Gozdarski vestnik Letnik 61, številka 4 Ljubljana, julij 2003 Ovredn0tenje rekreacijske funkcije v U11banem gozdu na Golovcu Analiza sptrememb kulturne krajine v k.o. Bukovšcica Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Spoštovan· narocniki Pred varrli je 4. številka slovenske strokovne revije za gozdarstvo. Ured11iški odbor se trudi, da bi bil Gozdarski vestnik bolj pester in aktualen. Vabimo vas k sodelovanju. • Pa še na nekaj bi vas radi opozorili; • tudi Gozdarski vestnik ima financne težave; • zato prosimo zamudnike: poravnajte narocnino za leto 2003 Uredništvo Gozdarski vestnik, letnik 61 • številka 4 1 Vol. 61 • No. 4 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 170 ZNANSTVENE RAZPRAVE 171 Aleš OSANIC in Janez PIRNAT Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca Evaluation of the recreational function in urban forest -case study Golovec (Ljubljana) 183 Ana PEGAM in Janez PIRNAT Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obcini Bukovšcica Analysis of the Changes in the Cu/tura/ Landscape in Cadastral Community Bukovšcica STROKOVNE RAZPRAVE 195 Erik ŠABEC, Boris PERKO in Martina ŽIGON Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Introduction of ISO standards 9001 and 14001 into the company Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. 208 Edvard REBU LA Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih 213 Hrvoje ORŠANIC Kozjanska gozdnata krajina kot odraz interesa lastnika gozda GOZDARSTVO V CASU 217 Maksimilijan MOHORIC Evropski gozdovi -skupne koristi, deljene IN PROSTORU obveznosti 218 Maksimilijan MOHORIC Ministrski proces varstva gozdov v Evropi 221 DIT gozdarstva in lesarstva Pomurja Pannonia 2003 223 Adolf TREBEC Ubranili drugo mesto Uvodnik Ocen stanja v panogi gozdarstva je verjetno vsaj toliko kot gozdcnjev. Opredeliti stvarno stanje pomeni podlago za postavitev pravih ciljev in temu ustreznih ukrepov. Nosilcem gozdarske panoge se to že vec kot desetletje ne posreci. Vendar, tudi to je le ena izmed mnogih ocen enega izmed gozdatjev. Dejstvo je, da smo ekonomske podlage pri gospodarjenju zlasti z državnimi gozdovi v om.enjenem obdobju vec kot zanemarili. V zasebnih gozdovih ima lastnik mnogo vecji vphv predvsem zaradi svetovalne vloge, ki jo izvajajo delavci Zavoda za gozdove. Posledica tega je stalno nižanje deleža v skupnem prihodku gospodarstva Republike Slovenije, ki znaša v letu 2001 le še 0,21 %, delež BDP pa 0,18 %. Lahko bi tudi ugotovili, da odkar so ekonomski kazalci v naši panogi vse manj pomembni se stanje v gozdarstvu slabša in panoga postaja vse manj razpoznavna. Odraz tega je tudi vedno manj sredstev za javni del gospodarjenja z gozdovi, pritiski na ukinitev Združenja za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici' Slovenije, vse manj sredstev za znanstveno raziskovalno delo, šolstvo, itd. Pri tem pa v okvirju zadnjih gozdarskih študijskih dni na novo odkrivamo potrebe po povecani pozornosti na podrocju »nacrtovanja tehnologije poseka in spravila ter gradenj gozdnih prometnic« (citirani zakljucki gozdarskih študijskih dni so v narekovaju) in »proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov kot pomembnem dejavniku mnogo namenskega gospodmjenja«. Jas no je, da brez prila gaj an ja trgu ne gre. Seveda pa to niso le drevesne vrste in kolicine pac pa tudi kakovost. Vse vrste vlaganj v gozdove imajo poleg zagotavljanja splošno koristnih funkcij gozdov tudi namen doseganje cim vecjih donosov iz gozdov. Naš namen ni torej samo »gojenje kvalitetnega lesa<< pac pa ll.1di pridobivanje in trženje takega lesa. Bojim se, da pri tem prevechat zamenjujemo pojme kvalitetno in debelo drevje. Debelo drevje ni nujno, da je kvalitetno. Celo obratno je. Cim debelejše je drevje, tem starejše je in tem vec napak ima. Mehanska predelava sortimentov debelega drevja je draga. Ker ima veliko napak so izkoristki nizki, star les pa ima tudi neugodnejše mehanske lastnosti . Tako za enoto finalnega proizvoda porabimo mnogo vec casa in lesa. Pri tem pa za izdelavo visoko kvalitetnih finalnih izdelkov iz lesa uvažamo razlicne lesne polizdelke. ceprav tako drevje znamo pridelovati in ga je pri nas dovolj. Le v izbiro za posek moramo zajeti vecino kvalitetnega drevja na višku vrednosti posameznega drevesa. Neodgovorno pa je, da drevje gojimo 150 ali 200 let, potem pa posekamo suho drevo brez vsake tehnicne vrednosti. V takih primerih vecina vlaganj v gozdove postane nesmiselna, ucinek gospodarjenja z gozdovi pa se zmanjša zaradi vecjih stroškov in manjših dohodkov. V obmocnih nacrtih od leta 2001-2010 je ocenjen prirastek v naših gozdovih na 6,9 mio m3• Posek v letu 2001 je znašal nekaj nad 2,61nio m·\ pred tem pa v vseh letih do leta 1990 manj kot 2,6 mio ml. Posek za obdobje od leta 2001-2010 je predviden v višini 4,1 mio m~ ali nekaj nad 59 % p1irastka. Glede na »propadanje in ogroženost gozdov, porušeno razmctje razvojnih faz,« pa tudi debelinsko in starostno sestavo drevja, itd., bi moral biti delež etata v prirastku višji. Motivov za povecanje realizacije poseka pa je za lastnike gozdov malo, saj cene že od leta 1996 dalje padajo 2-3 %na leto. Ob takem stanju bomo ob sicer p1imernih vlaganjih vsaj v državnih gozdovih še naprej sekali visok delež slucajnih pripadkov in manj kvalitetno drevje. Celoten sistem gospoda.tjenja z gozdovi je obremenjen še z razdelitvijo na številne 1nstitucije, ki imajo v )>glede na vceraj,« danes mnogo nasprotujocih stališc . Tudi povezave navzven, zlasti do porabnikov lesa, so razen pri neposredn1h kupoprodajnih stikih slabe. Znova se bo treba povezovati. Najprej znotraj panoge, nato navzven. Tu sta pomembni javnost in porabniki lesa. Le to lahko dolgorocno poveca ekonomski ucinek in ugled panoge ter širšega gozdarsko predelovalnega kompleksa. Franci FURLAN spec. Znanstvena razprava --------------------------~ GDK: 907: (497.12 '' 04 Golovec) Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca Evaluation of the recreational function in urban forest -case study Golovec (Ljubljana) Aleš OSANIC 1 Janez PIRNAT Izvlecek: Osanic, A., Pirnat, J.: Ovrednotel1le rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca. Gozdarski vestnik, 6}/2003, št. 4. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit 17. Prevod iz v lecka v anglešcino: avtorji. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Urbani gozd je gozd znotraj mesta, v katerem so bolj kot druge poudarjene socialne funkcije. S štetjem obiska smo potrdili vecjo obremenjenost zahodnega dela Golovca (Ljubljana), ki je bližje jedru mesta. Na gostoto obiska vplivajo tako bližina mesta oz. strnjenih naselij, kot tudi urejenost poti in reliefne znacilnosti. Proizvodnje lesa ne želimo popolnoma izkljuciti , zato trajno zasledujemo tudi ta cilj, ceprav je po splošni valorizaciji manj pomemben. Na ta nacin bo gozd tvoril mnogonamensko celoto. Želimo, da tudi urbani gozd ohrani zgradbo in funkcije stabilnega gozdnega ekosistema, kjer bodo parkovni elementi prej izjema kot pravilo. Kljucne besede: urbani gozd, socialne funkcije gozda, rekreacija, Golovec, Ljubljana Abstract: Osanic, A., Pirnat, L Evaluation of the recreational function in urban forest -case srudy Golovec (Ljubljana). Gozdarski vestnik. Vol. 6112003, No. 4. In Slovene, with abstract in English, Lit. quot. 17. Abst..ract translated into English by the aut.hors. English language editing by Jana Oštir. Urban forest is defined as a forest situated within the area of a town, where social functions are stressed more than others. A visitor count has confirmed that the western part of the Golovec region -closer to the centre of the town of Ljubljana-is more highly frequented, which is the result of proximity to the town, well maintained path s and roads and geomorphological characterislics. In the concept of multifunctionality, there is no need to exclude wood production in the urban forests, even if this function is becoming less important. Urban forests should keep the structure and function of a stable ecosystem where park elements are more an exception than a ruJe. Key words: urban forest, social functions of the forest, recreation, Golovec, Ljubljana UVOD IN NAMEN RAZISKAVE INTRODUCTION AND GOAL OF RESEARCH Za mestne gozdove oziroma gozdove v neposredni bližini mest in gosto naseljenih obmocij veljajo nekatere posebne lastnosti, ki jih bistveno locujejo od gozdov na podeželju oziroma gozdov v gozdni, gozdnati in kmetijski krajini. S stališca socialnih funkcij gozdov so te razlike zelo ocitne. Visoka stopnja poudaJjenosti socialnih funkcije v veliki me1i vplivajo na nacin gospodmjenja in na samo nacrtovanje . Obisk gozdov je eden izmed dejavnikov, ki dajejo pecat urban im gozdovom in povecujejo poudrujenost socialnih funkcij. Z nacrtovanjem usklajujemo tudi interese med posameznimi uporabniki teh gozdov. Na eni strani so vsi tisti, ki jim pripadajo dobrine vezane na lastništvo, na drugi strani pa druge javnosti, ki izkmišcajo druge, predvsem nemateiialne dob1ine gozda. Slednjih je v urbanih obmocjih zaradi koncentracije prebivalstva vedno vec. Ob tem nas zanima, v katerih delih gozda so ti interesi posebej izraženi. Ker predpostavljamo, da vpliva na razvoj socialnih funkcij zlasti odprtost gozda, dostopnost in relief, se bomo podrobneje posvetili zlasti tem vprašanjem. 2 PREGLED POJMOV 2 DEFINITIONS 2.1 Opredelitev urbanega gozda 2.1 Definition of the urban forest Za opredelitev urbanega gozda so tako pri nas kot v tujini v rabi razlicni izrazi, v literaturi najpo­gosteje naletimo na naslednje izraze: urbani gozd, 1 A.O. univ. dipl. inž. gozd. 1000, Ljubljana, SI 2 J. P. doc. dr., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire. Vecna pot 83 , 1000 Ljubljana, SI Osanic, A., Pirnat, J.: Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca mestni gozd, primestni gozd. MiJler (1996) opredeli urbani gozd kot, "vsoto vse lesnate in z njo povezane vegetacije v gosto naseljenih obmocjih in okoli njih, od majhnih naselij na podeželju do velemest". Je vsota ulicnih dreves, posameznih dreves na vrtovih, parkovnega drevja, obrežnih gozdov in zelenih pasov okoli mest. Evropski pristop se zdi nekoliko drugacen in je usme1jen bolj k "pravemu" gozdu znotraj ali v bližini urbanih obmocij (DWYER 1995, cit. po KONIJNENDIJK 1997). Opredeljen je kot združba rastlinskega in živalskega sveta, znotraj ali v bližini urbanih obmocij, v kateri prevladujejo drevesa. V Sloveniji hi lahko veljala opredelitev, da z urbanim gozdarstvom pokrivamo urbane gozdove in parke v urbanih obmocjih. V urbanih gozdovih so v korist mešcanov, namesto proizvodnih funkcij, poudarjene okoljske in socialne funkcije. Urbano gozdarstvo ima v Sloveniji vgrajena nacela mnogo­namenskega gospodarjenja (po zakonu o gozdovih) zato je skrb za gozdove in parke ter posamezno drevje v urbanem okolju, del nacrtovanja in gospodarjenja z gozdovi" (OVEN et. al. 1999). V urbano podrocje spada obmocje mesta. "Urbani gozdovi so locirani znotraj mestnega obmocja in so vsaj nekaterim prebivalcem mesta dostopni s sredstvi javnega transporta, s kolesom ali peš. Pomen proizvodne funkcije urbanih gozdov se zmanjšuje. narašca pa pomen socialnih in okoljskih funkcij" (OVEN et. al. 1999). Ob tem je zanimiv tudi pogled v Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih (1998), po katerem so lesno proizvodno manj pomembni gozdovi v gospodarskih razredih, kjer je možno dolgorocno sekati letno do 2m3 bruto lesne mase na hektar. Na ta nacin je mestni gozd opredeljen z lokacijo, to je obmocjem mesta in funkcijami, ki so izrazito neproizvodnega znacaja. 2.2 Obremenitve urbanega gozda 2.2 Pressure on urban forest Gozdovi znotraj mesta zagotovo sodijo med bolj obremenjene tako z vidika negativnih vplivov na gozdni ekosistem, kot s težnjami po izkorišcanju prostora v druge namene. Z narašcanjem števila prebivalstva v mestih se vecaj o zahteve po zazidlji vih površinah. Gozd ostaja na površinah, kjer ni bila mogoca kmetijska dejavnost in poselitev oziroma tam, kjer bi bilo to povezano z mnogo vecjimi stroški. Drug problem vezan na urbanizacija, je pri­ljubljenost in pogostnost stanovanjskih gradenj na gozdnem robu. S takšnim pocetjem se zapira gozdni prostor, saj k stanovanjski hiši ponavadi sodi tudi ograja. Na ta nacin je otežen tudi dostop obisko­valcem. kar je v primeru mestnih gozdov zelo pomemben dejavnik. Izkorišcanje ali raba gozdov pomeni clovekovo delovanje in pricakovanje do gozda, kar prav tako predstavlja doloceno obremenitev. Raba gozdov je po Zakonu o gozdovih (1993) skupni izraz za izkorišcanje funkcij gozdov, ki je dovoljeno tudi nelastnikom gozdov, kot npr.: nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu .. . Mestni gozdovi so bili v preteklosti pogosto žrtev neuravnotežene rabe. Sekanje lesa za kmjavo in pogosto intenzivno steljarjenjc se marsikje pozna še danes. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da sta prav ti dve rabi, ki ju uvršcamo v skupino proizvodnih funkcij in sta v domeni lastnika gozda, eni od temeljnih vzrokov za regresijske stadije gozdnih združb v bližini mest in naselij. Ne smemo pa pozabiti na posledice, ki jih pušca povecan obisk. Mocno zbita tla onemogocajo normalno pomlajevanje in razvoj koreninskega sistema pomladka. Zmanjšana je zracnost tal in mikoriza. Onemogocen je normalen razvoj polnilnega in grmovnega sloja. Zbita tla niso normalno propustna za padavinsko vodo, površinski odtok je zato povecan in pojavljajo se erozijska žarišca . Vrhnji taJni horizont je spran vse do korenin, ki so tako izpostavljene poškodbam in vdoru bolezni. Vandalizem je drug pojav povezan z obiskom in je zaznan skoraj v vseh delih gozda, kjer potekajo mocneje obiskane poti in ni znacilnost zgolj urbanega gozda. Najpogostejša tarca so debela drevesa z gladkim lubjem, kot je bukev, ki so posebno priljubljena za vrezovanje imen in drugih sporocil. Tudi te rane predstavljajo mesto za vdor gliv. 2.3 Temeljne zakonske podlage za gospodarjenje v urbanem gozdu 2.3 Regulatory basis for management in the urban forest Zakonske podlage nacrtovanja in gospodmjenja v gozdovih so v prvi vrsti Zakon o gozdovih ( 1993) in na njem temeljec Program razvoja gozdov v Osanic , A., Pirnat, J .: Ovrednotenje rekreacijske funkc ije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca Sloveniji (1996), Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih ( 1998) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (2002). Za nas so posebej zanimivi t.i.gozdovi s po­sebnim namenom. Gozd s posebnim namenom razglasi lokalna skupnost oziroma država, s poseb­nim predpisom, odvisno od tega v cigavem interesu je razglasitev. V pripravi je tudi takšen odlok za urbane gozdove mesta Ljubljana (TAVCAR, 2001). V njem bodo dolocena obmocja gozdov oziroma obmocja razglasitve, nacin in omejitve pri gospo­darjenju, varstveni režim in nadomestila zaradi prilagojenega nacina gospodmjenja. 3 PREDSTAVITEV OBMOCJA IN METOD DELA 3 PRESENTATION OF THE AREA AND OF THE WORK METHODS Golovec je gozdni greben na jugovzhodnem obrobju Ljubljane, ki se kot pomol približa samemu jedru mesta. Geografsko ga naj bolje opredelimo, kot del posavskega hribovja, ki se tu tudi konca. Ce opazujemo geografsko karto po crti Golovec -Rožnik -Polhograjsko hribovje, je to locnica, ki kot ožina razmejuje dva razlicna svetova, Ljub­ljansko ba1je in Ljubljansko polje (Atlas Slovenije, 1992: 126-127). Preko Golovca je speljana peš pot, cezenj poteka makadamska cesta, ki povezuje predel, imenovan London, na eni strani in Spodnjo Hrušico na drugi strani. Najvišja tocka grebena je vrh Mazovnik s 450 m nm.v., mimo katerega pelje pešpot do vasi O rle. Širše obmocje, ki je bilo izbrano, zavzema greben od Gruberjevega prekopa do mesta, ki ga zaznamuje avtocestni obroc okoli Ljubljane. Na tem mestu poteka predor pod Golovcem in je hkrati edina naravna vez med notranjostjo avtocestnega obroca in zunanjim okoljem, kjer nam ni potrebno preckati avtoceste. Površina tega obmocja je okrog 675 ha. Rastišcno gledano Golovec ni zelo bogat. Prevla­duje kisli maticni substrat s srednje karbonskimi, pretežno glinenimi skrilavci (SMOLE 1966). Prevladujejo kisli bukovi gozdovi v široki paleti regresijskih faz, od blago spremenjenih gozdov s primesjo gradna pa vse do sekundarnih bm·ovih gozdov, ki so najverjetneje posledica intenzivnega steljarjenja v preteklosti. Na edafsko revnih predelih najdemo združbo kislega borovega gozda z borovnicevjem, na Golovcu se pojavlja tudi precejšna primes smreke, kot posledica sadnje in ugodnih razmer za pomlajevanja. Dreves na sestava je spremenjena v prid rdecemu boru in vecjemu deležu nasajene snueke. Sestoji so mešani malopovršinsko do velikopovršinsko raznodobni. Najvecji delež ima rdeci bor s 24%, sledijo smreka z 21%, bukev 16%, graden 16%, pravi kostanj 11%, robinija 3% in dob 2%. Ostale drevesne vrste so zastopane z 1% ali manj. Razmerje razvojnih faz je za ves sklop ugodno, problem pa je negovanost, ki je glede na zasnove nizka. Vitalnost drevesnih vrst je dobra, razen kostanja, ki ga ogroža kostanjev rak (Gozdno­gospodarski nacrt GE Rast, 1997 -2006). Gozdovi na Golovcu so v vecinski lasti zasebnih lastnikov. Na celotnem obmocju Golovca imata prvo stopnjo poudarjenosti higiensko zdravstvena in klimatska funkcija. Hidrološka funkcija prve stopnje pa je omejena na okoljco posameznih vodnih virov in je tockovnega znacaja. Lesno­proizvodna funkcija je šele na tretji stopnji poudarjenosti. S tem je posredno poudarjen nematerialni pomen teh gozdov za mestno pre­bivalstvo. Zahodno od meje GE Rast (znotraj enote) imajo prvo stopnjo poudmjenosti še: estetska, biotopska in rekreacijska funkcija. V pasu, kjer poteka peš pot, je na prvi stopnji poudarjenosti še funkcija varovanja naravne in kulturne dedišcine. Reliefno je na Golovcu poudmjena grebenska dominanta, s praviloma strmim vstopom v gozd in živahno razgibanimjarkastim terenom. Nadmorske višine se gibljejo med 300 in 450 m, kar uvršca predel v kolinski in submontanski pas. Vse podatke o reliefu smo pridobili z digitalizacija plastnic kart TTN l :5000. V okolju geografskega informa­cijskega sistema Idrisi smo z ustreznimi moduli (Intercon, Polyras) prevedli te podatke v digitalni model reliefa, prav tako smo v Idrisiju prikazali podatke o rabi tal. V Id1isiju smo te podatke obdelali s pomocjo ustreznih modulov (Area, Distance, Reclass). Zelo pomemben podatek za ta predel je dostopnost oziroma možnost neoviranega vstopa v gozd. Znacilnost celotnega grebena je, da je ob njegovem celotnem vznožju, razen na obeh skrajnih robovih ob obvoznici, gosta stanovanjska pozidava, Osanic , A., Pirnat, J .: Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca ki predstavlja oviro prostemu vstopu. Dostopnost lahko podamo tudi z dolžinskimi odstotnimi deleži meje med gozdom in drugimi ekosistemskimi tipi. Ce pogledamo primerjavo med Golovcem in Rožnikom (GOLOB 1993) potem nam je jasno, da je Golovec z 49% deležem meje na stanovanjske soseske v primerjavi z Rožnikom s 23% deležem, precej na slabšem. Najbolj urejena vstopna mesta so: cesta London -Hrušica, urejena pešpot (PST), ter Pot na Golovec. Dostop je možen tudi drugje, vendar so to v vecini primerov steze, ki so povrhu vsega še zelo skrite. 3.1 štetje obiska 3.1 Visitor count Ker je za štetje obiska pomembno, da zajame in evidentira vse, oziroma kar najvec obiskovalcev na dan štetja, je bilo prvo opravilo iskanje vseh možnih vstopov v gozd. V pomoc nam je bila karta predela Golovca v merilu l: 10.000, na kateri so že razvidni možni dostopi, vendar je bilo potrebno preveriti dejansko stanje v naravi. Nekateri dostopi, ki so sicer po karti možni, na terenu zaradi urbanizacije oziroma gradnje hiš in ograj ne obstajajo vec, nekaj pa je tudi takih, ki niso vrisani. Pregledali smo celoten zunanji gozdni rob Golovca od Malenc do Bizovika oziroma od enega do drugega vhoda v tunel pod Golovcem. Dostop do gozda in vanj je lahko tudi po travniku in skozi neograjeno dvorišce, torej ni nujno, da obstaja pot. Ker pa vecina obiskovalcev vstopa v gozd tam, kjer so vsaj ozke shojene poti, smo evidentirali vse dostope, ki so možni po cesti, vlaki ter urejeni ali shojeni poti. Na takšen nacin smo dolocili 24 opazovalnih tock na katerih smo izvedli štetje (slika 1). GozdV 61 (2003) 4 Osanic , A., Pirnat, J. : Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca Za izvedbo štetja je bilo potrebno pripraviti doloceno gradivo za vsako tocko posebej. Opazovalni obrazec je sestavUen tako, da se evidentira vsak posameznikov prihod oziroma odhod, glede na nacin prihoda oziroma odhoda. Ta je lahko: pešec, tekac. kolesar, motorist ali avtomobjlist. Oceni se tudi sestavo skupin, ki je lahko: sam, dvojica, par. skupina vrstnikov, vecja skupina. družina, dve ali vec družin. Prešteli smo tudi vsa vozila: kolesa. mototje, avtomobile in ostalo. Obrazec je sestavljen tako, da je možen pregled po enournih obdobjih (PIRNAT 1991 ). Štetje obiska smo izvedli na lep soncen dan, v nedeljo 7. maja 2000. S tem smo želeli ugotoviti obremenitev v razmerah, ki so po našem mnenju najbolj primerne za obisk gozda. Štetje je potekalo od 811 do 1911 , izpeljali pa smo ga v okviru terenskega pouka študentov Visoke strokovne šole gozdarstva. Na vsaki opazovalni tocki sta bila po najmanj dva opazovalca, eden za prihode in drugi za odhode. 