlapi. Poleti so odprta vrata najboljši ventlator, pozimi pa zrak čistijo klima naprave.
o
ŠMARJETA: v I. polletju uspešna
Pevci vabijo v svoje vrste
V času svojega obstoja se je naš mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje Slavka Ravcha že nekajkrat predstavil občinstvu na posameznih pevskih revijah. Edino, kar je bilo vselej našemu zboru, je - njegova maloštevilnost.
To pa je težava, s katero se pevci srečujejo že ves čas obstoja. Če napišemo, da je v času, kar pevski zbor obstaja, v dveh letih prenehalo peti kar 14 moških in 5 žensk, lahko brez napora ugotovimo, da je pri mnogih prisotna neresnost.
Žal to popolnoma drži Mnogi tudi na vaje niso prihajali redno. Prihajali so vedno pored-keje in na koncu popolnoma prenehali sodelovati v zboru. Zakaj? Kaj morda dvakrat tedenske večerne vaje vzamejo toliko prostega časa? Res, ko začneš enkrat aktivno sodelo-
vati v zboru, postanejo vaje obveznost, vzamejo ti nekaj prostega časa, vendar kdor rad poje, mu tudi tistih nekaj ur v tednu ne bi smelo biti odveč nameniti zborovskemu petju.
Vsi pevci se na moč trudijo, da bi pridobili čim več novih članov, saj bi s tem številčno okrepili zbor in dvignili tudi kvaliteto petja. Že leto dni teče akcija za pridobivanje novih pevcev. Žal pa ni bilo pravega odziva. Prav zato nameravajo pevci skupaj s sindikatom začeti novo akcijo, ki bi privabila nove člane.
Še nekaj je, kar tišči naše pevce. Mnogo naših delavcev poje v zborih v svojih krajevnih skupnostih, mnogi pojejo tudi v zborih drugih delovnih organizacij - prav nje pevci vabijo, da pridejo tudi na vaje našega zbora in se mu priključijo.
Večkrat ste že lahko zasledili v Kurirju podoben sestavek, ki vas je vabil k sodelovanju.
Odziva pa nobenega.
Zakaj?
Dolenjci vendar slovimo med drugim tudi kot dobri pevci, sploh kot ljudje, ki radi pojemo. Po številčnosti našega zbora tega ne bi mogli trditi. Ponovno ste vabljeni vsi, ki radi pojete, da se priključite k zboru.
Pevci prično z vajami z začetkom šolskega leta, vaje pa bodo kot dosedaj vsak ponedeljek in sredo ob 19. uri v prostorih osnovne šole Grm.
Pridite, ne bo vam žal! Za podrobnejše informacije se oglasite pri tov. Mariji Jerele v TOZD Tovarna avtomobilov in pri tov. Zvonetu Pavlinu v TOZD Tovarna prikolic.
Vse, ki radi pojete, vse, ki vam lepa pesem pomeni veselje in zadovoljstvo, vabimo k sodelovanju!
VOLKSVVAGEN ZA SEDAJ NIMA „VIŠKA" DELOVNE SILE
Tovarna ,,Volkswagen Werke AG”, kateri je bilo za sedaj prizaneseno s problemom odvečne delovne sile, s katerim so se srečevali v ZR Nemčiji, je sporočila, da za sedaj ne planira zmanjšati števila zaposlenih v svojih šestih tovarnah v ZR Nemčiji.
Tako bo 119.000 zaposlenih po kolektivnem dopustu spet prišlo na svoja delovna mesta. Predstavnik „Volkswagna” je celo sporočil, da planirajo otvoritev 2.500 novih delovnih mest.
Hkrati je tovarna „Ford — Werke AG”, ki je podružnica ameriške tovarne avtomobilov v ZR Nemčiji, sporočila, da bo zmanjšala število zaposlenih iz 57.000 na 51.000, s tem da bodo uvedli program prostovoljnega predhodnega odhoda v pokoj in dajali določene ugodnosti, da bi spodbudili delavce, da bi zapustili delo.
VEČJA ZAŠČITA DOMAČIH PROIZVAJALCEV AVTOMOBILOV
Prodaja japonskih avtomobilov, ki v ZDA in v Zahodni Evropi dosega rekorden nivo, je minuli mesec dosegla na britanskem tržišču rekordno udeležbo — 18 %.
