Veselo novico*) naznanjam zdaj vam: ta stara pravica napruti gre nam. Vse smo dobili, karkul smo voščili: pred nami Francoz je bejžov rad bos.
Srčnu smo prestali streljanje in grum, zdaj  bomo vživali v pokoji naš dum. Vživajmo vesele, zgubljene dežele so zopet doma: naš Fronc jih  ima.
Zdaj puške nositi nam treba ne bo, al' žvin'co rediti za tujo službo. Brez skrbi  orjamo, zdaj 'nograd kopamo, v imen Boga, dav nam bo vsega.
Narodno blago. Pejsem od Napoljona.1)
Napoljona bati se nemarno več, ker mogu je djati u nojženco meč. Francosku kraljestvu ne bo več posestvu imelu čez nas —: preteku je čas.
Ustav' se nej blizi, izgubu ljudi; potem per Parizi unoviČ nar'di armade široke: Starce in otroke vse je skup sprav', da b' se ga kdu bav.
Srčnosti pa take per vojski nej b'lu, občudi junake sovražnik čelu. V srce ga zbode, njemu vse pade: kamer se vzre, Čez njega gre vse.
In vse je pregnanu na enkrat bl'u res, tu mestu predanu je vojskam b'lu Čez. Mogočni cesarji so b'li gospodarji: Fronc, Prajs in pa Rus, Napoljon je skuz.
Hvalimo, molimo Boga najpoprejd, da se veselimo kaj tac'ga doživejt. Tud' naš'ga očeta cesarja Franceta: Buh naj ga živi, za nas naj skrbi!
Še vojvodi  naši živite več lejt! Tud' drugi tovarši imajo živejt'! Ker so pomagali, da smo ga ugnali Francoza u past: Dajmo Bogu Čast! V Šmariju zapisal 20. sušca 1900.I. L.
*) Acc. je enak nominativu.
') Ta pesem je od neznanega narodnega pesnika, ki je menda čital Vodnikove pesmi. Dobro ope-* kaj so mislili Kranjci, ko je bil Napoleon premagan. Takih pesmi je nastalo po Napoleonovem padcu še več. Tako n. pr. od generala Marmonta i. dr., katere se morda še tu in tam dobč.
Čudo moderne znanosti.