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Rezultati štetja obiska 4.1 Results of visitor count Iz zbranih rezultatov štetja obiska lahko ugotovimo marsikatero zakonitost, ki v našem primeru z gotovostjo velja le za dan štetja, vendar so rezultati kljub temu uporabni za prakticne namene na­crtovanja. Preglednica 1 omogoca pregled dnevnega števila obiskovalcev po posameznih tockah in skupaj ter število obiskovalcev glede na nacin gibanja, loceno za prihode in odhode. Skupaj smo zabeležili na celotnem opazovanem predelu 1.608 obiskovalcev, v smeri »odhod<< pa 1.415. Razlika, ki je nastala, je lahko posledica vec dejavnikov. Najverjetneje je bil vzrok verjetno dejstvo, da je štetje trajalo do 19 ure, ko se vsi obiskovalci še niso vrnili do tocke štetja, nekateti obiskovalci pa so bili brez dvoma tudi prebivalci vasi Orle, ki so prišli domov in se torej niso vec vracali v Ljubljano. Ce podrobneje pregledamo preglednica 1 vidimo, da tocka 2 izstopa po številu avtomobilistov, tako za prihode, kot tudi odhode, saj predstavljajo avtomobilisti v smeri "prihodi" 56% vseh preštetih avtomobilistov, v smeri "odhodi" pa 54% vseh preštetih avtomobilistov. V zvezi s tem podatkom ta tocka ne daje pravega rezultata o rekreacijskem obisku Golovca na tej vhodni tocki, saj gre za asfaltirano cesto na Orle, ki je tudi cilj mnogih obiskovalcev in seveda prebivalcev vasi. Zelo zaninuva pa je naslednja ugotovitev, da se vecje število obiskovalcev pojavlja na tockah 2,6,13 in 20 (slika 2). Gre za znatno povecanje števila 293 100 22 14 24 13 1 o o 1 8 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 opazovalna bcka Slika 2: Število obiskovalcev po vstopnih tockah Figure 2: Number rd visitm·s by en try points Osanic , A., Pimat, J.: Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca Preglednica l: Rezultati štetja obiska, lo ce no za prihode in odhode Tohle 1: Results of visitor count, separately for arrivals and departures TOCKA/En.try point 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 PRIHODI/ Arrivals pešec/walker 4 30 7 24 1 57 21 1 15 59 8 o 167 tekac/ namer ·._ o o o o o 8 1 o 1 3 3 o 22 kolo/bike 7 33 6 o o 64 o o 9 o o o 45 motor/scooter 2 4 1 o o 4 o o 1 o o o o avto/car o 226 o o o 63 o o 19 o o o 56 SKUPAJ/Total 13 293 14 24 1 196 22 1 45 62 11 o 290 ODHODI/Departures pešec/}valker 9 24 10 19 o 42 13 1 13 79 4 o 164 tekac/runner o o o o o 7 2 o 1 8 1 o 31 kolo/bike 5 35 4 o o 66 2 o 5 3 o o 28 motoristlscooter 2 5 2 o o 6 o o 1 o o o o avto/car o 157 o o o 59 o o 11 o o o 67 SKUPAJ/Total 16 221 16 19 o 180 17 1 31 90 5 o 290 TOCKA/Entry point 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 SKUPAJ Total PRIHODUAn·ivals pešec/walker 14 14 31 32 92 44 196 o o 1 o 818 tekac/runner 1 o 2 o o 4 27 o o o o 72 kolo/bike 1 o o 1 3 1 118 o o o 5 293 motorlscooter o o o o o 1 6 o o o o 19 avto/car o o o o o o 39 o o o 3 406 SKUP AJ !Total 16 14 33 33 95 50 386 o o 1 8 1.608 ODHODI/Departures pešec/walker 14 21 24 33 87 49 144 1 o 1 2 754 tekac/runner 2 o 4 1 2 2 31 o o o o 92 kolo/bike o l 2 o 6 o 64 1 o o 5 227 motoristi scooter o o o o o 1 1 o o o o 18 avto/car o o o o o o 28 o o o 2 324 SKUPAJ/Total 16 22 30 34 95 52 268 2 o 1 9 1.415 obiskovalcev v primerjavi z drugimi tockami, kar si razlagamo z ugodno urejenim dostopom in bližino blokovskih naselij . V primeru tocke 2 smo že omenili, da gre za asfaltirano cesto na Orle, tocki 6 in 20 sta postavljeni na cesti cez Golovec oz. na široki urejeni pešpoti, kije del poti okoli Ljubljane. Tocka 13 pa predstavlja vstope po cesti oz. pešpoti v smeri observatorija na Golovcu (slikal). Na drugi strani pa imamo tocke, ki nimajo evidentiranih prihodov ali pa so ti zanemarljivi (slika 2). Pri tocki 1 je razumljivo, ker gre za robno tocko in kjer v neposredni bližini ni stanovanjskih hiš. Pri tockah 21, 22, 23 in 24 pa si nizek obisk, kljub temu, da so v neposredni bližini stanovanjske t76 hiše, razlagamo z znacajem naselja Bizovik. Gre za naselje, ki ima deloma vaški znacaj, s kar nekaj kmeckimi gospodarstvi. Za tocke, ki imajo obisk do 30 obiskovalcev in so na sliki 4 vidne kot vrzeli med tockami 2, 6, 13 in 20, je znacilno, da imajo vhode mimo dvorišc ali pa je potrebno do njih skozi strnjeno naselje individualnih stanovanjskih hiš, kar je znacilnost rudniškega konca . Te vhode v najvecji meri uporabljajo lokalni prebivalci, saj so za druge obiskovalce premalo znani in prevec odmaknjeni. Pii analizi smo šli še nekoliko dlje in rangirali dostope glede na kvaliteto. Prvi rang predstavljajo ceste in urejena peš pot, drugi rang so širše uhojene GozdV 61 (2003) 4 Osanic, A., Pirnat, J.: Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca pešpoti in dobre v lake, tretji rang pa ozke pešpoti in slabše vlake. Tako pripadajo prvemu rangu tocke 2, 6, 13 in 20, drugemu tocke 3, 4, 7, 9, 10, 16, 18, 19 in 25, vse ostale pa tretjemu rangu. Ce seštej emo vse prihode po rangih, pridemo do zanimive ugotovitve, ki v bistvu niti ne preseneca. Ugotovi li smo, da kar 72% prihodov pripada rangu l. To pomeni, da vecina obiskovalcev vstopa na tockah, kjer so urejene poti in je dostop lažji. Že samo razlika v kakovosti, ob enaki širini obeh poti povzroci, da se 90% obiskovalcev odloci za hojo po kakovostnejši poti (BARTH 1987, ci t. po GOLOB 1993). Z vidika nacina preživljanja casa v gozdu in s tem povezane možnosti nastajanja konfliktov med uporabniki oz. obiskovalci, je potrebno analizirati tudi nacin prihoda. Avtomobilisti in motoristi se s svojimi vozili zadržujejo na cesti in zato ne predstavljajo neposredne obremenitve na gozd, ceprav se zgodi, da kakšen motorist zaide tudi na gozdne vlake. Drugo skupino pa predstavljajo kolesarji, ki imajo možnost dostopa povsod tam, kjer vstopajo tudi pešci. Edini resnejši konflikt med obiskovalci lahko pricakujemo med pešci in kolesarji, ki se srecujejo na isti poti. Vec kot polovica obiskovalcev se napoti v gozd peš, znaten pa je tudi delež kolesarjev, zastopan v skoraj 20%. Ce izvzamemo tocko 2, kot najbolj avtomobilsko, zaradi že znanih dejstev, je delež pešcev že 65 % (pešci in tekaci skupaj), delež kolesarjev pa ostaja na približno istem nivoju. Poglejmo še posamezne tocke, kjer je obisk najvecji. Tocke 2 zaradi svoje posebnosti tu nismo upoštevali. To so: tc. 6, 13 in 20. Tc. 6 in 20 (cesta cez Golovec), se glede na enako kvaliteto vstopa mocno razlikujeta po deležu pešcev in avto­mobilistov. Kolesarjev je na obeh tockah približno tretjino, kar pa glede na to, da vstopajo na cesto, ni prevec problematicno. Razlika med tockama 6 in 20 v deležu pešcev, po našem mnenju izvira iz bližine blokovskih naselij. Fužine in Štepanjsko naselje, sta blizu tocki 20. Pri tocki 13 (Observatorij) pa je razmerje med pešci in kolesruji 65: 16 (peš+ tek je 65) kar, glede na to, da se pot nadaljuje po grebenski pešpoti, lahko pomeni vecja nasprotja med obema skupinama obiskovalcev gozda. Golovec ima tudi znacilno sestavo skupin obiskovalcev. Najvec dogodkov smo našteli v kategoriji sam, sledijo dvojica in par. Družine so zastopane v 91 primetih, kar lahko pomeni od 300 do 400 obiskovalcev, ce predpostavimo 3 do 4 clane v vsaki družini. To pa tudi ni zanemarljivo v razme1ju do kategorije sam s 489 dogodki. Analiza prihodov in odhodov v posameznih enournih obdobjih kaže, da se kulminacije prihodov in odhodov približno ujemajo. Mocnejši padec prihodov je opaziti med 12 in 13 uro (verjetno zaradi kosila), ko je tudi vec odhodov. Sodec po nihanjih, gre za 1 do 2 urne obiske gozda. Med 16 in 17 uro pride do najvecje skupne kulminacije prihodov in odhodov, ko so poti najbolj obremenjene. Domnevali smo že, da celotno obmocje Golovca z obiskom ni enakomerno obremenjeno, kar je potrdilo tudi štetje obiska. Manjšj, ponekod celo zanemarljiv obisk, smo zaznali na obeh rob nih delih obmocja. Mocneje pa je obiskan osrednji del grebena po katerem poteka grebenska pešpot od Observatorija proti makadamski cesti, ki povezuje Hrušico in London. Zelo velik obisk smo zabeležili tudi na urejeni pešpoti POT. V splošnem pa lahko recemo, da je mocneje obiskano obmocje zahodno od POT-i, ki se približno ujema z mejo GE Rast. 4.1.1 Razclenitev obmocja in ocena obremenjenosti z obiskom 4.1.1 Analysis of the area and assessment of recreation pressure Namen grobe c1enitve gozdnega prostora Golovca ni natancen zaris meja primernosti prostora za nadaljno krepitev socialnih funkcij. Pri clenitvi Golovca smo upoštevali rezultate štetja obiska, kartno gradivo in lastna opazovanja pri pripravi izvedbe štetja obiska. Zaradi mocne razgibanosti reliefa Uarki) in precejšnje strmine, je upravicena domneva, da vecina obiskovalcev ostane na urejenih in manj urejenih pešpoteh in stezah. Analiza nagibov in njihovega razporeda glede na oddaljenost od roba gozda potrjuje, da je dostop v gozdove Golovca zaradi neugodnega nagiba že takoj na zacetku, zunaj cest in poti dokaj otežen. Tako že v prvih 50 mod roba gozda naletimo na vse nagibne razrede, pri cemer je nekaj celo vec od povprecja za celotni predel Golovca, pa tudi drugi ne zaostajajo veliko za povprecjem. Podobna slika se nadaljuje tudi v notranjosti Golovca. V najbolj grobi razdelitvi lahko razdelimo obmocje na del z velikim obiskom in del z zanemarljivim obiskom. V nadaljevanju pa še .na obmocja, kjer se pojavljajo specificni problemi, ki jih je pri nacrtovanju potrebno upoštevati ali se jim Osanic, A., Pirnat, J.: Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca Preglednica 2: Podatki o višinah, nagibih in legah neba (Pirnat 2001) Table 2: Data on altitude, slope incfination and slope aspect classes (Pi mat 2001) Višine Altitude class Relativna frekvenca Relative frequency Kumulativa frekvenca Cwnulmive Jrequen.cy Nagibi Slope inclination Relativna frekvenca Rela five frequency Kumulativa frekvenca Cwnulative frequency Strani neba Slope aspect Relativnav frekvenca Re/at ive .ft·equenc_v Ka mulati va frekvenca Cumulative frequency (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) 286-300 !5 15 0-5 11 11 ravno/flat 11 11 300-325 23 38 5-15 17 28 N 11 22 325-350 21 59 15-25 12 40 NE 11 33 350-375 18 77 25-35 24 64 E lO 43 375-400 14 91 35-45 13 77 SE 13 56 400-425 7 98 45-55 8 85 s 12 68 425-450 2 100 55-65 5 90 sw 10 78 65-75 7 97 w 10 88 over 75 3 100 NW 12 100 Preglednica 3: Odstotki nagi~nih razredov glede na razrede oddaljenosti od roba gozda Table 3: Percentage of slope inclination classes occording to distance class es from forest edge razdalje (m)/distances (m) do 50 50-1.00 l00-150 159-200 200-250 250-300 nad 300 povprecje nagibi% slope inclination% (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) 0-5% 0,8 0,6 0,7 1,0 1,4 1 '1 1,3 1,0 5-15% 12,1 9,1 8,1 7,5 7,6 8,2 7,9 8,8 15-25"% ll,2 JO,O 8,6 8,8 9,3 9,6 9,6 9,7 25-35% 23,0 24,1 22,9 23,2 23,7 22,4 23,7 23,4 35-45% 26,4 28,4 31,2 29,9 27,4 30,2 29,2 28,8 45-55% 10,4 12,5 12,0 13,1 13,9 11,2 12,3 12,1 55-65% 8,6 9,0 10,3 10,6 10,5 11,3 10,1 9,9 65-75% 3,7 2,6 3,0 3,1 2,7 3,1 2,5 2,9 nad 75% 4,0 3,7 3,3 2,8 3,4 3,1 3,6 3,5 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 celo izogniti. Potek poti in število obiskovalcev na vstopnih tockah, tudi na najbolj obiskanem delu Golovca pokaže, da nekateri predeli niso primerni za nacrtovanje rekreacijske infrastrukture. V splošnem so to vsi predeli, ki so reliefno zahtevni (strmine,jarki) in še posebej predeli, katerih gozdni rob je neprekinjeno pozidan, brez pravih dostopov v gozd. Najbolj izstopajo obmocja, ki so na karti oznacena, kot s temno modro (slika 3). Za obmocje 111 je znacilna omejenost z jarki z dveh strani, s tretje strani pa je gozdni rob pozidan. Obmocje 112 je zaradj pozidave skoraj hermeticno zaprto, poleg tega je strmo pobocje. Obmocje 113 je omejeno zaradi pozidave in zaprto s strelišcem. Obmocje 2/1 je neprimerno zaradi individualne gradnje in jarkastega reliefa. V obmocju 2/2 pa je gozdni rob deloma pozidan, vendar gre za naselje bolj ruralnega znacaja. Skupna lastnost posebej navedenih obmocij je ta, da so neprimerna za nacrtovanje rekreacijske infrastrukture. Opravljajo sicer druge socialne funkcije, vendar se jim bomo pri nacrtovanju in urejanju poti izogibali. Ne bi pa se jim smeli izogniti pri nacrtovanju sekundarnih prometnic za potrebe izkorišcanja in gojen ja gozdov. Tako ostaja problem, da je vecina teh obmocij, s kakršnimi koli transportnimi sredstvi, dostopna le iz notranjosti gozda, kar povecuje razdalje vlacenja. 4.1.1.1 Ocena obremenjenosti 4.1.1.1 Pressure assessment Na osnovi številcnosti objska jn grobih normativov, lahko damo nekakšno oceno obremenjenosti obmocja. Po grobih normativih, ki jih navaja Cibej (1996), naj bi bilo na obiskovalca zagotovljenih 0,1 do 0,2 ha površine. Gostota urejenih poti naj bi se Osanic , A., Pirnat, J.: Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca Obmocje s specificno problematiko o 1 km Slika 3: Clenitev Golovca glede na rekreacijski obisk Figure 3: C/assification of Golovec hill according to recreational visits gibala med 50 in 100 miha, najvecja obremenjenost poti pa je 10 obiskovalcev na 100 m poti v razgibanem svetu. Uporabimo te normative in upoštevajmo naslednje podatke: • površina obravnavanega obmocja je 420 ha (širše 675 ha), • število obiskovalcev je 1.254 (širše 1.608), • ocenjena dolžina prometnic na ožjem obmocju znaša 12.000 m Dolžina prometnic 12.000 m dovoljuje po normativih 1.200 obiskovalcev. Sedanja obre­menjenost poti znaša 10,45 obiskovalca na 100 m poti, kar je že skrajna meja, ki je podana z normativom. Površina na obiskovalca znaša na celotnem obmocju 0,42 ha, na ožjem pa 0,33 ha, kar je še vedno dovolj. Gostota prometnic pa je preracunano na ožje obmocje 28,63 miha, kar pa je nekoliko pod zaželenim normativom. Površina glede na podane ocene zadostuje za nekoliko vecji obisk ob predpostavki, da se dopolni sistem prometnic. Na ta nacin bi se obisk lahko povecal za dva do trikrat. Privlacnost dostopnih poti je popestrena s potekom poti ob robovih redkih ekosistemov. Pri nacrtovanju novih poti in urejanju že obstojecih , se izogibamo posegom v obcutljive ekosisteme. To velja predvsem za obmocja mokrišc ob Dolgem potoku in rakovniških bajerjev, kjer se nahaja tudi redko rastišce bradavicaste site (Eleocharis mamillata). Zaprtemu obmocju, ki je zaradi strelišca na Rakovniku ograjeno z ograjo, se je zaradi varnosti potrebno izogniti Osanic , A., Pirnat, J.: Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca 5 RAZPRAVA IN SKLEPI 5 DISCUSSION AND CONCLUSIONS 5.1 Razprava 5.1 Discussion S pomocjo štetja obiska smo prišli do informacij, ki so pomembne za nacrtovanje v gozdovih, ki so podobno kot Golovec mocneje obiskani. To so predvsem podatki o številcnosti obiska in prostorski razsežnosti obiska. Ti podatki nam v gozdno­gospodarskem nacrtu enote obicajno manjkajo. Z opazovanji na terenu v kombinaciji s topografsko karto, dobimo ustrezne informacije o t.i. proble­maticnih obmocjih (pozidave, ograje, reliefna neprimernost ... ). Vse to nam je v pomoc, ko se odlocamo in nacrtujemo na ravni oddelka oziroma na ravni gozdnogojitvenega nacrta. Pri oblikovanju nacrtovalne enote sledimo glavnemu toku gibanja obiskovalcev. Tega smo praviloma dolocili na podlagi veckratnih opazovanj o gibanju obiskovalcev in sklepanja na podlagi stanja prometnic, zbitosti tal in znacilno razši1jenih vstopih v gozd. Upoštevali smo tudi razne prepreke, ki onemogocajo ali ovirajo vstopanje in svobodno gibanje po gozdu. Te so lahko naravnega ali antropogenega znacaja. Med naravne prepreke štejemo relief, zamocvirjenost terena. neprehodno mladovje, vodna telesa ... Prepreke antropogene ga znacaja je ustvaril clovek s poseganji v gozd in njegov vplivni prostor. To so predvsem ograje v gozdu in gradnje v neposredni bližini gozda zaradi cesar je onemogocen dostop v gozd. Ko nam je poznan glavni tok gibanja obisko­valcev, dolocimo vplivni radij delovanja rekre­acijske funkcije. Na dolocitev vplivnega radija v znatni med vpliva relief in sam potek poti. V vecini primerov gre za pas širok 50 m na vsako stran poti modificiran glede na relief (pogled navzdol ali navzgor) in parcele. Funkcija ima izrazit koridorski znacaj, pri kateri doloca vplivni radij globina pogleda. Globina pogleda se z razvojno fazo sestoja tudi spreminja, vendar nacrtovalna enota ostaja enako široka prav zaradi dolgorocnega gozdno­gojitvenega cilja, kamor je vkljucena tudi skrb za cim bolj mozaicno strukturo gozda. Glavni kriterij rekreacijske funkcije uteme­ljujemo s tem, da rekreacija najbolj vpliva na izvajanje dodatnih ukrepov. Vse nadaljnje aktivnosti in funkcije povezane z obiskom se mocno nave­zujejo nanjo, med njimi najbolj pogosto poucna, turisticno rekreativna, estetska in dedišcinsko varstvena funkcija. Dolgorocni gozdnogojitveni cilji naj bi vsebovali zagotavljanje trajnosti in visoko kvaliteto funkcij povezanih z obiskom gozdov. Trajnost socialnih funkcij bomo na manjši površini zagotovili na principu malopovršinsko razno­dobnega gozda, kjer je zagotovljena stalna prisotnost nosilcev funkcij. Visoka stabilnost, velika pestrost vrst in sestojnih oblik. prisotnost estetsko zanimivih drevesnih in grmovnih vrst, pester gozdni rob, posamicno prisotna drevesa izjemnih dimenzij in oblike, naj bodo cilj. Pri urejanju potrebne infrastrukture naj ne bo prisotno prevec nenaravnih vložkov. Poti uredimo na gozdu prijazen in sprejemljiv nacin. Širina poti naj po možnosti omogoca prilagojeno spravilo lesa. Zaradi varnosti obiskovalcev moramo posvetiti skrb za odstranjevanje polomljenih, staticno nestabilnih in obviselih dreves. Posvecamo se tudi ukrepom preprecevanja zbitja in erozije tal. Eden izmed ciljev je, da vecino obiskovalcev obdržimo na poteh. Na ta nacin bo vpliv na gozd v danih okolišcinah najmanjši. Ceprav je pomemb­nost lesnoproizvodne funkcije nizka, nas ne sme zavesti v neaktivnost pri iskanju poti za vrednejše sortimente. Vsaj v pasu mocno izražene rekreativne funkcije pa bo manjvrednega lesa vec, tudi zaradi pušcanja dreves izrednih dimenzij do sanitarne secnje . To pa ne sme pomeniti izkljucne težnje k slabi kvaliteti. Ne sme nas zavesti ocena pomembnosti. Sklepanje, da bomo v urbanem gozdu opravljali samo sanitarno secnjo in pridobivali izkljucno les za kUJjavo in kemicno predelavo bi bilo napacno. Tudi tukaj naj velja nacelo mnogonamenskosti in naj se ustvarijo možnosti za doloceno kvaliteto, v skladu z realno dosegljivim ciljem. Obstajajo nacini za predelavo lesa in izdelavo raznih izdelkov, iz lesa, pridobljenega iz urbanih gozdov in celo ulicnih dreves. V mislih imamo razne unikatne izdelke ali zelo preproste palete in polizdelke (CESA et. al. 1994). Pospeševanje izkljucno socialnih funkcij ne bi bilo vec optimiranje, pac pa maksimiranje in ne mnogonamenskost. V ostalih delih gozda, kjer rekreacijska funkcija ni vec glavni odlocilni moment pri dolocitvi gozdnogojitvenega cilja, bomo nacrto­valne enote oblikovali po obicajnem nacelu, na osnovi rastišca in sestojne podobe. Cilji bodo Osanic, A., Pirnat, J.: Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca manj vezani na zahteve obiska. Zasledovali bomo obicajne cilje gospodarjenja s poudarkom na ekološki komponenti, ki je domena za zago­tavljanje stabilnosti. S takšno diferenciacije ostane gozd mnogo­namenski. Funkcije optimiramo in ukrepe je možno izvajati na podlagi postavljenih ciljev usme1jeno. 5.2 Sklepi 5.2 Conclusions Za enakomeren razvoj socialnih funkcij so najpomembnejši pogoji: odprtost gozda, reliefne znacilnosti, urejena infrastruktura. S pozidavo gozdnega roba, ki se še vedno nadaljuje, se na dolocenih predelih pojavlja "zasebna rekreacija", t.j. dostop z domacega dvorišca. Na ta nacin se gozdovi zapirajo širšemu krogu ljudi. Tako ni mogoce krepiti socialnih funkcij v širšem smislu, za širši krog ljudi. Edina pozitivna stran pozidave gozdnega roba je, zmanjšanje negativnih vplivov na gozd, ki se pojavljajo zaradi obiska. Urejena infrastruktura bo pripomogla, k zmanjšanju negativnih vplivov in zavrla nadaljnji spontani razvoj obmocja. Vec kot bo smiselno speljanih in urejenih poti in cest, vec obiskovalcev bomo zadržali na poteh. Analiza štetja obiska je potrdila tezo, da dostopnost in odprtost gozda vpliva na razvoj socialnih funkcij, ki se nanašajo na obisk gozda. V tem pogledu niso vse površine enako obremenjene, nekatere pa so zaradi spleta dejavnikov (pozidava gozdnega roba, relief) povsem neprimerne za obisk mešcanov. Proizvodnje lesa v urbanem gozdu ni potrebno zanemariti. Dokaz za to je diferenciacija na nivoju oddelka. Kakšen bo delež po posameznih kvalitetnih razredih, je seveda odvisno od preteklega gospodarjenja, ki se v naših urbanih gozdovih še kako mocno pozna. Odvisno je tudi od lastniške strukture, kar pomeni ati so lastniki pripravljeni vlagati v nego oziroma ali imajo interes za gozd. Ce pa bodo ti gozdovi nekoc mestni (lastništvo) pa je prav tako nesmiselno, da se pridobiva zgolj slucaj ne pripadke, ampak je gozd lahko vir financiranja. Generalni napotki za nacrtovanje v urbanem gozdu bi bili: • Pred vsakim nacrtovanjem vedno ugotoviti, kje so glavni tokovi gibanja obiskovalcev gozda, kjer so tudi najvecje neposredne obremenitve na gozd. Takšna analiza je potrebna na obeh ravneh nacrtovanja. • Ugotavljanje povezave in pomembnosti nekega dela gozda (oddelka), glede na preostali del gozda. • Spoznavanje stanja gozda in clenitev na nacrtovalne enote z dolocitvijo dolgorocnega gozdnogojitvenega cilja z upoštevanjem socialne komponente cilja. • Clenitev gozda na negovalne enote in podrobno obravnavanje sestojev. • Skrb za primerno infrastrukturo. • Ukrepanje in kontrola morata biti ves cas prisotna, tudi zaradi javne podobe gozdarstva. Podali smo zgolj splošne napotke. Zavedati se moramo, da nekega enotnega recepta ne moremo podati, ker so tudi urbani gozdovi v razlicnih stanjih in podvrženi razlicnim vplivom v razlicnih družbenih razmerah. Podlaga za ta nacin je tudi Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, ki bo lahko predvsem olajšal delo v gozdu. Sam nacrt pa bo osnova za izvedbo del in sklepanje pogodb z izvajalci in lastniki gozdov, za zagotavljanje dodatnih ukrepov v urbanem gozdu. Prikazan nacin je poskus p1ibliževanja ukrepanja podrobnostim in posebnostim v urbanem gozdu, kakršnega smo definirali v opredelitvi. S tem nikakor ne gremo v parkovno podobo gozda, ampak v razgibano, stabilno, cim bolj naravno in vecini všecno sliko gozda. 