Takšni smo!
Že leta 1975, ko seje polegel prvi val navdušenja novih stanovalcev v bloku na Zagrebški 11, je bilo slišati vprašanje o nadaljnji usodi bližnje okolice med bloki 11, 13 in 15 (tedaj še v gradnji).
Nejasni odgovori pristojnih organov stanovanjske skupnosti in molk vseh, na katere so se obračali predstavniki hišnega
KURIRJEV OBJEKTIV
sveta vseh treh hišnih številk, niso dajali kaj prida upanja, da se bo razrito divje parkirišče spremenilo v urejeno zelenico z (žal) neizogibnim parkingom za potrebe stanovalcev teh blokov.
Še danes na tem ne tako majhnem prostoru ni prostora za stanovalce. Če že kdo „ujame” prostor za avto pred svojim blokom, pa vsekakor ne more računati, da bo njegov otrok varen pred vandalskim obnašanjem voznikov, ki svoje avtomobile, težke tovornjake in gradbene stroje parkirajo prav povsod, tudi tik ob stopnišču stranskega vhoda v Mercatorjevo trgovino. Zaradi tega so naši malčki največkrat kar na stopniščih, ki so sicer bolj vama, vendar imajo vrsto drugih pomanjkljivosti.
Omenili bi tudi prav nekulturno obnašanje nekaterih stanovalcev, ki jim ni mar za red in čistočo skupnih prostorov, čeprav so le-ti sestavni del našega skupnega stanovanjskega standarda. Zaseganje dela skupnih prostorov za osebne potrebe je dokaj pogost pojav, medtem ko le redkokdo poskrbi za zamenjavo razbitega stekla.
To je druga plat medalje, ki odkriva našo stanovanjsko (ne)-kulturo. Vsiljuje se vprašanje, ali bomo imeli takšen odnos tudi do okolice, če bo kdaj po naključju urejena!?
Po nedavno uradno objavljenih podatkih so avtomobili japonske proizvodnje prvikrat v juliju presegli prodajo domačih avtomobilov družbe ,3ritish Leyland”, katere udeležba na britanskem tržišču je minuli mesec znašala 16,23 %.
Povečana prodaja japonskih avtomobilov v Britaniji je pripravila predstavnike sindikata do tega, da ponovno zahtevajo uvedbo ostrejše kontrole uvoza avtomobilov.
PRIVREDNI PREGLED 15.8. 1980
Druge športne igre IMV priznanje
Lani v jeseni smo se prvič v velikem številu srečali delavci vseh TOZD in DSSS na našem športnem dnevu. Udeleženci se boste verjetno še spomnili, da nam jo je deževno vreme malo zagodlo, pa vendar — tekmovanje in vzdušje s tem nista bila okrnjena. Ker smo se takrat tudi dogovorili, da naj bi bila taka srečanja tradicionalna, bomo to športno-rekreativno srečanje
organizirali tudi letos.
Srečanje bomo imeli predvidoma v soboto, 11. oktobra na športnih igriščih v Novem mestu. Tudi letos bomo pomerili moči in znanje v ekipnih športih in seveda tekmovali za veliki prehodni pokal IMV, ki ga bo prejela najboljša ekipa v generalnem plasmaju vseh disciplin. Tekmovanje bo v sledečih športnih panogah: mali nogomet.
IMV-pokrovitelj košarkarskega turnirja paraplegikov
V novomeški športni dvorani Marof je bil v soboto, 16. 8. 1980 četrti turnir v košarki za paraplegike. Paraplegiki — ljudje na invalidskih vozičkih, so organizirani v 7 regijskih društev v Sloveniji in omenjeni turnir je organiziralo društvo paraplegikov novomeške regije.
Pokroviteljstvo nad njihovim srečanjem je prevzela sindikalna konferenca IMV, ki je tudi prispevala pokale in priznanja.
Treba je vedeti, da na rehabilitacijo paraplegikov izredno ugodno vplivajo vse športno-re-kreacijske dejavnosti, izredno priljubljena disciplina pa je prav košarka. Na tak način se tudi aktivneje vključujejo v vsakdanji ritem življenja. Naj naše bralce še opozorimo, da je v domu JLA v Novem mestu odprta razstava ročnih del, ki jo je priredilo društvo paraplegikov novomeške regije.