6 POVZETEK 6 SUMMARY Urbani gozdovi imajo za mestnega cloveka velik pomen in predstavljajo naravno okolje za aktivno preživljanje prostega casa. Po poudarjenosti socialnih funkcij se od gozdov s poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo mocno razlikujejo, zato smo jih podrobneje obravnavali s tega vidika. Ves cas smo imeti pred seboj tudi nacelo mnogo­namenskosti gozda, kar pomeni, da proizvodnje lesa nismo popolnoma izkljucili. Obmocje Golovca (Ljubljana), je gozdni predel, ki sega v samo mesto in po naši definiciji sodi v kategorijo urbanih gozdov. S pomocjo štetja obiska smo ugotavljali, kateri predeli so bolj obiskani. Gozd je na dan štetja obiskalo 1.608 obiskovalcev (675 ha). Na podlagi rezultatov štetja srno potrdili domnevo, da je zahodni del obmocja, ki je bližje Osan ic , A., Pirnat, J .: Ovrednotenje rekreacijske funkcije v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca mestu, z obiskom bolj obremenjen. Na gostoto obiska vplivajo tako bližina mesta oz. strnjenih naselij, kot tudi urejenost poti in reliefne znacilnosti. Površina obmocja zadostuje za nekoliko vecji obisk. Ob predpostavki, da se dopolni in uredi sistem prometnic, bi se lahko povecal za 2 do 3 krat. Pomembno ozadje pri nacrtovanju v gozdovih predstavljajo tudi zakonske podlage. Zakon o gozdovih (1993), Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih ( 1998) in Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, omogo­cajo ureditev statusa urbanih gozdov. Z diferenciranim gospodarjenjem po nacelu mnogonamenskosti je mogoce proizvesti tudi manjše kolicine kvalitetnejšega lesa. Desetletni etat v gospodarski enoti ne presega 2 m3/ha/leto in po merilih, ki jih navaja Pravilnik o gozdnogospo­darskih in gozdnogojitvenih nacrtih (1998), teh gozdov ne uvršca v lesnoproizvodne. To dejstvo moramo sprejeti tudi z zavestjo, da poskušamo povecati lesno zalogo v korist stabilnosti. Sedanje stanje sestoje v je tudi posledica preteklega ravnanja z njimi. V urbanem gozdu je možno cilje, povezane s socialnimi funkcijami lažje doseci, ker so drugace zastavljeni, kot lesnoproizvodni cilji. Želimo pa, da tudi urbani gozd ohrani znacaj in funkcije stabilnega gozdnega ekosistema, kjer bodo parkovni elementi prej izjema kot pravilo. 7 VIRI 7 REFERENCES Atlas Slovenije. 1992. Ljubljana, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije: 383 str. CESA, E. T., LEMPICKI, E. A., KNOTTS, l H., 1994. Recycling municipal trees -A guide for marketing sawlogs from street tree removals in municipalities. New Jersey, US Department of agriculture-Forest service: 52 str. CIBEJ, L., 1996. Pomen urbanih gozdov za razvoj mesta Ajdovšcina. Magistrsko delo. Ljubljana, BF Oddelek za gozdarstvo: 167 str. GOLOB, S., 1993. Nacrtovanje v gozdovih zelenega pasu Ljubljane. V: Mestni in primestni gozd -naša skupna dobrina, Ljubljana, 27 maj 1993. Zbornik republiškega posvetovanja v okviru tedna gozdov. Ljubljana. Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije: 106-25. Gozdnogospodarski nacrt gozdnogospodarske enote Rast za obdobje 1997-2006. 1996. Ljubljana, ZGS OE Ljubljana. KONUNENDIJK, C. C., 1997. Urban forestry: Overview and analysis of European forest policies, Part 1: Conceptual framework and European urban forestry history. Joensuu, European Forest Institute: 130 str. MILLER, R. W., 1996. Urban forestry: planning and rnanaging urban greenspaces. 2"d edition. New Jersey, Prentice Hall: 502 str. OSANIC, A., 2002. Nacrtovaf1ie funkcij v urbanem gozdu na primeru ljubljanskega Golovca. Diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 77s. OVEN, P., BRUS, R., PIRNAT, J., 1999. Slovenia. V: Research and development in urban forestry in Europe, Report of COST Action El2. Forrest M., Konijnendijk C. C., Randrup T.B. (eds). Luxembourg. Office for official publications of the European Communities: 254-266. PIRNAT, J., 1991. Opazovanje in analiza rekreacije v primestni gozdnati krajini -južno obrobje Ljubljan­skega barja. Gozdarski vestnik, 6, str 284-293. PIRNAT, J., 2001. Multi-functionality in urban forestry­a dream or a task? Vabljena predavanje na srecaruu akcije COST E 12 »Urban Forests and Trees«, 28-30 junija 2001 v Ljubljani (v tisku). Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih. Ur.!. RS št. 5-242/98. Program razvoja gozdov v Sloveniji. Ur.l. RS št. 14-632/96. SMOLE, I., 1966. Gozdne združbe GE Zeleni pas. Ljubljana, Biro za gozdarsko nacrtovanje. (fitocenološki elaborat). TAVCAR, M., 2001. Osnutek odloka o gozdovih s posebnim namenom. (neobjavljena). Zakon o gozdovih. Ur.l. RS št. 30-1299/93. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih. Ur.l. RS št.67 -3231/2002. Znanstvena razprava GDK: 911/914 : (497.12 * 03 Selška dolina) Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obcini Bukovšcica Analysis of the Chang es in the Cultural Landscape in Cadastral Community Bukovšcica Ana PEGAM1 Janez PIRNAT2 Izvlecek: Pegam, A., Piwat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obcini Bukovšcica. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 4. V slovenšcini, z izvleckom in povzetkom v anglešcini, cit. lit. 35. Prevod v anglešcino: avtorja. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Kulturna krajina je odsev naravnih danosti, nanjo pa mocno vpliva clovek s svojim delovanjem in življenjem. S pomocjo geografskih informacijskih sistemov smo analizirali spremembe rabe tal v katastrski obcini Bukovšcica med leti 1826 in 2000. Glavni izsledki so povecanje gozdnih površin ter opustitev pašnikov in njiv predvsem zaradi družbenih sprememb. Ker dohodek od kmetije marsikje ne zadošca vec za preživetje, se mladi ljudje preusmerjajo v donosnejše dejavnosti. Vse bolj vprašljivo postaja, kako ohraniti kullurno krajino, kar je tudi v interesu države Slovenije Kljucne besede: kulturna krajina, deagrarizacija, geografski informacijski sistem, raba tal, k.o. Bukovšcica, zarašcanje z gozdom, Selška dolina Abstract: Pegam, A., Pirnat, J.: Analysis of the Changes in the Cultural Landscape in Cadastral Community Bukovšcica. Gozdarski vestnik, Vol. 61/2003, No. 4. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 35. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. The cullurallandscape is a reflection of natural conditions, but it is also strongly influenced by human aclivities and Jife. The changes in land-use between the year 1826 and the year 2000 in cadastral cornmunity Bukovšcica are analysed by use of the geograpltical information system. Our study has above all revealed a large increase of forest areas on one side and the abandoning of pastures on the other. This transit ion is chiefly caused by changes in the structure of society. Young people are leaving farms in search of a better income in other branches of economy. The protection of the traditional culturallandscape is also in the interest of the state of Slovenia, but the approach to solving this problem is uncertain. Key words: cultural landscape, deagrarization, geographical information system, !and use, c.c. Bukovšcica, natural afforestation, Selška dolina 1 UVOD INTRODUCTION Gozdnata krajina je prisotna na slabi polovici površine, skupaj z gozdno pa pokrivata dve tretjini celotne površine Slovenije (ANKO et. al. 2000). Deagrarizacija je povzrocila opušcanje kmetijske rabe prostora in koncentracijo prebivalstva v vecjih naseljih. Z zarašcanjem nekdanjih travnikov in njiv se spreminja videz kulturne krajine, ki postaja vedno manj kultivirana. V prispevku želimo prikazati spremembe rabe tal v delu Selške doline, v katastrski obcini Bukovšcica, v odvisnosti od naravnih dejavnikov in demografskih sprememb. Dolocili bomo najbolj stabilne kmetijske površine, ki bi jih ob ugodnih lastniških razmerah kazalo ohraniti. Na te površine naj bi bile usmerjene tudi državne subvencije. Katastrska obcina zajema ozemlje s podobnimi znacilnostmi. Gre za hribovit teren z grucastimi zaselki, kjer se prebivalci ukvarjajo s kmetovanjem. Vedno vec je nekmeckega prebivalstva, saj od kmetije ni dovolj zaslužka. Spremembe krajine in vplive nanje sta v diplomski nalogi obravnavala že Boštjancic (1997) v preddinarskem svetu (katastrska obcina Slavina) in Rozman (1998) v gorskem svetu (de] katastrske obcine Lom pod Storžicem). Vpliv fizicno­geografskih dejavnikov na spremembe v rabi tal v predalpskem svetu je raziskoval Bat (1990). Spre­membe krajine bomo poskušali pojasniti tudi z vidika družbenih sprememb in rezultate prime1jati z ugotovitvami navedenih avtorjev. 1 A. P. univ. dipl. inž. gozd. Zabrekve, 4227 Selca, SI 2 J. P. doc . dr., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SI Pegam. A., Pirnat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obcin i Bukovšcica 2 MATERIAL IN METODE DELA 2 MATERIAL AND WORKING METHODS 2.1 Opis obravnavanega obmocja 2.1 Description of the studied area 2.1.1 Naravni dejavniki 2.1.1 Natural factors Katastrska obcina Bukovšcica leži v spodnjem delu Selške doline na levi strani Selške Sore in zajema naselja Bukovšcica, Pozirno, Topolje, Strmica in Zabrekve. Do leta 1980 se je imenovala (Sveti) Klemen, ker je v Bukovšcici cerkev posvecena sv. Klemenu. Razdeljena je med obcini Škofja Loka in Železniki. Podnebje je predalpsko. Letna kolicina padavin znaša 1.800 nun in je razporejena cez celo leto z minimumom v februarju in poznojesenskim maksimumom v novembru, ko pade vec kot 200 mm padavin. Manj izrazit je zgodnje poletni maksimum v juniju. Najbližja meteorološka postaja za merjenje temperature je v Javorjah, ki ležijo na prisoj nem pobocju z nadmorsko višino 695 m. Kot primer za 400 350 300 g 250 ~ 200 &. 150 100 so 400 -499 500 -599 600 -699 700 -799 800 . 899 900 -9 50 nadmorska viširu (m) 250 200------­ ~ ISO -------........-­ .5 't! 8_100---­ temperaturo v dolini smo vzeli Žiri v Poljanski dolini na nadmorski višini 480 m. Povprecna letna temperatura zraka je v Javorjah 8,3"C, v Žireh pa 7,4 oc zaradi zimskega in jutranjega toplotnega obrata. Bistvenih razlik med Poljansko in Selška dolino ni, tako da lahko sklepamo, da so v katastrski obcini Bukovšcica razmere podobne. Prisojna pobocja prejmejo vec soncne energije kot tesna dolina. Relief je razgiban. Nadmorska višina obrav­navanega obmocja se giblje od 400 do 950 m, samo 2 o/o ozemlja sega nad 900 m. 60 o/o ozemlja leži nad 600 m, ki je dogovorjena meja med dolinskim in gorskim obmocjem (CUNDER et. al. 1997). Povprecni naklon v tej katastrski obcini je 23° oziroma 42 %. Najvec ozemlja ima naklon od 15­25 n (35% ). Ravnine je malo. Zaradi nagnjenosti terena je obdelava zemljišc zahtevna. Prevladujejo prisojne lege (JV, J in JZ) z 48 %, osojnih leg (SZ, S in SV) pa je 27 o/o površine. Ravnine je le 1 %. Najbolj strme so južne, vzhodne in zahodne lege, kjer ima polovica površine naklone vecje od 25°, najmanj pa severovzhodne in severozahodne; tu je takih naklonov le 30 %. 400-----------------; ~ g_ o-5 s -15 1 ~~ --­ 15 -25 25 • 35 35 -45 > 45 nalmn v s!opinph loge Slika 1: Razporeditev nadmorske višine, naklonov in leg po razredih v k. o. Bukovšcica Figure 1: Distribution by altitude, slope inclination and slope aspect classes in c .c. Bukol'šcica 184 Pegam, A., Pirnat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obcini Bukovšcica Pregledrtica 1: Pedokartografske enote in njihova površina v k. o. Bukovšcica Table 1: Pedological mapping units and their area in c. c. Buko všcica TaJni tip Soil type Ime taJnega tipa Soil type name Pedokartografska enota Pedological mapping unit Površina (ha) Area (ha) Delež(%) Percentage l di st. rjava tla na psevdozilj. skladih lll2 78,5 7,6 2 dist. rjava tla na ker./porfirju 1509 453,8 43,8 3 rendzine 1103 152,8 14,7 4 dist. rjava tla na permok. skrilavcih 1113, 1115 323,7 31 ,3 5 evtr. in dist. rjava tla 1111 12,1 1,2 6 obrecna tla 1120 14,8 1,4 Skupaj Tor al 1035,7 100 Geološko zgradbo povzemamo po elaboratu Gozdne združbe GGE Selca ( 1983). V južnem delu obmocja se nahajajo permoka.rbonski skrilavci in pešcenjaki, v severnem delu pa vulkanske kamnine, predvsem keratofir in porfir. Na prehodu se nahajajo karbonatne kamnine, ki se hitro menja­vajo. Pedološka zgradba sovpada z geološke. Pedološko karto merila 1 : 25.000 smo dobili na Centru za pedologijo in varstvo okolja Oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti in jo priredili meji katastrske obcine . Na obmocju katastrske obcine Bukovšcica se nahaja sedem pedokarto­grafskih enot. 2.1.2 Družbenoekonomski dejavniki 2.1.2 Socio-economic factors Arheoloških najdb o prvih naseljencih v Selški dolini ni, zato ne vemo, ali je bila poseljena, preden so se ob koncu 6. stoletja tu naselili Slovani. Po Vlahih so morda poimenovali zaselek Laško nad Bukovšcico. Nemški cesar Oton II. je leta 973 freisinški škofiji podaril loško ozemlje. Obmocje današnje k. o. Bukovšcica je bilo last te škofije 830 let. V 10. stoletju je bilo redko poseljeno, zato je zemljiški gospod kmalu zacel naseljevati slovenske naselnike. Do konca 13. stoletja je bila kolonizacijaspodnjega dela doline zakljucena in število kmetij se je ponekod ohranilo do danes. Prebivalci so se preživljali s poljedelstvom in živinorejo. Od žit so gojili oves, rž, pšenico, jecmen, po letu 1630 pa je prevladala ajda. Sejali so bob in Ian, ki so ga predelali doma. S sklepom o sekularizaciji leta 1803 je loško gospostvo postalo komama last, a notranji ustroj se ni bistveno spremenil. Franciscejski kataster navaja še vedno iste pridelke kot urbmji (BLAZNIK 1973). Nekaj kmetov v k. o. Bukovšcica je imelo tudi mline (6), eden pa žago, oboje na vodni pogon (PLANINA 1973). Zemljo so obdelovali rocno oz. z vprežno živino do 70. let 20. stoletja, ko so se pojavili prvi trakt01ji. Thdi delo v gozdu je bilo še napornejše in nevm·nejše kot danes, pri spravilu so bili omejeni na zimski cas, ko so bila pota znu·znjena. Število ljudi je zacelo mu·ašcati v 16. stoletju, av htibovskih obmocjih mnogo pocasneje kot v dolini. V strmiški župi je od 1754 do 1817 celo rahlo nazadovalo. Rast prebivalstva so zavirale epidemije n'alezljivih bolezni in vojne (PLANINA 1973). Katastrska obcina Sv. Klemen je leta 1826 imela 448 prebivalcev, na prelomu stoletja 412 in leta 1971 le 308 (OROŽEN et. al. 1995). Od takrat se število spet povecuje predvsem na racun Bukovšcice ; leta 2002 jih je bilo 352 (Popis prebivalstva 2002). Najbolj je upadlo v Pozirnu, kjer se je najbolj zmanjšal tudi delež kmeckega prebivalstva. Bukovšcica in Strmica sta tipicni spalni naselji, saj je delež dnevnih migrantov že leta 1991 znašal 75 %. Zanimala nas je tudi starostna struktma prebivalstva, predvsem starost lastnikov kmetij in njihovih naslednikov, ker je to pomemben kazalec nadaljnjega obstoja kmetije. Povprecna starost lastnikov in lastnic kmetij je podobna v vseh vaseh in znaša okoli 54 let. Starost lastnikov se giblje med 30 in 72 leti, zato je tudi starost potencialnih naslednikov zelo razlicna; od 5 do 35 let (PEGAM/PEGAM 2002). Glede nasledstva je položaj najbolj zaskrbljujoc v Pozirnu, kjer od šestih kmetij b·i nimajo naslednika; tudi število prebivalstva je v stalnem upadanju. V drugih vaseh je stanje relativno boljše, npr. v Zabrekvah in Bukovšcici na dveh kmetijah od devetih, v Strmici pa na dveh od petih kmetij ni naslednika. V Topoljah je naslednik povsod. Nenaseljene so tri kmetije, kjer ravnejše travnike pokosijo sosedje ali sorodniki, strmine se bodo pa pocasi zarasle (RANT 2002). Pegam , A .. Pirnat, J. : Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obcin i Bukovšcica Karta 1: Pcdološka karta k. o. Bukov š cica Map 1: Pedo!ogicaf map of c.c. Bukovšc ica --------------·--------­ --~ Legenda: 1 -disr. rjava tla na psevdoziljskih skladih 2 -disL rjava tla na keratofirjttlporfirju 3-rendz.ine 4-dist. Ij ava tla na pcnnok. skril. in pešce njakih • 5 -evtricna in districna rjava tla • 6 -obrccna tla 1 1 2.2 Metode dela 2.2 Working methods Rabo tal leta 1826 smo povzeli po franciscejskem katastru, ki ga hrani Arhiv republike Slovenije v Ljubljani. Franciscejski katastrski operat za Kranjsko je bil izdelan v letih 1822 do 1826. Vsebuje spisov ni in graficni del (RIBNIKAR 1982). Za nas je bil bolj zanimiv graficni dcl katastra. ki ga predstavljajo originalna katastrska mapa, indikacijska skica, mapna kopija in rektifikacijska mapa. Originalne katastrske mape so v Arhivu Slovenije skenirali in so dostopne v digitalni obhki. Katastrska obcina Sveti Klemen, današnja Bukov­šcica , obsega devet listov v merilu 1 : 2.880, ki smo jih v programu Idrisi sestavili v eno sliko. Le-to smo umestili v Gauss-Krtigetjev koordinatni sistem s pomocjo oslonilnih tock . Ta karta je v programu Cartalinx služila kot podlaga za izdelavo prirejene karte rabe tal. Dolocili smo pet kategorij in sicer gozd, pašnik, travnik, njiva in naselje. Karto rabe tal leta 2000 smo izdelali na podlagi digitalnih ortofoto posnetkov, ki smo si jih izposodili na Zavodu za gozdove OE Kranj in so služili kot podlaga pri zaslonski digitalizaciji v programu CartaLinx. Odlocili smo se za 4 kategorije: gozd, travnik, njiva in naselje, ker pašnikov skorajda ni vec oziroma jih obcasno kosijo. Meje omenjenih kategorij smo prevetili tudi na terenu. Karti rabe tal smo iz programa Cartalinx prenesli v program ldrisi. lqer so potekale nadaljnje analize. Karte nagibov, leg in višin smo izdelali na podlagi digitalnega modela reliefa z locljivostjo 25 m. Izdelali smo posamicne preseke kart nagibov, višinskih pasov, leg in talnih tipov s kartama rabe tal leta 1826 in 2000. Dobljene podatke smo obdelali v preglednicah v Excelu. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Vpliv ekoloških dejavnikov na rabo tal 3.1 Influence of ecological factors on land use 3.1.1 Raba tal v katastrski obcini Bukovšcica leta 1826 in 2000 3.1.1 Land use in cadastral community Bukovšcica in 1828 and in 2000 Leta 1826 je bila raba tal bolj intenzivna. 53 % površine je pokrival gozd, na 26 %so bili pašniki, Pegam. A .. Pirnat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obc i ni Bukovšcica Preglednica 2: Raba tal leta 1826 in 2000 v k. o. Bukovšcica Table2: Land use in years 1826 and 2000 in c.c. Bukovšcica rabe tal leto 1826 year 1826 leto 2000 year 2000 !and use površina (ha) · area (ha) delež(%) percentage površina (ha) area. (ha) de.lež (%) percentage gozd/forest 542,4 52,7 776,3 75,0 pašnik/pasture 270,5 26,3 0,0 0,0 travnik!meadow 125,3 12,2 237,9 23,0 njiva/field 80,3 7,8 6,5 0,6 naseljelvillage 10,6 1,0 15,0 1,4 skupaj/total 1029,4 100 1035,7 100 Karta 2: Raba tal v k. o. Bukovšcica leta 1826 Map 2: Land use in c. c. Bukovšcica in 1826 . c;,wt . i'a'mok . TrJI'nok Karta 3: Raba tal v k. o. Bukovšcica leta 2000 Map 3: Land use in c.c. Bukol'šcica in 2000 l.q;.:nd <~ : . najdemo v zaselku Potok. Ker so zemljo rocno obdelovali, so bile njive lahko strmejše kot danes. Povprecni naklon njiv je bil 19 ", travnikov 20 ", pašnikov in gozda pa 25 ". Te povprecne naklone smo izracunali na podlagi karte naklonov, ki je bila narejena iz digitalnega modela reliefa z locljivostjo 25 m. Kljub relativno visoki locljivosti model ne zazna mikrorazlik v reliefu. Njive so bile v strmini, vendar so naredili terase, ki so ponekod opazne tudi danes, npr. v Topoljah, tako daje bil naklon njivskih površin dejansko manjši. Leta 2000 je delež gozda le pri naklonu od O-5 "enak kot delež travnikov, na strmejših terenih gozd vedno bolj prevladuje. Njive se nahajajo vecinoma na položnejših terenih, zanemarljiv delež jih leži na obmocju nad 25 ". Njiv s takim naklonom v naravi ni, nastale so zaradi posplošitev pti izdelavi karte naklonov iz digitalnega modela reliefa. Ležijo na terasah. Enako velja za naselja z velikim naklonom. Uporaba mehanizacije je zelo omejena pri nagibih nad 20 %, kar ustreza 11" (CUNDER et. al. 1997). Glede na to, da je povprecni naklon travnikov 20 "in njiv 13 °, vidimo, da gre za obmocja s težkimi pridelovalnimi razmerami in visokimi pridelovalnimi stroški. 3.1.1.3 Vpliv ekspozicije 3 .1.1.3 Influence of exposition Vidimo, da se je vec gozda ohranilo v severnih, severovzhodnih in severozahodnili legah, v toplejših legah (JV, J, JZ) so zemljišca izrabili za inten­zivnejšo obdelavo. Tudi naselja so bila postavljena tako, da so prejela veliko soncne energije. Ekspozicija je imela velik vpliv na rabo tal, kar je dobro razvidno iz grafikona. Njive so bile skoncentrirane v prisojnih legah, v osojnih (SV, S, SZ) jih je ležalo le 12 %. Danes gozd zavzema tri cetrtine površine in prevladuje v vseh legah, kaže se pa upad njegovega deleža v južnih, jugovzhodnih in jugozahodnih legah. Na ravnini je delež travnikov 42%, tudi delež njiv je tu najvecji, kar je razumljivo. 65% travnikov je obrnjenih na jug, jugozahod ali jugovzhod. 3.1.1.3 Vpliv tal 3.1.1.3 Influence of soil Leta 1826 je gozd prevladoval na vseh talnih tipih, razen na obrecnem, ki so ga izrabili za travnike in Pegam, A., Pirnat, J. : Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obcini Bukovšc i ca njive. Pašnikov je bilo najvec na districnih rjavih lleh na keratofirju in porfirju (tip 2) ter na permokarbonsk.ih sk:rilavcih in pešcenjakih (tip 4). Njihov delež na rendzinah je bil dokaj visok, kar je neugodno zaradi erozije, saj je ta tip tal najbolj ogrožen. Travniki so se nahajali na districnih rjavih tleh (tipa št. 2 in 4), relativno pa jih je bilo najvec na obrecnih tleh. Tla so imela na rabo zemljišca znaten vpliv, ki je bil najbolj izražen na obrecnih tleh (št. 6) in rendzinah (št. 3). Tudi danes gozd prevladuje na vseh talnih tipih, razen na obrecnih tleh, kjer je najvec travnikov in naselij. Travniki imajo pomemben delež na districnih tleh (tip št. 2 in 4), nekaj jih je tudi na rendzinah (talni tip št. 3). Rendzine pokrivajo strma pobocja , zato se bodo ti travniki najbrž najhitreje zarasli, kar je z vidika varovanja tal pozitivno, negativno pa z vidika pestrosti krajine. 3.1.2 Spremembe rabe tal od leta 1826 do 2000 3.1 .2 Changes in land use from 1826 to 2000 Preglednica 3 vsebuje spremembe v površinah po posameznih kategorijah. Najvecja sprememba je nastopila pri pašnikih; 70 o/o se jih je zaraslo z gozdom, 30 % njihove površine pa danes pred­stavljajo travniki. Krcitev gozda skoraj ni bilo, 2 o/o nekdanjega gozda so zdaj travniki, vendar gre ponekod tudi tukaj za malenkosten zamik pri prekritju kart. Zaraslo se je 28 % nekdanjih travnikov, 68 o/o je ostalo istih, 3 % so pozidali, 1 % pa je njiv. Gozd pokriva tudi 15 % nekdanjih nji v in kar 78 %so jih zatravi li. Njive so se ohranile le na 5 % površine. Raba tal se je spremenila predvsem zaradi družbenih sprememb, ki niso bile naklonjene kmetijstvu, svoje pa so prispevale tudi ekonomske krize v dvajsetem stoletju; med naravnimi dejavniki pa imata najvecji vpliv naklon in ekspozicija. Obdelovalne površine so ostale na zmernih naklonih prisojnih leg. Najmanj travnikov je v srednjih nadmorskih višinah, zato le-ta ne vpliva znatno na rabo tal. Naklon površja je v veliki meri odvisen od pedološke zgradbe, zato imajo tudi tla znaten vpliv na rabo zemljišca, ki se najbolj kaže na obrecnih tleh in rendzinah. Gozdne površine so se po podatkih iz gozdno­gospodarskih nacrtov (GG Kranj, 1955, 1966, 1976, 1983, 1993) od leta 1955 do 1993 povecale s 709 na 733 ha, kar ni veliko. Po karti rabe tal, izdelane na podlagi digitalnega ortofoto posnetka iz leta 2000, pa je gozda 776 ha. Ta razlika nastopa zaradi uvrstitve zarašcajocih površin pod gozdno zemljišce. 3.1.3 Prednostne površine 3.1.3 Priority areas Vseh današnjih obdelovalnih površin v prihodnosti ne bodo vec obdelovali, zato smo izlocili tiste, ki jihje smiselno zašcititi pred zarašcanjem. Odlocili smo se za kriterij razdalje od naselij, ki so še živa. S tem smo zajeli vse tiste obdelovalne površine v razdalji 250 m od naselij, kamor naj bi bili usmerjeni ukrepi obcine in države za pre­precevanje zarašcanja. Glede na ta ·kriterij bi zašcitili 75 %obdelovalnih površin. Seveda je pri tem kriteriju ogromno možnosti -razdaljo lahko zvecamo ali zmanjšamo; lahko dodamo še kriterij naklona ipd. Preglednica 3: Primerjava rab tal leta 2000 na površinah rabe tal iz leta 1826 v k. o. Bukovšcica Table 3: A comparison of !and use in year 2000 to the areas of land use in year 1826 in c.c. Bukovšcica ~ 1 ) gozd forest travnik mea dow njiva field naselje village ostanek rema in der skupaj total gozd/forest 527,3 9,3 0,0 0,1 5,7 542,4 pašnik/ pa sture 189,2 75,5 1,4 3,0 1,4 270,5 travnik/mea dow 34,5 85,6 1,1 4,0 0,2 125,3 njiva/field 12,4 63,0 4,0 1,3 0,0 80,6 naselje/vil/age 0,4 3,7 0,0 6,6 0,0 10,6 ostanek/ remainder 12,6 0,8 0,1 0,1 1029,4 skupaj/total 776,3 237,9 6,5 15,0 1035,7 Ostanek, ki v letu 1826 znaša 13,5 ha, v letu 2000 pa 7,2 ha, nastopa zaradi tega, ker slike iz franciscejskega katastra nismo mogli popolnoma tocno umestiti v Gauss-KrUgerjev koordinatni sistem. GozdV 61 (2003) 4 t89 Pegam , A., Pirnat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obc i ni Bukovšcica Preglednica 4: Prednostne površine v k. o. Bukovšcica Table 4: Areas according to priority in c.c. Bukovšcica Kategorija CategOJ:y Površina (ha) Area (ha) Delež(%) Percentage (%) Prednostne površine Priority areas 184,4 17,8 Obdelovalne površine izven prednostnega obmocja Cultivated areas outside priority areas 60,1 5,8 Obdelovalne površine skupaj Total cultivated areas 244,5 23,6 Naselja Villages 15,0 L5 Ostalo (gozd) Other (forest) 776,2 75,0 Skupaj Total 1035,7 100 Karta 4: Prednostne površine v k. o. Bukovšcica Map 4: Priority areas in c.c. Bukovšcica Legenda: 1-Prednostne površine 2 -Obdelovalne površine 11 izven prednostnega obmocja 11 3 -Naselja • ; 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Kulturno krajino je poleg naravnih dejavnikov izoblikovala clovekova dejavnost, a tudi okolje je izoblikovale prebivalce. Tradicionalna slovenska krajina, pa naj bo to alpski, predalpski, panonski ali dinarski svet, je vrednota, ki jo je treba ohraniti za prihodnje rodove. Ampak ohranili jo bomo le, ce bomo v podeželskem prostoru zadržali obstojece oblike clovekovega delovanja (KOLAR PLANINŠIC 1997). Osnovna dejavnost, ki vzdržuje podobo krajine, je kmetijstvo, v manjši meri tudi gozdarstvo -v tem smislu, da prodaja lesa povecuje dohodek od kmetije in tako pripomore k izboljšanju življenjskih pogojev. Spremembe krajine v obravnavanem obmocju so vsekakor znatne, saj se je površina gozda povecala za 22 %, izginili pa so pašniki, ki so nekoc predstavljali pomemben delež v strukturi rabe tal (26 % ). Delež pašnikov je bil že leta 1900 polovico manjši kot leta 1826, kar pomeni, da so takrat v veliki meri prešli na hlevsko živinorejo. Tudi delež njiv je zanemarljiv, ker so namenjene le domaci oskrbi, kmetijska proizvodnja ni rentabilna. Pred 175 leti je bila krajina agrarna oz. na meji z gozdnato, danes je gozdnata. Gozd je sklenjen, Pegam, A., Pirnat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obcini Bukovscica piisotnih je le nekaj zaplat travnikov. Sklenjene so tudi kmetijske površine vseh vasi, razen Topolj. Posebnega pomena za krajinsko pestrost in rastlinojedo divjad so travniki sredi gozda, ki so se ohranili na položnejših delih nekdanjih pašnikov. Z gozdom je obdan tudi zaselek Potok, ki ni vec stalno naseljen, in kmetiji Gaber ter Gorepecar, ki sla naseljeni. Te zaplate travinja bodo vsaj v bližnji prihodnosti ostale in tako prispevale k pestrosti krajine. Zarasli se bodo strmi travniki v Potoku, ker pokosijo le še najbolj ravne površine. V primerjavi z ostalimi raziskavami glede sprememb rabe tal so naši izsledki podobni. Najbolj se t~emajo z ugotovitvami Bata ( 1990), ki je delal na treh krajih v predalpskem hribovju blizu zgornje meje poselitve (Martinj Vrh v Selški dolini 910 m nadmorske višine, Rakitovec v Posavskem hribovju 750 m n. v. in T1rosek v povirju Drete 772 m n. v.). Na tem obmocju je bilo leta 1826 manj gozda ( 43 %) kot v k. o. Bukovšcica (53%), manj pašnikov in vec travnikov ter njiv. Spremembe v rabi tal so enake ugotovitvam v tem prispevku. Rezultati dveh diplomskih nalog s podobno tematiko se bolj razlikujejo od naših, ker gre za razlicna obmocja Slovenije (BOŠTJANCIC 1997, ROZMAN 1998). V katastrski obcini Slavina gre za reliefno veliko ugodnejše pogoje za kmetijsko rabo kot v k. o. Bukovšcica in v delu k. o. Lom pod Storžicem. Temu primerni so tudi deleži gozda leta 1826 oz. 1823. V k. o. Slavina ga je bilo le 10 %. v gorskem svetu Loma pod Storžicem je že tedaj pokrival 65 %, v predalpskem svetu pa 53 %. Seveda je bilo v k. o. Slavina veliko njiv (15 % ), v k. o. Bukovšcica polovico manj, v gorskem svetu pa so bile le na 2% površine. Danes je v vseh treh obmocjih vec gozda in malo pašnikov. Vzroki sprememb rabe tal so identicni -opušcanje kmetijskih zemljišc zaradi neraciona1ne pridelave in upadanja deleža kmeckega prebivalstva. V k. o. Slavina je sprememba krajine bistvena, saj je gozda kar šestkrat vec kot v preteklosti. Na razlicnih obmocjih Slovenije potekajo podobni procesi spreminjanja krajine v smeri povecanja površine gozda. Vzroki zarašcanja niso samo naravno pridelo­valni, nekdanji pašniki so se zarasli zaradi sprememb v nacinu kmetovanja in širših družbenih sprememb. Porušeno je ravnotežje med socioeko­nomskim položajem kmeckega prebivalstva in naravnimi možnostmi za kmetijsko pridelavo. Vcasih so bile kmetije samooskrbne, pridelali so dovolj hrane, rocno delo je bilo poceni. Z uvedbo mehanizacije na ravninah je rocno obdelovanje postalo predrago. zato so njive zatravili in pašnike opustili, ker so na rodovitnejših travnikih pridelali dovolj krme. Zarašcanje pašnikov je potekalo hitro, ker so bili že prej porasli z redkim drevjem. Meja med pašniki in gozdom že od nekdaj ni bila ostra, pasli so tudi v gozdu, zato je imela opustitev paše pozitivne posledice na razvoj gozdnih sestojev. Povprecni naklon pašnikov je bil 24°, kar je blizu meje za varovalni gozd, ki na plazljivi maticni podlagi znaša 25"· kot navaja (Pravilnik o gozdno­gospodarskih nacrtih, L 998). Ljudje bodo v teh krajih živeli, vprašanje pa je, ali se bodo ukvarjali s kmetijstvom ali se bodo preusmerili v druge dejavnosti. Potencialne dopolnilne dejavnosti na kmetijah so kuhanje oglja, kmetija odprtih vrat, peka kruha, žganjekuha, posek in spravilo ter predelava lesa ipd., vendar je dohodkovno veliko privlacnejše delo v drugih panogah, predvsem v industriji v Železnikih. Registracijo novih dopolnilnih dejavnosti otežuje pomanjkanje kapitala in znanja. Na tem obmocju je dopolni Ina dejavnost registrirana le na eni kmetiji, kjer se ukvarjajo s kuhanjem oglja ter peko kruha in peciva. Pet gospoda1jev ima narejen tecaj za posek in spravilo lesa. S kuhanjem oglja se ukvarjajo na 14 kmetijah, vendar gre za majhne kolicine (ena kopa na leto, kar pomeni okoli 4 tone oglja) (RANT 2002). Pri usme1janju razvoja obmocja ima velik vpliv država s subvencijami za košnjo strmih travnikov in ostalimi podporami, npr. nadomestili za izgubljen dohodek na kmetijah zašcitenih obmocij in dodatki za sonaravno urejanje krajine. Treba je uvesti dodatno izobraževanje za kmetijske svetovalce in gozdarje za potrebe prostorskega nacrtovanja. Država mora tudi uskladiti davcno politiko z dejanskim proizvodnim potencialom zemljišc (GOLOB et. al. 1995). Dosedanji ukrepi države za ohranjanje kmetijske pridelave se izvajajo v okviru programa celostnega urejanja podeželja in obnove vasi ter financnimi intervencijami v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane. Indirektna pomoc se daje v obliki premij za krave dojilje in pitance z namenom pospeševati kmetijsko proizvodnjo na obmocjih z omejenimi naravnimi dejavniki. Direktna oblika preprecevanja zarašcanja so premije, ki se izpla­cujejo glede na površino travnikov. Pegam, A., Pirnat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obcini Bukovšcica Leta 2001 so zaceli uvajati Slovenski kmetijsko okoljski program. Pripravljen je po zgledu podobnih dokumentov v Evropski uniji. Gre za uvajanje neposrednih placil na enoto kmetijskega zemljišca. Do podpore je upravicena kmetija, ki upošteva tudi zahteve varovanja okolja, skrbi za ohranjanje kulturne krajine ter ohranja podeželje živo. Za hribovske kmetije so zanimi vi naslednji ukrepi: odpravljanje zarašcanja, ekološko kmetovanje, koši"Ua strmih travnikov, travniški sadovnjaki, reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domacih živali, sonaravna reja domacih živali in ohranjanje ekstenzivnega travinja. Kmetije pridobijo vecino dohodka s prodajo lesa, pomembna dejavnost v k. o. Bukovšcica je še živinoreja. Po predvidevanjih bo imel vstop v Evropsko unijo (EU) na ceno govejega mesa negativen ucinek, kar bo dohodkovni položaj hribovskih kmetij še poslabšalo (KAVCIC 2001). Kmetijska strategija EU je pridelati manj hrane, v sklopu tega potekajo obsežna pogozdovanja. To je ravno v nasprotju s slovenskimi problemi in s tega stališca se kmetijsko manj ugodnim obmocjim obetajo slabi casi. Perspektiva je v ekološki pridelavi hrane, za kar ima precej kmetij že ugodne predpogoje. V naslednjih letih se bo ta trg v Sloveniji razvil in te priložnosti ne kaže zamuditi. Zarašcajoce površine so tudi z vidika gospo­darjenja z gozdom nedonosne. Ob primerni negi bi prej prinašale dohodek, kot ce so prepušcene naravi, a spet je problem neznanje in nezainteresiranost lastnikov. Tu je možnost za gozdarstvo, da po svojih moceh prispeva k ohranitvi poseljenosti in izboljšanju položaja kmetov. Krajina se spreminja, vedno znova jo izoblikuje nacin življenja v dolocenem casu. Farina ( 1988) je zapisal, da je clovek s svojimi posegi krajino marsikje mocno preoblikoval, hkrati pa je zaradi tega nastal enkraten splet vzorcev, vrst in procesov. Zato je naša naloga, da tako ustva.Ijeno kulturno krajino po najboljših moceh vzdržujemo, saj predstavlja globoko identiteto prostora. Ce hocemo ohraniti tradicionalno podeželsko krajino, bo potrebno sodelovanje države, lokalnih oblasti in prebivalcev. Morali se bomo sprijazniti z dejstvom, da je kmetij s tvo na hribovitem terenu negospodarno in ga je treba denarno podpreti, ce naj ohranja kulturno krajino, kot jo je doslej. 5 POVZETEK Videz kulturne krajine se spremmJa zaradi gospodarskih in družbenih sprememb. Rabo tal so v preteklosti pogojevali naravni dejavniki, v novejšem casu pa imajo vecji vpliv procesi v družbi, npr. deagrarizacija in globalizacija. Spremembe v rabi tal smo dobili s primerjavo stanj leta 1826 in 2000. Franciscejski katastrski operat iz leta 1826 prikazuje za tiste case zelo natancno sliko katastrskih kultur, današnje stanje pa je bilo posneto z digitalnih letalskih posnetkov iz leta 2000. S pomocjo geografskih informacijskih sistemov smo primerjali rabo tal po nadmorski višini, legah, nagibih in tipih tal. Vzroke sprememb smo skušali pojasniti z naravnimi in družbenimi dejavniki ter napovedati prihodnje razmere. Glavni izsledki analize so povecana površina gozda skoraj za cetrtino, opustitev pašnikov, drasticno zmanjšanje površine njiv in povecanje površine travnikov na racun njiv. Zaraslo se je 80 % pašnikov, ki so bili odrinjeni na strme prisojne lege. Gozd zavzema tri cetrtine površine, travniki pa 23 %. Proces je kontinuirano potekal dobrih 170 let, možno je, da se bodo v prihodnosti ob uveljavitvi ekološkega kmetovanja pašniki spet pojavili. Delež gozda ne bo vec znatno narašcal. Nekaj strmih travnikov je še, a ob stimulaciji države in ohranitvi poseljenosti znatnega povecanja gozdnih površin ne pricakujemo. Zaradi bližnjega vstopa Slovenije v Evropsko unijo so napovedi o položaju kmetijstva, posebno hribovskega, negotove. V se kakor bodo spremembe negativne, a tudi ce ne bi šli v Evropsko unijo, se bo položaj kmetov slabšal. Vzrok je vedno višji splošni standard v državi, cemur se na kmetijah z omejeno možnostjo širitve proizvodnje ne da slediti. Rešitev nekateri vidijo v preusmeritvah v dopol­nilne dejavnosti, ki jih pa otežujejo nerealni in prezahtevni predpisi. Manjšanje deleža kmeckega prebivalstva se bo še nadaljevalo, vedno vec bo mešanih kmetij. Z vidika varovanja tal pred erozijo, enakomer­nejšega odtoka vode in vrnitve krajine v naravno stanje je zarašcanje pozitivno, ob že tako visoki stopnji gozdnatosti pa so številnejše negativne posledice, npr. zmanjševanje dohodka prebivalcem, manjša možnost za turizem, zmanjšanje površin za divjad. Nekontrolirano zarašcanje predstavlja Pegam, A., Pirnat, J. : Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obcini Bukovšcica zahteven problem, a ob vseh ukrepih za ohranitev kulturne krajine se bomo morda morali sprijazniti, da se današnji nacin življenja odraža tudi v drugacni krajini. SUMMARY The appearance of the cultural landscape is changing due to economic and social changes. In the past, land use dcpended on natural factors, while nowadays social processes are a more influential factor. The changes in land use have been determined by comparing the conditions in 1826 to those in the year 2000. The Franciscan cadastral register of 1826 gives a precise picture of the land use at the time. Digital aerial photos (orthophotos) show the conditions in 2000. Land use has been compared by use of geographica1 information systems with reference to height above sea level, expositions, inc1inations and types of soil. We have attempted to explain the causes for the observed changes by natural and social factors, and have predicted future circumstances and states. The most important results of the analysis are: the areas covered by forest have increased by a quarter, pastures have been abandoned, the field areas have been drastically reduced and the grassland has increased. 80 % of the pastures situated on remote steep slopes have overgrown. The forest covers three quarters of the area and the grassland 23 %. The mentioned process has been going on for 170 years. It is possible that pastures will appear again, if ecological agri cul ture spreads more widely. Forest areas are not expected to become larger. Some areas of steep grassland in the cadastral community are stili present; if the state continues to gi ve subventions and if the re gi on remains inhabited, the forest areas will not increase considerably in the future. One of the reasons why it is difficult to predict the future situation in agriculture, especially in mountain agriculture, is the accession of Slovenia to the European union. The accession will have a negative influence on the situation of agriculture, especially for small farms in hilly and mountainous areas, whose future is already uncertain. One of the reasons for the precarious situation in agriculture is the discrepancy between the living standard in other economic branches and that in agriculture. Farms, especially those in mountainous areas, cannot keep up with the generally increasing living standard in Slovenia. Their opportunities for extending production are limited and thus the farm income cannot be increased. Supplemental activities on such farms could be one of the solutions to this. However, strict and unrealistic state regulations make the registration of supple­mental activities very difficult. The decrease of rural population will continue and the number of farms with mixed activities will increase. The overgrowing of agiicultural areas is positive, when soil protection, regular water drainage and restoring the natural state of the landscape are taken into consideration. However, the negative conse­quences prevail. As a result of overgrowing farmers will achieve a lower income, there will be pom·er opportunities to develop tourism and insufficient areas for deer to live and breed. This is why uncontrolled overgrowing is an urgent problem, which can be solved, if certain measures are taken which can help save the traditional cultural landscape. However, the modern way of living is also reflected in a different landscape, and this is a fact that we will eventually have to accept. 