JOŽE TURK
kegljanje, streljanje, namizni tenis, šah, odbojka in vlečenje vrvi.
Ta zapis naj vas spudbudi k telesnim aktivnostim v prostem času in da boste dobro pripravljeni prišli na naše športne igre. Razpis z vsemi pravili bodo prejeli predsedniki osnovnih organizacij sindikata oziroma vaši športni referenti.
JOŽE TURK
SLOVENIJA V ŠTEVILKAH
Na ozemlju SR Slovenije je konec januarja 1980 živelo 1,894.239 prebivalcev, od tega 51,5 odst. žensk. Od skupnega števila prebivalcev je živelo na območju slovenskih mest kar 805.665 ali 42,5 odst. vseh prebivalcev. Iz drugih republik se je v Slovenijo preselilo v januarju 1189 prebivalcev; iz tujine se je priselilo 50 ljudi, odselilo pa 26.
OD VSEPOVSOD - OD VSEPOVSOD - OD VSEPOVSOD - OD VSEPOVSOD - OD VSEPOVSOD
Nafta - danes, jutri, konec leta...
polovici leta preskrba z bencinom, dizel gorivom in drugimi naftnimi derivati v glavnem v redu. Resnejšega pomanjkanja najvažnejših naftnih derivatov ni bilo nikjer v naši domovini. Težave so bile edino pri dobavah kurilnega olja za gospodinjstva — pred zaporo, kije prodajo ustavila.
Do težav je prišlo tudi v dobavah tekočega plina in mazuta v posameznih delih naše domovine, vendar pa je bilo to dokaj hitro regulirano z uvozom.
Največ težav je bilo v dobavi industrijskega olja in mazuta, ki jih je povzročilo pomanjkanje deviznih sredstev.
V naslednjih mesecih, do konca leta, je bilo rečeno na zbornici, bo oskrba z bencinom redna. Pričakujejo pa, da bo prišlo do težav pri oskrbi z dizel gorivom in s kurilnim oljem. Po ukinitvi prepovedi prodaje kurilnega olja pričakujejo močan naval. Z ozirom na to, da kurilnega olja ne bo dovolj, obstaja bojazen, da se bodo potrošniki v veliki meri preusmerili na dizel gorivo.
Beograd, 12. avgusta — TANJUG - V prvem polletju tega leta je poraba naftnih derivatov v naši domovini glede na isto obdobje lani, zmanjšana — so ugotovili predstavniki naftnega gospodarstva na srečanju v Gospodarski zbornici Jugoslavije.
Skupno je bilo v prvih šestih
mesecih porabljeno okrog 6,7 milijona ton vseh naftnih derivatov, kar je 6 % manj kot v prvem polletju lani. Poraba bencina znaša 950.000 ton, to je za 15 % manj kot v prvih šestih mesecih lani.
Predstavniki naftnega gospodarstva so ugotovili, da je bila v
1.	TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV
-	Proizvodnja I
-	Proizvodnja II
-	Proizvodnja III
-	Proizvodnja IV
-	Proizvodnja V
2.	TOZD TOVARNA PRIKOLIC
3.	TOZD TSHNOSBRVIS
4.	TOZD COMMHtCS
5.	TOZD RAZVOJNI INŠTITUT e. Dsss
7.	TOZD TAP BRežice
8.	TOZD TOVARNA 0KBN IN KOV.GALANT., Šmar jata
9.	TOZD TOVARNA PODGORJK Šentjernej
10.	TOZD TOVARNA OPRBMB ČRnomelj
11.	TOZD TOVARNA OPRBMB Mirna
12.	.TOZD' ZIF L jubl jana
13.	TOZD TOVARNA SBRVISNB 0H?BME Beli Manastir
IMV'kh
noserV/3
MESTO
SKOK V DALJINO Z MESTA
S REČANJE MLADIH IZ OZD NOVEGA M E S T A
35 LET
JUGOSLOVANSKIH
ŽELEZNIC
Na naših železnicah srrio po osvoboditvi zgradili 3200 km novih prog, elektrificirali pa 2900 km oz. tretjino jugoslovanskih železnic. Več kot polovico prog smo v tem času usposobili za 20-tonski osni pritisk, železničarji pa so v 35 letih dobili nekaj več kot tisoč novih, sodobnih lokomotiv in okoli 500 motornih vlakov.