6 VIRI 6 REFERENCES ANKO, B., GROZNIK ZEILER, K., HLADNIK, D., PIRNAT, J., 2000. Vrednotenje krajin z vidika biotske raznovrstnosti ter izhodišca za njihovo varstvo. Porocilo za Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, BF. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. BAT, M., 1990. Vpliv fizicnogeografskih dejavnikov na rabo tal. Geografski zbornik, 30: str. 69-125. BOŠTJANCIC, J., 1997. Analiza sprememb kullurne krajine na primeru katastrske obcine Slavina, Ljubljana. Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo: 74 str. BLAZNIK, P. 1973. Škofja Loka in loško gospostvo. Škofja Loka, Muzejsko društvo Škofja Loka: 560 str. CLARK, L.,· 1998. CartaLinx 1.2. USA, Worcester, Clark University. CUNDER, T.. ERJAVEC, E., GOLEŽ, M., JERIC, D., JUVANCIC, L., MAJCEN, B., MARKEŠ, M., POTOC­NIK, J., REDNAK, M., TURK, J., VOLK, T., ŽIBRIK, N., 1997. Slovensko kmetijstvo in Evropska unija. Ljubljana, CZD Kmecki glas: 439 str. Digitalni model reliefa , Geodetska uprava republike Slovenije. Digitalni ortofoto posnetki 2000, Geodetska uprava republike Slovenije. Pegam, A., Pirnat, J.: Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obcini Bukovšcica EASTMAN, J. R. 1999., JDRISI. User's Guide Version 3.2. Worcester, Clark University, Graduate School of Geography. FARINA, A. 1988. Principles and Methods in Landscape Ecology. Chapman&Hall , Loudon, 235 . GOLOB, S., HRUSTEL MAJCEN, M., CUNDER T., 1995 . Raba zemljišc v zarašcanju v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo, 28, 3: s. 107-113. Gozdne združbe GGE Selca. 1983 . Kranj, Gozdno gospodarstvo Kranj: 112 s. Gozdnogospodarski nacrt za GGE Selca 1955-1965. 1955. Kranj, Gozdno gospodarstvo Kranj . Gozdnogospodarski nacrt za GGE Selca 1966-1975. 1966. Kranj. Gozdno gospodarstvo Kranj . Gozdnogospodarski nacrt za GGE Selca 1976-1982. 1976. 1983. Kranj, Gozdno gospodarstvo Kranj. Gozdnogospodarski nacrt za GGE Selca 1983-1992. 1983. Kranj, Gozdno gospodarstvo Kranj . Gozdnogospodarski nacrt za GGE Selca 1993-2002. 1993. Kranj, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj. KAVCIC , S., ERJAVEC, E., 2001. Ocena ekonomskih ucinkov možnih agrarnopoliticn)h razmer v slovenskem kmetijstvu . Sodobno kmetijstvo 34, 9: s. 375-381. Klimatografija Slovenije. Padavine. 1995. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod RepubJike Slovenije: 366 str. Klimatografija Slovenije. Temperature. 1995. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije: 356 str. KOLAR-PLANINŠIC, V., 1997. Alpska konvencija v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 113 str. Mape franciscejskega katastra za katastrsko obcino Sveti Klemen, Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije. OROŽEN-ADAMIC, M., PERKO, D. , KLADNIK, D., 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljub~jana, DZS: 638 str. Pedološka kartaM 1: 25000. Biotehniška fakulteta, Center za pedologijo in varstvo okolja. PEGAM, A., 2002. Analiza sprememb kulturne krajine v katastrski obcini Bukovšcica . Diplomsko delo, Ljubljana, 74 str. PEGAM, C., PEGAM. J. Starost lastnikov kmetij. Zabrekve (osebni vir, september 2002). PLANINA, F. , 1973. Selška dolina v preteklosti in sedanjosti. Železniki, Muzejsko društvo Škofja Loka: 389 str. Popis prebivalstva 2002. • http://www.sigov.Si/popis2002/popisni rezultati/ slovenija!SKOFJA LOKA.htm . • http://www.sigov.Si/popis2002/popisni rezultati/ slovenija!ZELEZNIKI.htm (30. 7. 2002). Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih. Ur.l. RS št. 5-242/98. RANT, l. Stanje na kmetijah glede nasledstva in nadaljnje obdelave zemljišc. Upravna enota Škofja Loka, (osebni vir, september 2002). RIBNIKAR, P., 1982. Zemljiški kataster kot vir za zgo­dovino. Zgodovinski casopis 36, 4:str. 321-337. ROZMAN, J., 1998. Analiza sprememb kulturne krajine na primeru dela k. o. Lom pod Storžicem . Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdar­stvo: 111 str. Slovenski kmetijsko okoljski program . 2001. Ljubljana. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 36 str. Strokovna razprava GDK: 935 : 300 : (497.12 ~' 05 Gozdno gospodarstvo Postojna) Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Introduction of ISO standards 9001 and 14001 into the cmnpany Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Erik ŠABEC', Boris PERK02, Martina ŽIGON-' Izvlecek: Šabec, E., Perko. B., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Gozdarski vestnik, 6112003, št. 4. V slovenšcini, z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 17. Prevod izvlecka v anglešcino: avtorji. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. je podjetje, ki že vec kot petdeset let uživa ugled na slovenskem trgu. To je posledica strokovnega opravljanja dela, opiranja na lastno znanje ter širjenja dejavnosti na lesno-predelovalno podrocje v skladu s spremembami na trgu. Širitev podjetja je vodila tudi do odlocitve, da se obstojeca organizacija nadgradi v skladu z zahtevami mednarodnih standardov SlST ISO 9001 jn SIST ISO 14001. Vse vecja konkurenca med podjetji od teh zahteva celovito obvladovanje kakovosti, kar paje možno le z obvladovanjem vseh procesov tako jz vidika kakovosti izdelka oziroma storitve kot tudi iz vidika vplivov na okolje, varnega delovnega mesta, itd .. Kot dokumentirana oblika sistema kakovosti in sistema ravnanja z okoljem je bil izdelan Poslovnik podjetja. ki je operativni dokument za vodenje oziroma obvladovanje celovite kakovosti v podjetju. Vsi zaposleni so dolžni izvajati predpisane in sprejete elemente kakovosti in ravnanja z okoljem. Vodstvo podjetja s pregledovanjem in planiranjem notranjih presoj sistema kakovosti in ravnanja z okoljem ugotavlja skladnost med doseženim in planiranim stanjem. Kljucne besede: standard ISO 9001 in standard ISO 14001, pridobi vanje Lesa, lesna proizvodnja, trgovina z lesom, kakovost dela, kakovost izdelka, GG Postojna Abstract: Šabec, E., Perko, B., Žigon, M.: Introduction of ISO standards 9001 and 14001 into the company Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Gozdarski vestnik, Vol. 61/2003, No. 4. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 17. Abstract translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. Gozdno gospodarstvo Postojna, d.d. is a company that has been enjoying a good reputation in the Slovenian market for more than fifty years. This is due to professional performance, relying on the company's own knowledge and to the fact that the company is extending its activities to the field of wood working industry -according to the changes in the market. The growth of the company bas led the management to the decision to improve the organisation of work in accordance with the requirements of the international standards ISO 9001 and ISO 14001. Competition among companies is becoming ever stronger and the market is forcing businesses to introduce total quality management. This involves the introduction of control of all the relevant processes -with regard to the quality of products and services and also with regard to the impact on the environment, work safety, etc. In GG Postojna, the systems of total quality management and of environmental management have been documented by a document entitled " Poslovnik podjetja", whicb is the operative document for total quality management in the company. All employees are obliged to implement the quality elements and elements of environmental management that are Laid down in the document. One of the functions of the company's managemen1 is to determi.ne whether the plans and their realization are in agreement, which is accomplished by interna! evaluations of quality management. Key wot·ds: Standard ISO 9001 and Standard ISO 14001, wood harvesting, wood production, trade in wood, work quality, product quality, the company GG Postojna UVOD IN NAMEN so dovolj mocni in vztrajni in spremembe sprejmejo Danes delujoca podjetja delujejo v nepredvidljivem kot izziv in priložnost. okolju, kjer vlada mocna konkmenca in bitka za Pomembna dejavnika, ki vplivata na uspešnost obstanek. Podjetje, ki vstopa na trg ali pa tam že poslovanja podjetja sta prav gotovo tudi kakovost deluje, se mora stalno prilagajati spremembam v ponujenih proizvodov/storitev ter skrb za okolje. njegovem okolju (zakonodaja, tehnološki napredek, 1 E. Š. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, Vojkova 9 itn.), kar se kaže v izboljševanju njegove organi­ 2 B. P. inž. org. dela, Gozdno gospodarstvo Postojna, Vojkova 9 zacijske strukture, izdelkov, v stalnem gibanju in 1 M. Ž. univ. dipl. ekon., Gozdno gospodarstvo Postojna, težnji po napredku in preživetju. Uspejo le tisti, ki Vojkova 9 GozdV 61 (2003) 4 1 95 Šabec, E. , Perko, 8., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Doseganje želene ravni kakovosti proizvodov/ storitev in usmerjenost podjetja k sonaravnemu poslovanju zahteva sodelovanje vseh zaposlenih in vkljucenost v vse funkcije podjetja. Kakovost in ravnanje z okoljem obravnavajo tudi standardi skupine ISO 9000 in ISO 14000. Namen povzetka diplomske naloge je predstaviti standard kakovosti ISO 9001 ter standard ravnanja z okoljem ISO 14001 ter njuno uvajanje v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna, d.d .. Preucili borno prednosti, kijih uvedba standardov prinese podjetju, opredeliti neskladnosti v poslovanju, njihovo vrednotenje in skladnost _s cilji podjetja. Metoda dela sloni na študiju literature s podrocja sistema kakovosti in ravnanja z okoljem ter standardov ISO 9001 in ISO 14001. To so predvsem zborniki predavanj, ki so bila od leta 2000 do leta 2002 izvedena na tem podrocju. Potrebne infor­macije pa so bile pridobljene tudi na osnovi pogovorov z vodji celovite kakovosti in s koordi­natorjem sistema ravnanja z okoljem v podjetju Gozdno gospodarstvo Postojna d.d .. 2 PREDSTAVITEV PODJETJA GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA d.d. Gozdno gospodarstvo Postojna je bilo ustanovljeno z odlocbo vlade LRS leta 1948, leta 1953 pa je zacelo poslovati kot gospodarska ustanova s samostojnim financiranjem. Na podlagi odlocbe št. 307/3-54 je leta 1954 zacelo poslovati kot gospodarska organizacija. Gozdno gospodarstvo Postojna nadaljuje tradicijo prejšnje organizacije, ki je gospodarila z gozdovi na celotnem obmocju postojnskega gozdnogospodarskega obmocja. Maja leta 1994 je na podlagi Zakona o gozdovih (Uri. L.RS, št 30/ 1993) prišlo do razdelitve na Zavod za gozdove Obmocna enota Postojna-in Gozdno gospodarstvo Postojna. Naloga Zavoda za gozdove je postala skrb za javni interes gospodarjenja z gozdovi, naloga Gozdnega gospodarstva Postojna pa izvajanje del v državnih gozdovih na podlagi koncesije. Ta dela zajemajo celoten proces gozdne proizvodnje­gozdno gojitvena dela, secnjo in izdelavo lesa, spravilo lesa, prevoz lesa ter trženje gozdnih lesnih sortimentov. Gozdno gospodarstvo Postojna je svojo dejavnost razširilo tudi na zasebne gozdove, kjer pridobiva delo in vrši odkup lesa. S sode­tovanjem na javnih razpisih pridobiva dela na podrocju projektiranja, gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic. Leta 1996 je podjetje razširilo svojo dejavnost tudi na podrocje primarne predelave lesa s pridobitvijo 100 o/o lastniškega deleža podjetja Marof Trade d.o.o. iz Starega trga pri Ložu. Uradna prikljucitev tega podjetja Gozdnemu gospodarstvu Postojna je bila izvedena leta 2000. Marof Trade je postal poslovna enota, kjer se izvajajo procesi razvoja, razreza hlodovine, sušenja lesa in njegove finalne predelave ter trženja izdelkov. Za reševanje problema zaposlovanja invalidnih delavcev je podjetje oblikovalo poslovno enoto Papirna galanterija, kjer se izdelujejo papirnati krožniki. 3 RAZLOGI ZA lNEDBO STANDARDOV ISO 9001 IN ISO 14001 V PODJETJE GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA d.d. Vodstvo Gozdnega gospodarstva Postojna d.d. je želelo poleg procesa širjenja podjetja na vec podrocij poslovanja tudi nadgraditi obstojeco organizacijo v skladu z zahtevami mednarodnih standardov SIST ISO 9001 in S IST ISO 14001. Tako je nastala pobuda za uvedbo standardov kakovosti in ravnanja z okoljem v podjetje. Drugi razlog pa je bila ponudba poslovnega partnerja iz Ame1ike za sklenitev posla (American International Forest Project) pod pogojem, da Gozdno gospodarstvo Postojna izpolnjuje zahteve standarda ISO 14001. Konkurenca med podjetji in boj za njihov obstanek in rast zahtevata celovito obvladovanje kakovosti, kar pomeni obvladovanje kakovosti vseh procesov, ki potekajo v podjetju ter obvladovanje kakovosti izdelkov in storitev. Potrebno pa je obvladovati tudi vplive, ki jih ima podjetje ter njegovi izdelki in storitve na okolje. Podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. je bilo prvo v gozdarski panogi, ki je sprejelo odlocitev za uvedbo in vzdrževanje standardov kakovosti in ravnanja z okoljem, kar naj bi pripomoglo tudi k hitrejšemu širjenju na domacem in tujem tržišcu. Organizacija dela je bila v podjetju že pred uvedbo standardov ISO 9001 in ISO 14001 takšna, daje bilo cim manj odstopanj od postavljenih ciljev, v skladu z veljavnimi predpisi in zakoni ter da je delo potekalo na okolju prijazen nacin. Uvedba standarda ISO 9001 naj bi odpravila pomanjkljivosti Šabec, E., Perko, 8., Ž.igon, M .. Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. na podrocju opredelitve pisnih navodil za oprav­ljanje del, dolocitve odgovornosti za dolocena opravila, ureditve in vzdrževanja celotne doku­mentacije v podjetju ter uvedbe stalnega nadzora nad opravlja~em del. Uvedba standarda ISO 14001 pa naj bi rešila odstopanja na podrocju varstva pri delu, ravnanja z odpadki, odpadnimi olji, prahom in hrupom. Ker dolocena dela v gozdni proizvodnji (secnja, spravilo, vzdrževanje gozdnih cest, itd.) opravljajo tudi pogodbeni delavci, ti pa se v vecji meri ne držijo vseh predpisov in veckrat dela ne opravijo na okolju prijazen nacin, uvajanje obeh standardov pomeni tudi izlocanje tistih pogodbenih delavcev, ki ne bodo izpolnjevali minimalnih zahtev teh dveh standardov. Le tako se bo podjetje v celoti, z vsemi sodelujocimi partnerji, l~hko na trgu predstavilo kot skladna "zelena" organizacija. 3.1 Sprejem politike kakovosti Uprava podjetja je dne 22.9.2000 sprejela Politiko kakovosti in ravnanja z okoljem, s katero so bili doloceni cilji podjetja, ki naj bi bili doseženi ob pomoci izgradnje, vzdrževanja, posodabljanja in izvajanja sistema kakovosti v skladu z zahtevami mednarodnih standardov SIST ISO 900 t in SIST EN ISO 14001. Postavljeni cilji so: -kakovost izdelkov in storitev bo na takšni ravni, da bo omogocala povecevanje dobicka in tržnega deleža, hkrati pa bo v najvecji meri zadovoljevala potrebe in zahteve potrošnikov ter ostalih strank; -podjetje bo ravnalo v skladu z vsemi oko­ljevarstvenimi zakoni in predpisi, ki se nanašajo na izvajanje poslovnega procesa; -postopno se bodo sistematicno zmanjševali negativni vplivi na okolje in v najvecji možni meri se bo preprecevalo onesnaževanje okolja; -nove investicije in uporabljena tehnologija bodo tehnološko sprejemljive in ne bodo pre­komerno obremenjevaJe vod, tal in ozracja; -doseganje zastavljenih ciljev bo stalno spremljane, odpravljene bodo nepravilnosti, uvajale se bodo izboljšave, kar bo prispevalo k stalni rasti na vseh podrocjih poslovanja; -do zahtevane kakovosti bo prišlo s stalnim izobraževanjem in ciljnim usmerjanjem vseh zaposle:nih. 3.2 potek planiranih in realiziranih aktivnosti Nacrtovani cilji so bili zastavljeni v naslednjih korakih (Gozdni gospodar, 2000, str. 2): l. Zbiranje informacij Uanuar 200) 2. Sprejem odlocitev (februar 2000) 3. Izobraževanje (marec 2000) 4. Oblikovanje delovnih skupin (april 2000) 5. Usposabljanje notranjih presojevalcev Uulij 2000) 6. Priprava dokumentacije in izgradnja sistema kakovosti in ravnap.ja z okoljem (april­oktober 2000) 7. Presoja Poslovnika podjetja (oktober 2000) 8. Izvedba presoje-SIQ (november 2000) 9. Korekture postopkov in dokumentacije (november 2000-januar 2001) 10. Certifikacijski postopek (februar 2001) 11. Pridobitev certifikatov (marec 2001) 4 STANDARDI KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEM V javnosti je veliko mnenj o standardih in nj ih o vem namenu ter o tem, kako so napisani, kdo jih pripravlja in v kakšni meri so obvezujoci . Standardi so rezultat potreb po urejenosti proizvodnih in stori tv enih procesov, ki jih izrazi ali nakaže javnost (industrija, podjetja, potrošniki). Pristojnost za pripravo standardov je na strani uradov za standardizacijo, ki aktivno sodelujejo z indu­strijskimi združenji ter upoštevajo želje in predloge, ki prihajajo iz strani uporabnikov standardov. Naj ti morajo kompromis med zahtevami in željami potrošnikov in podjetij. Locimo mednarodne in nacionalne standarde, poleg njih pa še panožne, indust1ijske in druge. O sprejemu mednarodnega standarda se odloci vsaka država šele potem, ko je zakljucena javna obravnava znotraj posamezne clanice ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo). Tehnicni odbori ISO, ki jih sestavljajo nacionalne delegacije in ki zastopajo vse gospodarske interese vkljucno z interesi potrošnikov nato sporazumno sprejmejo odgovarjajoce standarde. Uporaba mednarodnih standardov ni obvezna, vendar pa so standardi referencni dokumenti. Le-ti so zaradi kakovosti vsebine in vsakodnevnega razvoja proizvodnih in storitvenih dejavnosti vse bolj potrebni za postavitev Sabec, E., Perko, B., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. okvirov delovanja podjetij. Nacionalni uradi za standardizacijo opredelijo nacionalne standarde, ki lahko temeljijo na mednarodnih standardih, poleg tega pa jih še natancneje razdelajo in prilagodijo znacilnostim države. Uporaba standardov je neobvezna, vendar pa se podjetja zavedajo, da se upoštevanje standardov na trgu vse bolj pojmuje kot zagotovilo kakovosti in da jim lahko izboljša položaj na trgu. V rokah potrošnikov pa je, ali se bodo odlocili za nakup standardiziranih izdelkov ali ne. 4.1 Serija standardov ISO 9000 Še pred nekaj desetletji je bila kakovost neopre­deljiva. S pridobivanjem znanja in s povecanjem zahtev na podrocju kakovosti pa so se pojavile težnje k standardiziranemu pristopu zagotavljanja kakovosti. Poleg tega pa se je pojavila še potreba po enotni opredelitvi pojmov, ki bi omogocila enoten jezik med kupci in proizvajalci. Ta enoten jezik bi opredelili standardi. Zacetek standardov kakovosti se je pojavil v ZDA pred drugo svetovno vojno in med njo, ko so želeli zagotoviti predvsem kakovost in zanesljivost delovanja orožja. Kasneje je najvecji premik v standardizaciji naredila Velika Britanija, ko je leta 1979 izdala serijo standardov BS 5750. Leto dni po izdaji standardov je vlada organizirala skupine, ki so sisteme brezplacno uvajale v podjetja in izobraževale ljudi. Posledica je bilo bolj konku­rencno gospodarstvo (VUJOŠEVIC 1996). BS standardi so bili osnova za izdajo serije med­narodnih standardov ISO 9000 do ISO 9004 v letu 1987. V njih so upoštevali vse dobre in sprejemljive rešitve, ki so jih ponujali nacionalni standardi. V casu, ko se naše gospodarstvo vkljucuje v mednarodne integracije, so postali standardi skupine ISO 9000, ki obravnavajo ravnanje podjetij in zagotavljanje kakovosti izdelkov/storitev zelo aktualni. Zahteve, ki jih ti standardi postavljajo, so na prvi pogled jasne in preproste, vendar pa presojevalci pri presojanju sistemov kakovosti opažajo, da si uporabniki standardov le-te razlicno razlagajo. Podjetje, ki želi uspeti na trgu, si mora postaviti cilje kakovosti, ki morajo biti usklajeni z zahtevami jn pricakovanji strank in subjektov, s katerimi sodeluje. Na osnovi ciljev kakovosti se oblikuje kultura kakovosti kot del celotne kulture podjetja. Ti cilji so predpogoj za ucinkovito delo podjetja in iz njih izhajajoca politika kakovosti tvori osnovo za izgradnjo in smiselno uporabo sistema kakovosti. Standardi ISO 9000 opredeljujejo modele sistemov kakovosti in njihove elemente za razlicne primere v praksi. Zavedati se je potrebno, da ni mogoce postaviti vzorcnega modela sistema kakovosti, ki bi lahko predpostavljal optimalno rešitev za vsak primer uporabe. Sistem kakovosti lahko doloci le podjetje samo, morda v sodelo­vanju s svojimi strankami. Standardi omogocajo tudi pospeševanje mednarodne trgovine in so osnova sporazumevanja in dogovarjanja pri mednarodni delitvi dela ter za odpravljanje razlicnih trgovinskih ovir. Velik del svetovne trgovine že poteka med partnetji, ki izpolnjujejo zahteve standardov, kar pomeni, da imajo zahteve uvedene v prakso. 4.1.1 SIST ISO 9001 Standard SIST ISO 9001 je sistem zagotavljanja kakovosti v razvoju. proizvodnji, vgradnji in servisiranju. Ima status slovenskega standarda in je identicen mednarodnemu standardu ISO 9001. Je eden od treh mednarodnih standardov, ki obravnavajo zahteve za sistem kakovosti in se lahko uporabljajo za zagotavljanje kakovosti navzven. Uporablja se, ko mora dobavitelj dokazati, da je sposoben razviti in dobaviti proizvod skladen s standardom (SIST ISO 9001 1995). Sistem kakovosti je zgrajen iz dvajsetjh elementov in zajema: l. Odgovornost vodstva 2. Sistem kakovosti 3. Pregled pogodbe 4. Obvladovanje razvoja 5. Obvladovanje dokumentov in podatkov 6. Nabava 7. Obvladovanje proizvodov, ki jih dobavi kupec 8. Identifikacija in sledljivost proizvodov 9. Obvladovanje procesa 1 O. Kontrola in preizkušnje ll. Obvladovanje kontrolne, merilne in preizkusne opreme 12. Status pregleda jn preizkušanja 13. Obvladovanje neskladnih proizvodov 14. Korektivni in preventivni ukrepi Sabec, E., Perko, 8., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Osnova sistema vodenja kakovosti, je princip procesa nenehnih izboljšav -PDCA: P-(plan) planiraj, D-(do) izvedi, C-(check) preveri, A-(act) ukrepaj (Vir: SIST ISO 9001 2000). Nenehno izboljševanje sistema vodenja kakovosti 15. Ravnanje, skladišcenje, pakiranje, zašcita in dosta va 16. Obvladovanje zapisov in kakovosti 17. Notranje presoje kakovosti i8. Usposabljanje 19. Servisiranje 20. Statisticne metode S lovenska podjetja se odlocajo predvsem za izbiro modela sistema kakovosti po ISO 900i, saj tako dokažejo svojo sposobnost, da proizvod razvijejo, obvladajo proizvodni proces in odgo­vornost pri servisiranju proizvoda. Vecina slo­venskih podjetij razvije in tudi proizvaja proizvode sama ali v sodelovanju s poslovnimi partnerji. Montaža in servisiranje pa pomenita le dodatno ponudbo oziroma storitev kupcem, kar poveca obseg prodaje, izboljša poslovne rezultate ter poveca ugled in zaupanje pri kupcih . Vsako podjetje, ki je razvilo lasten proizvod samo najbolje opravi dodatne stOJitve (montaža, servisiranje), saj najbolje pozna svoj proizvod. Z decembrom Jeta 2000 je izšla nova serija standardov ISO 9001, ki uveljavlja krog izboljšav: vodstvo-resursi-izvedba-meritve z mocnim poudarkom na vlogi kupcev. Vsa podjetja, ki imajo oblikovan sistem kakovosti po standardu ISO 9001 iz leta 1995, so morala do decembra leta 2002 sistem preoblikovati v skladu z novo izdajo ISO 9001 z letnico 2000. Obstaja tudi ISO 9004, ki je le tehnicno navodilo za uporabo standardov ISO 9001, ISO 9002 in ISO 9003. 4.1.2 Prilagoditev zahtevam tretje generacije standarda ISO 9001 2000 Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. je v letu 2002 že izvedlo prehod na nova dolocjla standarda ISO 9001:2000. Nova, tretja izdaja standardov družine ISO 9000 prinaša pomembne in dobrodošle novosti ter spremembe organizacijam, ki imajo namen izboljšati obstojec sistem vodenja kakovosti. Nov standard ISO 9001:2000 spodbuja organizacije, da z ucinkovito uporabo in nenehnimi izboljšavami sistema vodenja kakovosti povecujejo zadovoljstvo svojih odjemalcev. Pomembnejše novosti in spremembe v standardu so posledica uporabe novih nacel vodenja kakovosti pri oblikovanju strukture in vsebine standarda. Brez dvoma je k izboljšavam standarda najvec prispevalo upoštevanje nacel: • Osredotocenost na odjemalce • Procesni pristop • Nenehno izboljševanje Šabec, E., Perko, B., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Na osnovi odstopanj med planiranimi in izvedenimi aktivnostmi ugotavljamo vzroke zanje, dolocimo potrebne ukrepe za izboljšave, izpeljemo predlagane spremembe in ovrednotimo rezultate izvedenih sprememb. Spremembe in ugotovitve vkljucimo v novo planiranje, tako da krog ni nikoli zakljucen. Ob prehodu na dolocila novega standarda 9001:2000, smo obnovili in priredili svoj Poslovnik podjetja, ki ima sedaj osem poglavij, enako kot že obstojeci SIST EN ISO 14001, kar zagotavlja razumnejšo povezavo in povecuje združljivost obeh standardov. Nov poslovnik vsebuje: l. Uvod -splošni del 2. Uvod -prehod v procesni pristop 3. Podrocje veljavnosti in delovanje sistema 4. Sistem vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem 5. Odgovornost vodstva 6. Vodenje virov 7. Realizacija proizvoda 8. Merjenje, analize in izboljšave Hkrati smo dopolnili in prilagodili tudi doku­mente nižjih nivojev, ter prenesli celotno doku­mentacijo na racunalniško mrežo intraneta. V podjetju smo se odlocili, da bomo svoje dejavnosti obravnavali v okviru treh procesov (vodenje, gozdna proizvodnja in lesna proizvodnja) ter dveh podprocesov (ucinkovito zaposlovanje invalidov ter transport in vzdrževanje opreme). Za vseh pet procesov srno v poslovniku dolocili kontrolne tocke ter kazalnike, s katerimi sprem­ljamo zmogljivost procesov. V letošnjem letu smo v skladu z novimi dolocili standarda SIST ISO 9001:2000 in SIST EN ISO 14001:1997 že izvedli notranjo presojo in vse ostale akti vnos ti. SIQ (Slovenski inštitut za kakovost in mero­slovje) paje opravil redno presojo sistema kakovosti po zahtevah standarda ISO 9000:1994 in certi­fikacijsko presojo sistema vodenja kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001:2000 ter redno presojo sistema ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001:1996. 4.2 Serija standardov ISO 14000 Prekomerno izkorišcanje naravnih virov se je zacelo z industrijsko revolucijo. Vse vec neobnovljivih in obnovljivih naravnih virov je bilo porabljenih brez razmisleka, kako bo to vplivalo na zdravje prebivalstva in na kakovost naravnega okolja. Zahteve po ocenjevanju vplivov sežejo že v sedemnajsto stoletje, kažejo pa se tudi s protesti neformalnih skupin, ki so zahtevale boljši odnos do okolja, v katerem živimo in delamo. Leta 1991 je bila ustanovljena strateška sveto­valna skupina za okolje (ISO/EC Strategic Advisory Group on Environmental-SAGE), ki je dolocila temeljne zahteve za nov pristop okoljskih stan­dardov. Pravilnost njihovega dela je bila pottjena na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju, ki je bila v Rio de Janeiru leta 1992 (KEATING 1995). Prvi standard na podrocju Sistemov za uprav­ljanje z okoljem je britanski standard -BS7750, ki ga je leta 1992 razvila British Standard Institution. Poleg francoskega NF X30-200, španskega UNE 77-801 ter pravil EU EEC 1836/93 je bil eden temeljnih standardov pri izdelavi standarda ISO 14001, ki je bil sprejet in mednarodno priznan septembra leta 1996 (STRAŠEK 1998). Evropska regulativa EMAS (Eco-Management and Audit Scheme) paje regulativa EU, ki od aprila 1995 velja v vseh državah clanicah. Od standardov se razlikuje v tem, da vkljucuje še nekaj dodatnih elementov, od katerih je najpomembnejša okoljska izjava. Shema EMAS naj bi pripomogla, da bi se podjetja zacela zavedati svojega odnosa do okolja in da bi nenehno izboljševala tehnološke postopke (VEZJAK 1998). Od podjetij se zahteva, da so ljudem in okolju prijazna. Izziv jim predstavljajo standardi skupine ISO 14000. Ustrezno ravnanje z okoljem dosežejo le z zavezanostjo sistematicnemu pristopu in trajnemu izboljševanju sistema ravnanja z okoljem. To jih lahko pripelje do naslednjih poslovnih prednosti (ZALAR 2000): -zmanjševanje stroškov ravnanja z odpadki; -zmanjšanje stroškov za energijo in materiale; -zmanjšanje distribucijskih stroškov; -povecanje ugleda pri kupcih in javnosti. Posledica teh prednosti je povecanje poslovne uspešnosti podjetja, saj zmanjšanje stroškov povecuje dobicek. Poslovanje podjetja na okolju varen nacin povecuje ugled pri kupcih, ostalih zainteresiranih strankah in javnosti, kar pomeni verjetnost vecjega investiranja v takšna podjetja, zvestobo kupcev in zato varnejše poslovanje. Šabec, E., Perko, B., Žigon. M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. 4.2.1 Standardi skupine ISO 14000 Selija ISO 14000 se osredotoci na ravnanje podjetij z energetskimi viri, vodnimi viri, hrupom, emisijami nevarnih snovi, odpadki, skratka z vsem, kar je povezano z okoljem. Standardi za ravnanje z okoljem so izdani tudi kot Slovenski nacionalni standardi SIST. V Sloveniji je najbolj razširjen standard na podrocju ravnanja z okoljem SIST EN ISO 14001 1997. Namen standarda 14001 je preskrbeti podjetjem elemente ucinkovitega sistema ravnanja z okoljem, ki jih je mogoce integiirati z drugimi zahtevami vodenja, tako da podjetja lažje dosegajo tako okoljske kot ekonomske cilje. Smotrno ravnanje z naravo mora postati del rednega poslovanja, torej tudi del poslovnih nacrtov, naložb in razmišljanja vodstva. To pomeni. da bo vodstvo podjetja javno prevzelo obveznost, da bo svojo poslovno prakso uskladilo z zakoni in predpisi, za kar mora sprejeti poseben program ravnanja z vidika okolja in si v ta namen zagotoviti potrebna sredstva. Cilji podjetja morajo biti natancno opredeljeni, celoten pro­gram pa tudi financno ovrednoten in utemeljen (STRAŠEK 1998). Razlogi za p1idobitev certifikata ISO 14001 so razlicni. Najbolj so za zmanjševanje onesnaževanja okolja zainteresirani kupci, katerih osvešcenost je na vedno višji ravni in se odlocajo za nakupe proizvodov in storitev ekološko naravnanih podjetij. Zmanjševanje onesnaževanja okolja je zelo po­membno za vlagatelje, kajti vlaganje v podjetja, ki nimajo v svoji politiki vodenja vgrajenih meha­nizmov varovanja okolja so zelo rizicna, saj zavarovalnice sodelujejo s podjetji, ki skrbijo za varovanje okolja in preprecevanje škod. Varovanje okolja je pomembno tudi iz vidika zaposlenih, saj ti raje delajo v okolju ptijaznih podjetjih. Pojavlja se vedno vec zakonov in predpisov s podrocja varovanja okolja, pa tudi novi ekonomski instrumenti (davki, kazni in dovoljenja za poslovanje) so naklonjeni podjetjem z okoljevarstveno politiko (STRAŠEK 1998). ISO 14001 je lahko tudi pogoj za sklenitev pogodbenega razmerja, sodelovanje z domacimi in tujimi partnerji. Pojavljajo se tudi razlogi proti vzpostavitvi IS014001 kot so stJ"oški uvajanja sistema in pa prepricanje, da podjetja že poslujejo na okolju prijazen nacin (PRIBAKOVIC/BORŠTNIK 2000). Možne koristi, ki so povezane z ucinkovitim si­stemom ravnanja z okoljem (PRIBAKOVIC/BORŠT­NIK 2000): -pridobljeno zaupanje zainteresiranih strank (poslovnih partnerjev, kupcev, javnosti, upravnih organov); -uspešno implementiranje sistema se lahko certificira, kar nudi vecje tržne možnosti; -na ta nacin je možno ustreci ekološko osvešcenim kupcem; -lažje urejanje odnosov z javnostjo; -lažje pridobivanje dovoljenj in pooblastil; -izboljšano obvladovanje stroškov; -zmanjšano število kršitev in odškodnin zaradi njih; -varcevanje pri energiji in surovinah z nepo­srednimi financnimi ucinki; -zmanjševanje stroškov za gospodarjenje z odpadki; -izboljšano obvladovanje delovanja v orga­nizaciji; -boljši pogoji pri zavarovalnicah in najemanju kreditov. Standard ISO 14001 zahteva, da je okoljska politika podjetja javnosti dostopna. Podjetje se mora odlociti, kaj in na kakšen nacin želi sporociti zainteresiranim strankam (kupcem, poslovnim partnerjem, javnosti, zakonodajalcu) informacije o delovanju sistema in njegovih rezultatih. Nacini, ki jih podjetja uporabljajo so lahko letna porocila o ravnanju z okoljem, interna glasila, dnevi odprtih vrat, hitro in jasno komuniciranje z javnostjo in mediji. Osnova sistema ravnanja z okoljem je nepretrgan cikel NACRTUJ-NAREDI-PREVERJ -UKREPAJ (angl. PLAN-DO-CHECK-ACTION), oziroma Denungov krog. Model nenehnega izbolj še­vanja zagotavlja nenehni nadzor in izboljšanje, ki je kljucnega pomena za vodstvo, ki želi ucinkovito poslovati (KOCJANCIC 2000). Po standardu ISO 14001 so glavne zahteve pri uvajanju sistema ravnanja z okoljem v podjetje naslednje: l. Oblikovanje okoljske politike Vodstvo podjetja doloci okoljsko politiko ter spodbuja in usmerja deJov~e vseh zaposlenih za uresnicevanje le-te. Okoljska politika predstavlja temelj za celotno delovanje sistema ravnanja z okoljem. zato mora ustrezati okolju ter obsegu in vrsti vplivov podjetja nanj. Vsebovati mora tudi izjave o zavezanosti k stalnemu procesu zmanjše­vanja in preprecevanju onesnaževanja okolja in Šabec, E., Perko, B., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. izpolnjevanju zakonodajnih in drugih zahtev. Okoljska politika mora biti dokumentirana, poznana vsem zaposlenim ter na voljo zainteresi­rani javnosti (KOCJANCIC 2000; SIST EN ISO 14001 1997). 2. Planiranje Planiranju sistema ravnanja z okoljem je dan najvecji poudarek. Proces planiranja je razdeUen na štiri dele (KOCJANCIC 2000; SIST EN ISO 14001 1997): l. Prepoznavanje in dolocanje okoljskih vidikov in vplivov pocljetja 2. Zakonske in-druge zahteve 3. Okvirni in izvedbeni cilji 4. Program ravnanja z okoljem 3. Uvajanje in delovanje (KOCJANCIC 2000, SIST EN ISO 14001 1997): l. Struktura in odgovornost Odgovornosti na vseh ravneh podjetja morajo biti jasno dolocene in dokumentirane. Vodstvo mora zagotoviti sredstva (kadre, posebna znanja, tehnologijo, financna sredstva), ki so potrebna za delovanje sistema ravnanja z okoljem. Najvišje Vodstvo mora imenovati predstavnika, katerega glavni nalogi sta skrb in odgovornost. da je sistem ravnanja z okoljem vpeljan in delujoc, ter porocanje o delovanju sistema vodstvu. 2. Usposabljanje in zavedanje Podjetje mora ugotoviti potrebe po usposabljanju zaposlenih ter zahtevati, da so vsi zaposleni, katerih delo pomembno vpliva na okolje, primerno usposobljeni. 3. Komuniciranje Vzpostavljeni morajo biti procesi notranjega komuniciranja med razlicnimi ravnmi in funkcijami podjetja, kot tudi komuniciranja z zunanjimi zainteresiranimi strankami (inšpekcijske službe, službe za ukrepanje v izrednih razmerah, državna oblast -zakonodaja, sosedje, sok.rajani, okolje­varstvene skupine). Pri zunanjem komuniciranju mora podjetje definirati odgovornosti za spre­jemanje, dokumentiranje in odgovatjanje na zunanje pobude ali pritožbe ter dolociti rok za odgovor. 4. Dokumentacija sisterrw ravnanja z okoljem Opis kljucnih elementov sistema in njihovih medsebojnih povezav mora biti dokumentiran in vzdrževan v tiskani in elektronski obliki. 5. Obvladovanje dokumentov Podjetje mora dosledno obvladovati doku­mentacijo, kar pomeni opredelitev naslovov, vsebine, statusa, obsega, pooblastil, datuma veljavnosti. Podane morajo biti jasne reference na ostale povezave, na soveljavne in nadrejene dokumente. Zastarela dokumentacija se mora uniciti alj pa mora biti nedvoumno oznacena ter izvzeta iz uporabe ter shranjena za dolocen cas. 6. Obvladovanje delovanja Ta element zajema celotno dejavnost podjetja. Podjetje mora vzpostaviti in vzdrževati doku­mentirane postopke v prime1ih, kjer lahko opravljm~e delov dejavnosti vodi v odstopanje od okoljske politike ter okvirnih in izvedbenih ciljev. V postopkih morajo biti podana jasna merila za delovanje. 7. Pripravljenost in odziv na izredne razmere Podjetje mora vzpostaviti in vzdrževati postopke za ravnanje v morebitnih izrednih razmerah (izliv nevarnih snovi, poplava, požar, potres, strojelom). Cilj teh postopkov je v cim vecji možni meri zmanjšati verjetnost za pojav izrednih razmer s preventivnimi ukrepi ter prepreciti negativne vplive na okolje, ce se izredne razmere pojavijo. 4. Preverjanje in korektivni ukrepi (KOCJANCIC 2000, SIST EN ISO 14001 1997): l. Nadzorovalno spremljanje in merjenje Podjetje mora p1ipraviti pisne postopke za izvajanje monitoringa in merjenj kljucnih karaktetistik tistih aktivnosti, ki imajo lahko pomemben vpliv na okolje. Meritve je potrebno redno izvajati, merilna oprema mora biti kalibrirana. Postopki morajo vsebovati zahtevo za obcasno oceno skladnosti z okoljsko zakonodajo in predpisi. 2. Neskladnosti ter korektivni in preventivni ukrepi Podjetje mora vzpostaviti in vzdrževati postopke za dolocanje odgovornosti in pooblastil za preiskavo in ravnanje z neskladnostmi, za izvajanje ukrepov Sabec, E., Perko, 8., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. zacetek in dokoncanje preventivnih in popravnih ukrepov, izvajanje ukrepov, ki so sorazmerni velikosti problemov in ugotovljenih vplivov na okolje ter izvršitev popravkov in zapisovanje sprememb v dokumentirane postopke. Podjetje mora zapisati vse spremembe, ki so posledica korektivnih in preventivnih ukrepov. 3. Zapisi Podjetje mora vzdrževati zapise o usposabljanju, notranji presoji in zapise pregleda vodstva. Zapisi morajo biti berljivi, prepoznavni in sledljivi za obravnavano dejavnost, enostavno dostopni in zašciteni pred poškodbami, propadanjem in izgubo. Cas hranjenja zapisov mora biti dolocen. 4. Presoja sistema ravnanja z okoljem Zahteva je, da se izvajajo obcasne presoj sistema ravnanja z okoljem. Notranja presoja mora ugotoviti stopnjo vpel janos ti in pomanjkljivosti tega sistema. Zaradi celovitosti morajo postopki presoje zajeti predmet presoje, njihovo pogostnost, metodologijo, odgovornosti, zahteve za izvajanje presoj in porocanje o rezultatih. S. Vodstveni pregled Vodstvo podjetja mora v casovnih presledkih, ki jih samo doloci, pregledati sistem ravnanja z okoljem. S tem zagotovi njegovo ustreznost, zadostnost in ucinkovitost. Za vrednotenje morajo biti izbrane vse informacije, tako da vodstvo lahko ugotovi ali so potrebne spremembe politike, ciljev in drugih elementov sistema. Pregled mora biti dokumentiran. UVAJANJE STANDARDOV ISO 9001 IN ISO 14001 V PODJETJE GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA d.d. Vodstvo podjetja se je v mesecu januarju leta 2000 odlocilo za izvedbo projekta uvajanja sistema kakovosti in ravnanja z okoljem v skladu z zahtevami standarda ISO 9001 in ISO 14001. Kot predstavnika vodstva je direktor izbral tehnicnega direktorja, ki je odgovoren za uvedbo, vzdrževanje in posodabljanje tega sistema ter vodjo celovite kakovosti kot odgovornega za operativno izvajanje in koordiniranje del pri uvajanju, vzdrževanju in posodabljanju tega sistema. Vodstvo je sprejelo politiko podjetja, ki je podlaga za vse nadaljnje aktivnosti. Vodja celovite kakovosti je pripravil terminski plan uvajanja in ga predstavil vodstvu, ki ga je tudi odobtilo. Vodja celovite kakovosti je zacel zbirati ponudbe svetovalnih organizacij in pooblašcenih institucij za certificiranje in izdajo certifikatov. V Sloveniji so za certificiranje sistemov kakovosti in ravnanja z okoljem akreditirane tri institucije SIQ (Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje), BVQI (Bureau Veritas Quality International) in TUV Bayern Sava. Gozdno gospodarstvo Postojna je izbralo SIQ, za svetovalno organizacijo pa Produktivnost d.o.o. Management Consulting. V podjetju so bile po posameznih podrocjih dela oblikovane delovne skupine, ki so pripravile ustrezno dokumentacijo. Izdelava dokumentacije je potekala po principu ''od spodaj navzgor' '. V praksi to pomeni, da se je za posamezno podrocje najprej izdelalo doku­mentacijo za izvajat~e posameznih del in opraviL Poslovnik podjetja je postal krovni dokument za vodenje in obvladovanje celovite kakovosti v celotnem poslovnem procesu podjetja. Septembra leta 2000 je bil pripravljen vecji del dokumentacije in tudi Poslovnik podjetja. Prvi korak v smeri presoje sistema kakovosti in ravnanja z okoljem je bil st01jen, ko smo v presojo poslali Poslovnik podjetja . Presoja je bila izvedena v zacetku meseca oktobra leta 2000. Pozitivna ocena presoje je bila pogoj za izvedbo predpresoje, ki so jo izvedli presojevalci izbrane certifikacijskc institucije. Ceprav neobvezna, smo se odlocili za predpresojo obeh sistemov -sistema kakovosti in sistema ravnanja z okoljem, saj smo bili mnenja, da bomo tako pridobili koristne informacije in znanja za ucinkovitejšo izgradnjo sistema. Rezultat predpresoje je bilo porocilo certifikacijske organizacije, ki je vsebovalo poleg splošne ocene uvedenega sistema .tudi priporocila in ugotovljene nesklad­nosti pri predpresoji. Priporocila pomenijo zgolj nasvet presojevalcev, da bi doloceno aktivnost organizirali tako, da bi nam to olajšalo delo. Ugotovljene neskladnosti pa pomenijo odstopanje od zahtev standarda. Glede na dejstvo, da je bila vecina dokumentacije že izdelana, so nam ugo­tovljene neskladnosti in priporocila posameznih Šabec, E., Perko, B., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. podrocij omogocila dokoncno korekturo postop­kov in dokumentacije. Z namenom preverjanja vse obstojece doku­mentacije in ucinkovitosti celotnega sistema je bila v mesecu novembru 2000 izvedena tudi notranja presoja. Na osnovi ugotovitev so bili sproženi korektivni ukrepi, ki so skupaj z ugotovitvami predpresoje omogocali podrobnejšo odpravo neskladij. Odpravljanje neskladnosti ter korekture postopkov in dokumentacije so bile v skladu s terminskim planom zakljucene meseca marca leta 2001, ko je bila izvedena tudi glavna certifikacijska presoja sistema kakovosti in ravnanja z okoljem. 