Dekleta,1:
pridite!
Dopustniški dnevi se iztekajo. Se malo in jesen bo tu.
Z njo pa novo šolsko leto in vse aktivnosti, ki smo jih v vročih poletnih dneh potisnili nekoliko ob stran.
Tako se bodo pričeli ponovno tudi treningi rokometašic. Da, samo rokometašic, kajti fantje so obupali. Zato pa bi bilo prav, da vsaj dekleta resno začno s treningi. Trener Nace Turk pravi, da bi naše rokometašice z nekoliko več prizadevnosti lahko dosegle še lepe rezultate. Predvsem pa bi se morale številčno okrepiti.
Zato vabimo vsa dekleta, ki žele del svojega prostega časa posvetiti rokometu, da pridejo na igrišče na Loko. Rokometašice tam pridno trenirajo vsako sredo in petek od 15.30 — 17.30. Vabimo vas, da pridete na trening in se jim priključite.
Morebitne dodatne informacije lahko dobite pri tov. Jožetu Turku (interni telefon št. 85).
Pakoštanski
rekordi
Čeprav sezona letovanj v IMV-ADRIA campu v Pako-štanih še ni zaključena, saj bo trajala tja do sredine septembra, lahko že sedaj napovemo rekorden obisk naših delavcev, ki so v tdikšne m številu kot nikdar doslej pohiteli na ta ko-
šček Jadrana. K temu je delno prispevalo tudi skisano vreme v kontinentalnem delu naše ožje domovine, predvsem pa tudi dobra organizacija letovanja in nekatere izboljšave j^ede bivalnih pogojev v campu.
Sploh je bilo letos vse v znamenju nekakšnih neuradnih rekordov. Živosrebrna nitka na termometru se je vzpela krepko čez 35°C, morje s poprečno temperaturo vode od 24 — 27°C pa tudi ni nudilo posebne
osvežitve. Tudi cene na tržnici so bile na ravni olimpijskih rekordov, vendar so na splošno navdušenje le polzele navzdol. Vtis je, daje bila preskrba nad lanskim poprečjem, čeprav je bil camp nabit do zadnjega kotička. Vsi se pohvalijo, daje bilo za razliko od Novega mesta v Pakoštanih dovolj mesa, le zjutraj je bilo treba nekoliko bolj zgodaj pohiteti v mesnico. Najbolj pa so bili naši delavci navdušeni nad stalno tekočo vodo in obnovljenimi sanitarijami.
Naša kratka fotoreportaža prikazuje nekaj trenutkov iz življenja naših letoviščarjev. Morda ni vse tako, kot smo mi videli in slišali!? Naj bo to izziv, da se nam oglasite z vašimi vtisi!
1.	Sonce se nagiba k zahodu. Camp bo zaživel svoje večerno življenje, prepojeno z dišavami nepogrešljivih dobrot z „roštilja . Prijetno kramljanje s sosedi dolgo v noč ali družinski sprehodi po uličicah starega mesta
so najbolj pogost zaključek „delovnega dne .
2.	Tovariš Milan Medič -alfa in omega vsega, kar se dogaja v našem campu! Zadnji odide k počitku in prvi vstaja. Tudi boleča poškodba roke ga ne odvrača od vsakodnevnih nalog receptorja, gospodarja, upravnika in... Najbolj je vesel pravega, kulturnega camperske-ga obnašanja velike večine naših delavcev. So tudi redke izjeme, vendar v navzočnosti našega Milana kaj kmalu popravijo svoje vedenje.
3.	Čakanje plina - problem!? Dajte no! Prvič, čakanje običajno ni predolgo in drugič — in drugič, to je enkratna priložnost za strokovno diskusijo in komentarje dogodkov pravkar minulega dne/ Ku-kman je očitno pogruntai nekakšno na račun našega reporterja.
4.	Mrtva narava? Ne, restavracija! ,J*unta” je to v času najhujšega prometa. Skupinica na desni niso naši delavci, pač pa neki nepoučeni tujci Cene, dostojne hotelov „Hilton”, zagotavljajo delovnim ljudem te restavracije ljubi mir ves dan, teden, mesec in polletje Jeseni pa že tako zaprejo in se odpravijo na zasluženi počitek vse do nove sezone...