5.1 Primer uvajanja zahtev standarda ISO 9001 v gozdno proizvodnjo Od meseca aprila do meseca oktobra leta 2000 je delovna skupina s podrocja gozdne proizvodnje najprej analizirala gozdno proizvodnjo, iz katere je izlušcila vse v njej zajete delovne procese. Ti delovni procesi so: -gozdno gojitvena dela; -secnja in spravilo lesa -prevoz in skladišcenje lesa; -odkup lesa iz zasebnih gozdov; -gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic. Na drugi strani so izmed vseh dvajsetih zahtev standarda ISO 900[ izbrali tiste, ki jih je bilo potrebno vgraditi v operativno dokumentacijo za obvladovanje zgoraj naštetih procesov: -identifikacija in sledljivost proizvodov; -obvladovanje procesa; -kontrola in preizkušanje; -status kontrole in preizkušanja; -obvladovanje neskladnih proizvodov; ~ ravnanje, skladišcenje, pakiranje, zašcita in dosta va. Rezultat dela delovne skupine za gozdno proizvodnjo je sledeca dokumentacija: Organizacijski predpisi • Obvladovanje gozdne proizvodnje • Sklepanje pogodb pli odkupu lesa iz zasebnih gozdov • Izvajanje del preko javnih razpisov • drugo Spremljajoca navodila • Navodilo za izdelavo Secnospravilnega nacrta (SSN) • Navodilo za izdelavo Delovnega naloga (DN) • Navodilo za opravljanje gojitvenih del • Navodilo za secnjo in izdelavo lesa • Navodilo za spravilo lesa • Navodilo za merjenje lesa • Navodilo za delo in dobro prakso ravnanja z okoljem pri prevozu s tovornimi vozili in GTK • Navodilo za delo na skladišcih lesa • drugo 5.2 Primer uvajanja standarda ISO 14001 na podrocju secnje Proces uvajanja standarda ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. je potekal integrirano s standardom ISO 9001 v skladu s terminskim planom, ki je bil že opisan. Delovna skupina za uvajanje zahtev okoljskega standarda je po postopku za prepoznavanje okoljskih vidikov in vplivov dolocenih v organi­zacijskem predpisu podjetja izvedla popis vseh okoljskih vidikov in vplivov. V prvi fazi je bilo potrebno dolociti dejavnosti, proizvode in storitve podjetja Gozdno gospodarstvo Postojna d.d., ki imajo pri vrednotenju vpliv na okolje. Postopek za prepoznavanje okoljskih vidikov in vplivov obsega naslednje korake: -dolocitev dejavnosti, proizvodov in storitev s pomocjo zaporedja poteka proizvodnega procesa; -dolocitev vidikov in vplivov na okolje . . Dolocitev vidikov in vplivov na okolje je potekalo in še poteka z vpisovanjem le-teh v pripravljene obrazce. Okoljski vidiki so se ocenjevali in se še ocenjujejo v dveh vsebinsko zaporednih sklopih in sicer na vhodu kot poraba in na izhodu kot emisija in odpadki v okolje. Pri tem je potrebno upoštevati stanja ob normalnih delovnjh razmerah in stanja, ki bi nastala pri morebitnih nezgodnih dogodkih. Pri ocenjevanju vplivov na okolje je pomembno, kateri okoljski vidik pomembno vpliva na okolje. Vplive na okolje smo ocenili po naslednjih kriterijih.: -zakonske zahteve in njihovo izpolnjevanje; -stroški povezani z obvladovanjem vplivov; -upoštevanje zainteresirane javnosti. Šabec, E., Perko. B., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 ln ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. Za prepoznane pomembne in kriticne okoljske vplive strokovna skupina, ki izvaja ocenjevanje, pripravi predloge za sanacijo stanja. P1i dolocanju ciljev in programov varstva okolja mora strokovna skupina upoštevati sledece pogoje: -opravljeno ocenjevanje vplivov na okolje; -cilje podjetja, opredeljene v politiki podjetja do okolja; -ugotovitev vodstvenega pregleda glede rav­ nanja z okoljem; -rezultate ekološkega monitoringa; -ugotovljene neskladnosti in uvedeni korek­ tivni ukrepi; -nove zahteve in možnosti za ravnanje z okoljem. V programski enoti gozdni obrat, smo na osnovi ocenjevanja okoljskih vidikov in vplivov na okolje prepoznali štiri pomembne okoljske vidike in posledicno vplive, za katere smo izdelali okoljske programe. Pri ocenjevanju proizvodnega procesa · ' Secnja lesa" smo po kriteriju zakonskih zahtev in kriteriju zainteresirane javnosti prepoznali pomembna okoljska vidika, ki imata pomemben okoljski vpliv, in sicer: -poraba goriva za delovanje motorne žage; -poraba mineralnih olj; -drugo. Kot pomembna prepoznana okoljska vpliva sta bila dolocena tudi v skupni oceni zato sta bila zanju dolocena okvirna in izvedbena cilja varstva okolja. Tako se prvi izvedbeni cilj glasi: "Nabava in uporaba ekološko varne embalaže za uporabljeno gorivo in mineralna olja za motorno žago", drugi pa: "Prehod na dosledno uporabo BIO olj in BIO maziv". Na osnovi izvedbenih ciljev je bil sestavljen program za realizacijo in sicer nakup in razdelitev ekološko varnih posod za gorivo in mazivo vsem delavcem, ki uporabljajo motorno žago ter usmerjanje vseh uporabnikov motornih žag k dosledni uporabi BIO olj in BIO maziv. Vodje de]ovišc so prevzeli odgovornost za izvajanje nadzora nad delavci pri realizaciji zastavljenih ciljev. V drugi tocki ocenjevanja proizvodnega procesa "Strojno spravilo lesa" smo prepoznali dva pomembna okoljska vidika, ki imata pomemben okoljski vpliv in sicer: -odpadna mineralna olja; -odpadne masti; -drugo. 6 OCENA INTEGRIRANEGA lNAJANJA SISTEMA KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEM V PODJETJE GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA d.d. Uvedba standardov ISO 9001 in ISO 14001 pomeni za podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. velik napredek. Glavno pobudo je podalo vodstvo podjetja, ki je za izvedbo tega projekta izbralo ekipo, katere vodilni osebi (vodja celovite kakovosti in koordinator za ravnanje z okoljem) sta mladi, izobraženi in ambiciozni. Zahteve standardov predstavljajo zanju pravi izziv, ki ga je potrebno sprejeti in rešiti. Za ostale (vendar ne vse) v delovnih skupinah žal ne bi mogli reci, da so bili motivirani, ampak le sprejemajo odlocitve vrha in izvršujejo naloge, ki so jim dane. Ne vidijo nobene prednosti, ki naj bi jo prinesla uvedba ISO standarda, ampak le "dodatno delo''. Menimo, da je za pravo mo­tiviranost oseb, predvsem vodstvenih, odgovorno vodstvo samo. Tu ne gre za motiviranje te ravni kadra z vecanjem plac, ampak za motiviranje z izobraževanjem in drugacnimi metodami dela in nagrajevanja. Ce vodstveni del zaposlenih ne verjame v sistem kakovosti in ravnanja z okoljem ter v njihove prednosti, ali pa le verjame in je jabolko spora nekje drugje, globoko v zakulisju sistema poslovanja, ta razhajanja ne bodo pripeljala do želenega ucinka. Vodilno osebje je tisto, ki drži vajeti v rokah in usmerja k uspehu. Vsi ostali zaposleni, se pravi polkvalificirani (teh je najvec, kar nakazuje, da je podjetje izrazito proizvodno usme1jeno in da je za delo potrebna predvsem moc in ozka profilna usmerjenost), kvalificirani in tisti s srednješolsko izobrazbo le opravljajo svoje delo v skladu z navodili, ki jih dobijo z vrha in so zadovoljni, da so sploh zaposleni in dobivajo place. To raven kadra bi se dalo motivirati s posredo­vanjem pravih informacij o poteku dela ter z nagradami za dobro opravljeno delo. Na splošno v podjetju prevladuje mnenje, da uvedba standardov ISO 9001 in ISO 14001 prinaša predvsem tržne prednosti (sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji, odpravljanje potencialnih vzrokov za škodo povzroceno okolju ter lažje komuniciranje z zainteresiranimi strankami-banke, zavarovalnice), kar na eni strani združuje vecanje ugleda podjetja s konkurencno prednostjo, na dmgi Sabec, E., Perko, 8., Žigon. M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 14001 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. strani pa dviguje ekološko zavest zaposlenih in javnosti. V obdobju procesa uvajanja standardov so nastali doloceni fiksni stroški svetovalcev, (pred)presoje, vzpostavljanja samega sistema, stroški izobraževanja, dokumentacije, materiala in splošni stroški dela (pregledi, korektivne akcije). Vendar je v tem obdobju podjetje ustvarilo tudi prihranke pri elektricni energiji, surovinah in odstranjevanju odpadkov. Podjetje se drži nacela stalnega izboljševanja s spremljanjem kljucnih okoljskih parametrov, ki zadevajo okolje (hrup, voda) s periodicnim in sistematicnim spremljanjem negativnih vplivov, s stalnim spremljanjem zastavljenih ciljev in konkretnimi preventivnimi ukrepi, me1jenjem in analiziranjem postavljenih ciljev. Pri uresnicevanju tega nacela prihaja do obcasnih težav, ki se kažejo predvsem v motiviranosti, nezadostni osvešcenosti in angažiranosti vseh zaposlenih. 7 SKLEP Današnji cas od podjetij zahteva, da so fleksibilna in stroškovno ucinkovita. Prilagajati se morajo razmeram na trgu, ponujati proizvode, ki ustrezajo ne samo željam kupcev, ampak tudi zakonodaji. Vkljucitev Slovenije v Evropsko unijo pomeni vecji trg, na katerem bodo obstali samo najmocnejši in najboljši. Vecji trg predstavlja vecje zahteve. ln prav to pomeni za slovenska podjetja nov izziv. Uvedba in vzdrževanje sistema kakovosti in ravnanja z okoljem je za podjetja postala nuja. Podjetja, ki se tega ne bodo zavedala, bodo obsojena na izgubo sodelovanja na zahtevnih tujih trgih in s tem na propad. Standardi kakovosti in ravnanja z okoljem dajejo poudarek predvsem pomembnosti vloge kupcev in varovanja okolja. Zadovoljstvo kupcev predstavlja uspeh, varovanje okolja pa varnost, ugled in spoštovanje podjetja. Kljuc do uspeha predstavlja vodstvo samo, ki je odgovorno za poslovanje. Verjeti mora v sistem, sla·beti za stalno motiviranost in angažiranost zaposlenih ter za primerno nagrajevanje. Kjer bo imelo vodstvo drugacne cilje, ki ne bodo v skladu s standardi, sistem ne bo uspešen. Podjetja pri vpeljevanju sistema kakovosti in ravnanja z okoljem potrebujejo spodbudo in pomoc, zlasti s strani države in njenih institucij, ki z razlicnimi programi, olajšavami ln ostalimi instrumenti pripomorejo k boljšemu seznanjanju z omenjenimi koristmi in potencialnimi konku­rencnimi prednostmi, kijih uvedba sistema prinese. Država na tak nacin motivira in spodbuja gospodar­sko rast in razvoj. Vecje sodelovanje s tujimi partnerji pa pomeni tudi vecje promoviranje naše države. Posledice stalnega izboljševanja in izpopol­njevanja bodo vidne že kmalu, prav gotovo pri naslednji generaciji. 8 LITERATURA CARR P. L., 1992. Applying Cost of Quality to a Service Business. Sloan Management Review, str. 72-76. EPSTEIN MARC, J.,l996. Measuring Corporate Environ­mental Performance. Best Practices for Costing and Managing an Effecti ve Environmental Strategy. Chicago: Irwin, 319 str. KEATING, M., 1995. Agenda za spremembo s srecanja na vrhu: Agenda 21 in drugi sporazumi iz Ria de Janeira v razumljivem jeziku. Ljubljana: Umanotera-Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, 79 str. KOCIJANCIC, R., 2000. Principi delovanja sistema ravnanja z okoUem. Sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. Zbornik predavanj. Ljubljana: Zavod za tehnicno izobraževanje Ljubljana, str. 7-19. PRIBAKOVIC-BORŠTNIK, A., 2000. Koristi in slabosti uvajanja sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. Zbornik predavanj. Ljubljana: Zavod za tehnicno izobraževanje Ljubljana. str. 27-31. RUST-ROLAND, T., 1994. Zahorik Anthony. J., Keining­ham Timothy L.: Return on Quality. Measuring the Financial Impact of your Company's Quest for Quality. Chicago: Probos Publishing Company, 225 str. Slovenski standard SIST EN ISO 14001. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, 1997. 35 str. Slovenski standard SIST ISO 900 l. Ljubljana: Urad Republike za standardizacijo in meroslovje, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, 1995, 32 str. STRAŠEK, V., 1998. Vodenje podje~a z vidika varovanja okolja v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. Ljubljana: Bureau Veritas Quality International Slovenija, 149 str. TAYLOR, B., 1994. The Environmental Management Handboo~. London: Pitman, 486 str. Šabec, E., Perko, B., Žigon, M.: Uvajanje standardov ISO 9001 in ISO 1400'1 v podjetje Gozdno gospodarstvo Postojna d.d. VEZJAK, 8., 1998. Rzkritja racunovodskih informacij v letnih porocilih, posebej o ravnanju z okoljem. Ljubljana: Zveza racunovodij, financnikov in revizorjev Slovenije, 245 str. VUJOŠEVIC, N., 1996 Vodilo za standarde kakovosti ISO 9000. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 316 str. WINTER, G., 1998. Business and Environment: A Handbook of Industrial Ecology With 22 Checklist for Practical Use and a Concrere Example of The Integrated System of Environmenralist Business Management 1 (The Winter model). Hamburg (etc.): McGraw-Hill, 248 str. ZALAR. B., 2000. Standardi za ravnanje z okoljem . Sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO l400l. Zbornik predavanj. Ljubljana: Zavod za tehnicno izobraževanje Ljubljana, str. 33-39. Gozdni gospodar, glasilo Gozdnega gospodarstva Postojna, d.d., december 2000, št. l. Interna gradiva podjetja Gozdno gospodarstvo Postoj­na d.d . Poslovnik podjelja o sistemu kakovosti ISO 9001 in sistemu ravnanja z okoljem ISO 14001. Zacetek šestdesetih let dvajsetega stoletja Danes Ves les od panja do gozdne ceste spravijo s traktorji. Do zacetka šestdesetih let dvajsetega stole~a so vse spravilo lesa pri Gozdnem gospodarstvu Postojna opravili ''furmani". 207 Strokovna razpr~va GDK: 561.5 Abies alba Mill .. Picea abies (L) Karst. Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih Edvard REBULA' Izvlecek: Rebula, E.: Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 4. V slovenšcini, cit. lit. 3. V prispevku so prikazane ugotovitve o izplenu kakovosti in kolicine desk v odvisnosti od debeline jelovih hlodov, vplivu debeline in višine drevja na vrednost lesa v deblu ter vpliv debeline in višine drevja na vrednost lesa na panju. Avtor primerja svoje ugotovitve z rezultati s Hrvaške. Kljucne besede: izkoristek, debelina, vrednost lesa v deblu, vrednost lesa na drevesu, jelka, dinarski gozd. Že nekaj casa pri nas živahno, na vseh strokovnih skupih in ravneh (n. pr. seminar o prebiralnih gozdovih, zadnji študijski dnevi, uvodnik v Gozdarskem vestniku) razpravljajo, kakšne naj bi bile ciljne debeline (najvecji prsni premeri, secna zrelost), do katerih bi vzgajali drevesa jelke in smreke. Vzrok za ponovno nacenjanje te razprave naj bi bilo stanje na tržišcu hlodov iglavcev. Debeli hlodi niso vec cenjeni in ne dosegajo primerne cene. Za to naj bi bile krive napake v srcu (nepravo, mokro srce in kolesivost) predvsem pri debelih jelkah. Odlocitev o ciljnih premerih je ena pomemb­nejših odlocitev pri gojenju gozdov. Nanjo vpliva mnogo dejavnikov. Poleg drugih tudi vrednost lesa, ki ga dajejo drevesa najvecjih debelin. Drevesa naj bi vzgajali do takrat ko vrednost lesa (povprecna vrednost 1 m3 lesa iz debla) doseže najvišjo tocko, ko vrednost kulminira. Sam sem se s tem precej ukvarjal. Obdeloval sem podatke poizkusnih žaganj lesa iz naših ali našim podobnih gozdov. Pri teh žaganjih so ugotavljali koliko in kakšne deske dobijo iz hlodov opredeljenih kakovosti in dimenzij. O temu sem tudi nekaj napisal (REBULA 1998 a in 1998 b). Zato se v razpravah o ciljnih debelinah pogosto omenja tudi moje ime. Pri temu pa navajanje ugotovitev ni vedno korektno, bodisi zaradi slabega ali površnega poznavanja zadeve, lahko pa tudi iz drugih vzrokov. Zato je prav, ce na kratko ponovimo, kaj je Rebula ugotovil v zvezi z vrednostjo jelovih hlodov in cilj no debeli no jelov ih dreves in to pdmerjamo z ugotovitvami drugih avtorjev v podobnih okolišcinah. Iz proucevanja izp1ena, kakovosti in kolicine desk -izkoristka, pri žaganju jelovih hlodov (REBULA 1998a), lahko ugotovimo, da nastopi kulminacija kolicinskega izkoristka (kolicinski koeficient -Im) pri hlodih debelih 71 cm, kulminacija kakovostnega koeficienta ( Ik -kakovost desk) pri 49 cm debelih hlodih in vrednostnega koeficienta (Iv-vrednost desk nažaganih iz hloda =kolicina x cena; Iv = Im·lk) pri debelini hlodov 57 cm. Razmerja med nave­denimi indeksi so prikazana na grafikonu l. Na grafikonu 1 so lepo vidna razmerja in zakonitosti pri žaganju jelovih hlodov. Izkoristek hloda (kolicina iz hlada nažaganih desk) z debeline pocasi narašca in kulminira pri debelini 70 cm. Iz podrobnega proucevanja izkoristkov paje poznano, da ta kulminacija nastopa najvec zaradi neustrezne tehnologije razžagovanja, ko ni na voljo dovolj "velikih" polnojarmenikov in predvsem robilnikov. Iz jelovih hlodov dobimo najkakovostnejše (najlepše, najvec vredne) deske pri debelini hlodov okoli 45 cm. To dejstvo je tudi v praksi dovolj poznano. Pri vecji debelini hlodov kakovost desk zelo hitro pada in so deske prj debelini hloda n. pr 60 cm že dobrih 7% manj vredne. Iz razgovorov s kolegi iz izvajalskih podjetij, sklepamo, da ti, ko govorijo o vrednosti hlodov, upoštevajo le to znacilnost hlodov. Vrednost hloda enacijo s kakovostjo desk in pozabljajo na vpliv kolicinskega izkoristka pri debelejših hlodih. Vrednostni koeficient kaže dejansko vrednost hlodov: kolicino in kakovost iz hloda nažaganih desk. Povecani kolicinski izkoristek hlada pri debelejših hlodih pokrije zmanjšano kakovost desk še do debeline okoli 55 cm. Debelejši blodi so manj 1 E. R. prof. dr .. univ. dipl. inž. gozd., Kraigherjeva 4, 6230 Postojna Rebu la, E.: Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih vredni. Kulminacija je dokaj ostra. Debelejši hladi zaradi slabše kakovosti desk hitro zgubljajo vrednost, kljub še vedno narašcajocemu koli­cinskemu izplenu. Jasno je, da na vrednost hlodov vplivajo tudi njihove druge znacilnosti. Tu obravnavamo le debelina, ki je predmet razprave. Lahko le ugotovimo, da vrednost hlodov slabših kakovosti kulrninira prej, boljših pa pozneje. V se navedeno velja za hlade, žagovce. Debla jelk in s1mek niso pokonci stojeci valji. Z višino se spreminja debelina, spreminja pa se tudi kakovost lesa. Zelo vpliva tudi krašnja. Delež posameznih debelin in kakovosti lesa v deblu pa je odvisen tudi od polnolesnosti (vitkosti, tršatosti) debla. Zato se vrednost lesa iz debla spreminja s spreminjanjem katere koli omenjene znacilnosti. Kako se gibljejo te vrednosti v naših razmerah smo prikazali na grafikonu 2 (povzet iz REBULA 1998 b). Vrednosti so podane za 4, 6 in 8 tarifni razred Vmesnih tarif. Grafikon je dovolj nazoren in ga ni treba pojasnjevati. Opozoriti pa kaže, da tu ne gre za debeline hlodov pac pa prsne premere dreves (z lubjem), kot jih obicajno merimo v gozdu. Vidimo, da nastopa izrazita kulminacija vrednosti lesa pri prsnih premerih 65 -70 cm, v 14. debelinski stopnji. Kulminacija vrednosti lesa v deblu nastaja pri 10 -15 cm vecjih prsnih premerih, kot so debeline hlodov, pri katerih nastopa njihova kulminacija vrednosti. Do sedaj smo ugotavljali iz kakšnih hlodov ali debel dobimo najvec vreden les (najvecji izplen v m3 vrednosti desk, najvecji izkupicek za iz 1 hlodov nažaganih desk). Obravnavamo torej neke vrste uporabno vrednost hlodov in ne upoštevamo vpliva tržišca in stroškov pridobivanja in predelave hlodov. Rekli bi lahko, da je to nekaka trajna vrednost hlodov. Gotovo paje, daje to dolgorocno najboljši kazalec, ki ga moramo upoštevati pri ravnanju z gozdom, tako kot mnogo drugih. Ta vrednost pa lahko le slucajno zagotavlja tudi trenutno najvecje donose lastniku gozda iz gospodarjenja z gozdovi (cena lesa na parlju). Ti so mocno odvisni še od povpraševanja na tržišcu in uporabljene tehnologije pridobivanja sortimen­tov in njihove predelave. Rebula (REBULA 1998 b) je poizkusi! za naše razmere (cene in tehnologije) ugotoviti kakšna je vrednost lesa na panju in donosnost razlicno debelega in dolgega drevja. Prikazana je na grafikonu 3, za iste debeline in tarifne razrede kot na grafikonu 2. Na grafikonu 3 vidimo, da vrednost lesa na panju narašca pri drobnemu drevju hitro, pozneje se rast umiri vendar pri realnih debelinah drevja ne doseže kulminacije. Razmerja so drugacna kot na grafi­kanu 2. Razlike nastajajo zaradi razlicnih stroškov pridobivanja in predelave razlicno debelega lesa. To smo tam oznacili kot delovanje zakona o kosovnem volumnu. Na koncu pa smo opozoril na pomen tehnologij. Na grafikonu 4 smo prikazali prime1javo naših ugotovitev (tarifni razredi 4-8) o vrednosti debele jelovine na panju z ugotovitvami M. Šušnjara (ŠUŠNJAR 2001) v njegovem magistrskem delu (Šušn. en.= podatki po enacbi in Šušn. d. =podatki za povprecja debelinskih razredov). Za realno primerjavo smo vrednosti preracunali v relativna razmerja tako, da smo vrednosti 1 m3 lesa iz debla p1i doloceni debelini delili z maksimalno vrednostjo (maksimum= l). Za naše podatke so vzeti isti kot na grafikonu 3. Za Šušnjarjeve podatke pa so vzeti: prvic, enacba za "vrednost po enoti volumna (obujma)" (str. 91, tablica 53, v enacbi je tiskovna napaka in je pri kvadratnemu clenu znak-in ne +) in drugic, podatke iz preglednice 55, ki kažejo izravnane srednje vrednosti za drevo dolocenega debelinskega razreda. Najprej moramo ugotoviti, da Šušnjarjeva enacba kaže maksimum pri 66,8 cm prsnega premera. Skoraj enake podatke dobimo tudi, ce vrednosti debel (enacba v tablici 53 in podatki v tablici 54) delimo "izkoristljivim vo]umnom debla" (ustreza naši "tržni meri") po enacbi v tabli ci 22 ali podatki v tabli ci 24. Izravnana vrednost debel po debelinskih stopnjah kaže najvecjo vrednost 1 v 11 debelinski stopnji. Dodati pa je potrebno, da se do 16. debelinske stopnje ta vrednost skoraj ne spreminja. V 16. debelinski stopnji je nižja za dobra 2 %, kar je zanemarljivo. Šušnjar navaja tudi podobne ugotovitve starejših Hrvaških raziskovalcev. Šušnjarjeva enovhodna deblovnica -tarifa­ustreza 8 -9 tarifnemu razredu. Na grafikonu 4 lahko ugotovimo, da so relativne razlike v obmocju kjer nastopajo kulminacije vrednostijelovine (prsni premer 65 -95 cm) med našimi in njihovimi ugotovitvami celo do 6. tarifnega razreda ne razlikujejo za vec kot 5 %. Iz tega lahko zakljucimo, il Rebula, E.: Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih Grafikon 1: Koli cinski kakovostni in vrednostni koeficient v odvisnosti od debeline glodov 0,7 _.o. ..... 0,65 _.­ 0,6 ---+-Im -------------.. Il) .:.; 0,55 --lk Q) "C --.-. lv .= 0,5 0,45 ~~ 0,4 .-------.-­ 0,35 1 1 35 40 45 50 55 60 65 70 75 Debelina hlodov cm da smo prišli, kljub zelo razlicni metodologiji dela, do zelo podobnih ugotovitev. To seveda mocno zveca težo obojih. Na koncu je koristno, ce razcistimo še razlike v delovanju zakona o kosovnem volumnu in vpliv tehnologij na stroške dela. Gre za razlike v delovanju zakona o kosovnem volumnu in razlike v podobnih ucinkih tehnologij. Na pomanjkljivosti zakona o kosovnem volumnu je opozoril Frenk Kovac, direktor GG Postojna d.d .. Razmislek je dejansko pokazal, da je danes ucinek zakona o kosovnem volumnu potrebno omejiti le na dela in postopke, kjer z istim orodjem lahko obdelamo cel razpon dimenzij in je orodje prilagojeno najvecjim dimenzijam (n. pr. rocno orodje vkljucno z rnotorko, klasicni veliki polnojarrneniki, veliki lupilni stroji ipd.). S tehnologijami je drugace. Te so prilagojene ustreznim razmeram in dajejo optimalne ucinke v tocno opredeljenih okolišcinah, le pri optimalnih debelinah. Z odmikanjem od optimuma je delo takih tehnologij manj racionalno, je dražje. Tu s tehnologijo mislim vse postopke in orodja od podiranja drevja do sortiranja desk na skladišcu. Obravnavani problem, tehnologije za ustrezno de belino drevja, lahko shematicno ponazmimo, kot je prikazano na grafikonu 5. Na grafikonu 5 smo oznacili s Šved. razmere v Skandinaviji, z" danes" razmere pri nas in z "jutri" razmere v bodocnosti pri nas, ko bo drevje vse debelejše. grafikon je skica, z željo opozoriti na razmerja. Ni nujno, da so ravno taka. Dejstvo pa je, da stroški hitro narašcajo z odmikom od optimalnih Grafikon 2: Vpliv debeline in višine drevja na vrednost lesa v deblu 0,46 0,45 Il) -0,44 o t: "C Il> 0,43 > Il) 0,42 .:.; Q) "C 0,41 .= 0,4 0,39 Debelinske stopnje Rebu la, E.: Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih Grafikon 3: Vpliv debeline in višine drevja na vrednost lesa na panju Debelinske stopnje Grafikon 4: Vpliv debeline in višine drevja na vrednost lesa na panju: relativna razmerja, 1 =maksimum Debelinske stopnje Grafikon 5: Razmerje stroškov raznih tehnologij pri danih debelinah (hlodov ali dreves) -+-Šved. okolišcin. Gozdarji smo jih spoznali na melesih, Trdimo, da je težavam pri gospodarjenju naših najbrž pa je podobno tudi na "sodobnih" žagah, ki izvajalskih podjetjih, poleg tržnih razmer, kriva so optimalne v drugacnih okolišcinah. Gre za tudi neustrezna tehnologija. Predvsem žagarska in zakonitost o optimumih in razmerjih za dolocene tam, kamor izvažajo svoje hlade . Jutri bo ta okolišcine optimalnih tehnologij. tehnologija še bolj neustrezna, saj bodo debeline Rebu la, E.: Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih hlodov še dalj od optimuma uporabljenih teh­nologij. Zakljucili bomo takole: Drevja ne moremo spremeniti in bo še dolgo tako, gotovo dalj casa kot trajajo (se amortizira jo) stroji razlicnih tehnologij . Rešitev je v preprostem in že dolgo poznanem nacelu vodenja (menedžmenta): Za uspeh je odlocilno kaj delaš (kakšne izdelke iz naših jelk) in kako to delaš (s kakšno tehnologijo). Nacelo je preprosto, njegova realizacija pa ni prav lahka. Gotovo pa je gospodarnost našega gozdarstva odvisna od rešitve teh vprašanj. Lažje in kratko­rocneje je reševanje z izborom ustreznih tehnologij, bolj uspešna in dolgorocna pa je izbira izdelka. Gozdmji zdaj v veliki meri sami razžagujejo svoje hlode. O temu pa nimajo nobenih izkušenj. Poznano pa je, da je bilo žagarstvo in predelava jelovine pastorek v že pred leti ne najbolj razviti in gotovo napacno usmerjeni lesni predelavi. Podjetni in nadebudni kakor so, bodo gotovo našli rešitve. Ce ne, jih bo pobralo. Njih ali Sklad. LITERATURA: REBULA, E., 1998a.Vrednost jelovih hlodov, njeni kazalci in njihova uporabnost pro razvršcanju hlodov. Zbornik gozdarsrva in lesarstva 55, s. 151-199, ~jubljana. REBULA, E., 1998b. Vpliv debeline in višine jelovega drevesa na njegovo vrednost in donosnost. Zbornik referatov "Gorski gozd", s. 191-206, uredil J. Diaci, Gozd. Oddelek. Biol. fak. Ljubljana. ŠUŠNJAR, M., 2001. Neke znacajke kakvoce stabala jele (Abies alba, Mill.) u gospodarskoj jedinici "Belevina" nastavnog -pokusnog šumskog objekta Zalesjoa, mag. delo, Šumarski fak. Zagreb. Strokovna razprava GDK: 907.1 + 923.4 Kozjanska gozdnata krajina kot odraz interesa lastnika gozda Hrvoje ORŠANIC' Izvlecek: Oršanic , H.: Kozjanska gozdnata krajina kol odraz interesa lastnika gozda. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 4. V slovenšcini, cit. lit. 19. Prispevek obravnava lastnika gozda in njegov odnos do gozda kot dela lastnine na podrocju Kozjanskega parka. S pomocjo analize nekaterih odgovorov na pripravljeni vprašalnik smo lastnike gozdov analizirali znotraj socialnih odnosov, lastnih malerialnih možnosti in potreb. Z analizo odgovorov na nekatera izbrana vprašanja opredeljujemo možnosti in težave pri ohranjanju pestre kozjanske krajine. Kljucne besede: Kozjanski regijski park, gozdnata krajina, anketa, lastništvo gozda, malopovrši~sk~ struk.t.ura last~~štva, odnos do lastnega gozda, gospodarski interes do lastnega gozda, delovanje in varstvoohranJanJe kraJine, kraJmska ekologija 1 UVOD Danes je kultura tista, ki doloca potek zgodovine narave. Problemi okolja so problemi cloveka. (ROLSTON 1996) V mejah Kozjanskega regijskega parka (v nadaljevanju KRP) smo v letu 2001 izvedli javnomnenjsko anketo, katere cilj je bil analizirati lastnike gozdov s socialnega in gospodarskega vidika, ter opredeliti njihov interes do dela svoje lastnine -gozda. Iz odgovorov na nekatera anketna vprašanja si je možno ustvariti podobo razmer v kulturni krajini kot socio-eko1oškem sistemu. Gre za del analize vecplastnega odnosa cloveka . do narave, kakor tudi za ugotavljanje vpliva dela prebivalstva na ekologijo kozjanske krajine, ter možnosti za njeno ohranjanje. Kozjanska krajina je kulturna krajina -eko­ socialni sistem -prostorski in casovni izraz medsebojnega delovanja ekosistemov, ki mu pripadajo in vplivov njihovega (naravnega in socialnega) okolja. Kozjanski regijski park se nahaja na vzhodu države in leži delno znotraj mej obcin Kozje-del, Podcetrtek-del , Bistrica ob Sotli Brežice-del, in Krško-del in v celoti znotraj mej obcine Bistrica ob Sotli. Površina celotnega (ožjega) podrocja parka je 197,77 km2 (19.777 ha) in spada v prehodno subpanonsko obmocje na mejnem prostoru med panonskim svetom in predalpskim hribovjem. Park je bil osnovan leta 1980 kot Spominski park Trebce. Osnovan je bil z namenom »da se ohranijo GozdV 61 (2003) 4 zgodovinska izrocila, povezana z življenjem in delom Josipa Broza Tita in narodnoosvobodilno vojno, zgodovinskimi spomeniki iz casov kmeckih uporov v 16. stoletju in naravne vrednosti in znacilnosti tega obmocja, ter da se zagotovjta hitrejši razvoj in izboljšanje materialnih in drugih pogojev za življenje in delo prebivalcev na obmocju Spominskega parka Trebce, omogoci delovnim ljudem in obcanom uživanje naravnih in kulturnih vrednot v tem prostoru, ... « (Zakon o spominskem parku Trebce, Ur. 1. SRS, št. 1-4/81). Naziv in naravovarstvena kategorija/status-širše zavarovano obmocje-parka sta bila spremenjena s sprejetjem Zakona o ohranjanju narave (ZON) v letu 1999 Ur.l . RS, št. 56, 1999. Po dolocilih ZON-aje Spominski park Trebce uvršcen med širša zavarovana obmocja kot regijski park z nazivom Kozjanski park (ZON, 1999, cl. 166). Po zakonu o spominskem parku Trebce se gozdarstvo uvršca med dejavnosti, ki nimajo izrazitejših škodljivih vplivov na ohranjanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot tega obmocja. Uprava Kozjanskega parka v sodelovanju s sosednjimi obcinami pripravlja predlog širitve mej parka s sedanjih približno 20.000 ha na približno 50.000 ha. 1 H. O. univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice O ršanic , H.: Kozjanska gozdnata krajina kot odraz interesa lastnika gozda Preglednica št. 1: Kategorije lastništva gozdov v mejah KRP Državni gozdovi Zasebni gozdovi Skupaj gozdov Površina parka ha ha ha ha 2.595­ 6.895 9:490 20.500,58 2 JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA Javnomnenjsko raziskavo smo omejili na lastnike gozdov v obstojecih mejah KRP. Za primerjavo in ugotavljanje specificnosti v odgovorih smo izvedli še kontrolno anketiranje v okolici Krakovskega gozda-v ekološko in ekonomsko razhcnem okolju glede na podrocje KRP. Uporabili smo metodo osebnega intervjuja z lastnikom gozda po sistemu pripravljenega vprašalnika z 51 vprašanji. Anke­ tiranje so izvedli zaposleni javni delavci v KRP, ki so bili za to delo tudi pripravljeni na enodnevnem seminarju. Vprašalnik je bil pripravljen v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede (doc. dr. Drago Kos), Centrom za javnomnenjske raziskave -CJMR (doc. dr. Brina Malnar) in BF Oddelkom za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (prof. dr. Boštjan Anko) in je bil pripravljen tako, da kar se da najbolj osvetli, na eni strani ekonomski in socialni položaj lastnika gozda, po drugi pomen gozda za lastnika in po tretji vpliv tovrstnih odnosov na ekologijo krajine. Zbrani podatki so bili obdelani na CJMR. ·Izbran je bil sistem slucajnostnega vzorcenja med lastniki gozdov na celotnem podrocju KRP. Velikost vzorca je bila 102 anketiranca v mejah KRP in 34 kontrolnih anketirancev iz okolice Krakovskega gozda. 3 PRIKAZ UGOTOVLJENIH NAJBOLJ POMEMBNIH STANJ, KI SE NANAŠAJO NA PODROCJE KRAJINSKE EKOLOGUE Za to analizo smo iz postavljenih vprašanj in odgovorov izbrali le tista vprašanja in odgovore, ki so najbolj povezani s podrocjem krajinske ekologije. Nekaj ugotovitev iz odgovorov na anketna vprašanja spada v kategorijo »pocasnih spre­ menljivk«, kar pomeni, da so rezultati ankete uporabni za daljše casovno obdobje. Nekatera ugotovljena stanja : l . Izredna površinska majhnost gozdne posesti (1-2 ha: 52,9%, 2,1-5 ha: 35,3% lastnikov). 2. Za lastne potrebe lastniki gozdov potre­bujejo povprecno letno: 0,28 m3 hlodovine; 0,31 m3 tehnicnega lesa; 10,74 m3 drv za kurjavo. 3. 27,5% lastnikov izvaja secnjo v svojem gozdu vsako leto, 48% vsakih nekaj let, 25 % lastnikov posega v gozd enkrat v desetletju ali še manj pogosto. 4. Približno 25 % lastnikov gozdov v svojem gozdu še nabira (grabi) listje za steljo. 5. Pri gospodarjenju z gozdovi z javno gozdarsko službo (ZGS) ne sodeluje 32,4 % lastnikov. 6. 9,2% lastnikov gozdov nima naslednika, ki bi bil sposoben skrbeti za gozd. 7. 29,4% lastnikov gozdov ocenjuje, da je pri1jubljen~st smreke (na opazovan em obmocju tuja drevesna vrsta) še vedno visoka. 4 RAZPRAVA Nedvomno ima gozd veliko in vsestransko vrednost za cloveka. Obstajata dve osnovni smernici ravnanja z objekti, ki smo jim pripisali instrumental no vrednost-ohranjanje/negovanje in izrabljanje/unicevanje. Osnova pozitivnega clovekovega ravnanja z naravo je v tem, da uspe uravnotežiti potrebe, ki zahtevajo unicevanje ter izkorišcanje narave in tiste, ki zahtevajo njeno ohranjanje (KLOPCIC 2000). V kolikor izrab­ljamo naravo kot vir sredstev za svoje preživetje v mejah njene nosilne zmogljivosti, sledimo tudi nacelom trajnostne rabe vira. Skozi rezultate analize odgovorov· na anketna vprašanja se dovolj zgovorno odraža poseben lastniški odnos do naravne dobrine -gozda, kar posledicno vpliva na delovanje krajine. Analiza odgovorov kaže na ekstenziven, interesu prilagojen odnos do gozda kot lastnine, ki je pra­viloma omejen še z majhno površino. V ekološkem smislu ima tovrstna površinska razdrobljenost kar nekaj prednosti. Ekološko delovanje »Zaplat«, naravnih in povzrocenih z nacinom izkorišcanja gozda, pospešuje naravno biotsko pestrost gozda (zaplata -površina neenako­ Oršan i c, H.: Kozjanska gozd nata krajina kot odraz interesa lastnika gozda merne oblike, ki se razlikuje od okohce). Zaplate se razlikujejo po velikosti površine, obliki, tipu, pestrosti, pokrovnosti in so del matice (FORMAN /GODRON 1986). Kozjanska krajina kot gozdnata krajina je mozaik (sistem ekosistemov) strnjenih gozdnih površin, živih mej in gozdnih »rokavov« ali koridorjev, gozdnih zaplat, košenih travnikov, njivskih površin, visokodebelnih sadovnjakov in podobno. S tem tvori tipicen krajinski vzorec, ki se spreminja skladno s socialnimi gibanji prebival­stva (odseljevanje-zarašcanje). Drobnopovršinska struktura lastništva gozdov ostaja stalnica Kozjanske krajine. Iz odgovorov na anketna vprašanja izhaja, da lastniki zelo malo razmišljajo o prodaji gozda (92% anketirancev ne razmišlja o prodaji svojega gozda) ali o nakupu gozda (93% anketirancev ne razmišlja o nakupu gozda). Ob upoštevanju, da v povprecju živi v enem gospodinjstvu 3,87 clanov in da le 9,2% lastnikov gozdov nima naslednika, ki bi bil sposoben skrbeti za gozd, ocenjujemo, da se bodo spremef!lbe v smislu spreminjanja drobnopovršinske posestniške strukture dogajale pocasi. Majhna površina gozdne posesti pomeni predvsem: • relativno majhen pomen gozda v ekonomiji kmetije. • stalen nemir v gozdu zaradi prisotnosti lastnikov gozdov, • mozaicnost starostne strukture gozda (raz­vojnih faz), • pestrost ekoloških »Zaplat« zaradi razlik v nacinu izkorišcanja gozda • možnost hitrih sprememb v nacinu gospo­darjenja z gozdom kot posledica prilagajanja družbenim tokovom, • ekstenzivno gospodru.jenje, • pogoste spore zru.·adi mej posesti, • težko nadzorljivost dogajanja. Iz odgovorov na anketna vprašanja je razvidno, da z vecanj em površine gozdne posesti gospodarski interes posameznega lastnika do lastnega gozda postaja bolj izražen. Po pricakovanju (upoštevaje trende odseljevanja potomcev bližje vecjim mestom) se bo poveceval delež gospodinjstev, katerih nasledniki dejansko ne bodo mogli skrbeti za gozd. To lahko pomeni, da se bo delež nenegovanih in neizkorišcenih gozdov poveceval. Glede na socio-ekonomske razmere opazo­vanega obmocja in dejanske možnosti rastišc bi bili zasebni gozdovi lahko boljše zasnove (posledice »kmeckega prebiranja« -ekstenzivnega sistema gospodarjenja z gozdom, ugotovljen prevladujoc interes po lesu za kurjavo). S tem v zvezi si lastniki želijo secenj z nižjiminižje jakostmi (manj od prirastka), ker se zavedajo slabe zasnove svojih gozdov. K siromašitvi rastišc prispeva tudi grab­ljenje listja za steljo domaci živini. Lastniki gozdov nimajo nikakršnih strokovnih gozdnogojitvenih nacrtov za gospodarjenje z gozdovi v svoji lasti, ker veljavna zakonodaja ne predvideva izdelave tovrstnih nacrtov za posamezne lastnike gozda. Lastnikom gozdov najbolj priljubljene drevesne vrste so tiste, ki so hkrati tudi gospodarsko najbolj zanimive; analogno so najmanj priljubljene tiste vrste, ki v rasti onemogocajo razvoj gospodarsko zanimivih. Dokaj visoko na lestvici priljubljenosti je še vedno snu·eka (takoj za bukvijo in hrastom). Prevladujoca majhnost gozdne posesti vpliva tudi na izraženo splošno soglašanje lastnikov gozdov k pravici prostega prehoda in nabiranja gozdnih sadežev. Z ovrednotenjem in primerjavo koristnosti/ potrebnosti razlicnih poklicev, prisotnih na pode­želju postavljajo lastniki gozdov »gozdarstvo« med manj kOiistne/potrebne poklice. 5 ZAKLJUCEK Spremembe v opazovani krajini so sicer nenehne, a se dogajajo pocasi . Locimo dve med seboj povezani zvrsti procesov v krajini-naravni procesi (npr. naravna sukcesija vrst in razvojnih faz), na katere vplivamo bolj ali manj le posredno in družbeni procesi, ki se hitreje spreminjajo. Družbeni procesi (npr. odseljevanje mlajšega prebivalstva) neposredno ali posredno sooblikujejo krajino. Stopnja vpliva družbenih procesov na gozd izvira v prvi vrsti iz ekonomskih interesov tako posameznika kot družbe. Velja izpostaviti, da je individualni interes po­sameznega lastnika gozda (znotraj možnosti in v opazovanem obmocju) zanemarljiva kategorija v delovanju kulturne krajine, kar pa ne velja za skupno množico posameznih interesov lastnikov gozdov. Zato je potrebno dogajanje v krajini Oršanic , H.: Kozjanska gozdnata krajina kot odraz interesa lastnika gozda usmerjati z usmerjanjem družbenih procesov na razlicnih podrocjih in celostno. Vpeljava in uveljavljanje legitimnih in legalnih nacel, kot sta na primer naceli trajnostne rabe in vecnamenskosti naravnega vira, nacelo sonaravnega gospodarjenja, mora biti popolna in dorecena na vseh podrocjih družbenega dogajanja. Vsa ta nacela lahko delujejo v pomenskem smislu le v dolocenih pogojih -med njimi so vsekakor površinske ali kolicinske omejitve. Drobljenje lastništva gozdne posesti do absurda, ob hkratnem interesu lastnika po lesni masi, ne omogoca realne uveljavitve omenjenih nacel v zadovoljivi meri. Majhna velikost posesti gozdov (jn ostalih površin) skozi zadovoljevanje interesa lastnika oblikuje drobno strukturirano zaporedje razlicnih življenjskih prostorov, ki s tem ustvarjajo možnosti za visoko stopnjo biotske pestrosti. V tem smislu gre vsekakor vzpodbujati priza­devanja za ohranjanje krajinske strukture (viso­kodebelni sadovnjaki, suhi travniki, omejki, kori­darji, razvejan gozdni rob, pestrost razvojnih faz gozda, ... ). Iz odgovorov lastnikov gozdov težko razberemo nekoliko dolgorocnejši razvojni interes. Verjetno zato, ker je v tranzicijskih casih prevec nepred­vidljivih možnih tokov. Tako ostaja dogajanje v kulturni (tudi gozdni) krajini v veliki meli stihijsko in težko doloclji vo. Osnova razlicnim (sedanjim in bodocim) raz­vojnim možnostim je v ohranjanju in varovanju biotske pestrosti kot razvojnega potenciala ob upoštevanju malopovršinske strukture lastništva. Kar nekaj razlik med odgovori lastnikov gozdov v obmocju KRP in odgovori kontrolnih anke­tirancev ob robu Krakovskega gozda kaže na to, da na razvoj in ohranjanje krajine vpliva množica lokalno specificnih dejavnikov. Za razliko od lastnikov gozdov v mejah KRP posedujejo lastniki ob robu Krakovskega gozda po površini vec gozda, višja je izobrazbena raven, vec lastnikov gozdov je zaposlenih v delovnih organizacijah, manj je aktivnih kmetov, še bolj je poudarjen vpliv javnih medijev na oblikovanje odnosa do gozda kot dela lastnine, secnjo v svojem gozdu izvajajo bolj pogosto in bolj poudarjajo pomen lastnega gozda kot vira dohodka. Že nekoliko vecja ali bolj oddaljena gozdna posest ali bližina vecjih razvitih mest pomeni drugacen odnos do lastnega gozda in krajine. S tem se odpira pestra množica novih vprašanj o lokalnih možnostih in poteh ohranjanja in varovanja krajine in prisotne biotske pestrosti. 6 VIRI Zakon o spominskem parku Trebce . Ur. 1. SRS št. 1-4/81 Zakon o ohranjanju narave. Ur.L RS št. 56/99. Strokovne podlage za Kozjanski park, 1999, Razvojni center-planiranje Celje d.o.o., Celje. Program dela-upravljanja Kozjanskega parka za leto 2001. 2000. Strokovne službe JZ Kozjanski park. Podsreda. ZIDAR, F., SOK, J., 1985, Spominski park Trebce-analiza stanja, Bistica ob Sotli. GABRIJELCIC, P., BARBIC, A., OVJN, R., 1989, Koncept dolgorocnega razvoja Spominskega parka Trebce, Naš jutri -glasilo spominskega parka Trebce, ljubljana. GABRIJELCIC, P., 1989, Koncept razvoja Spominskega parka Trebce, Naš jutri -glasilo spominskega parka Trebce, Ljubljana. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojjtvenih nacrtih. Ur. l. RS št. 5/98. KLOPCIC, V., 2000, Vrednote cloveka in izziv ohranjanja naravne dedišcine, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana. POLJC, M., 1996, Ekološka psihologija, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, Ljubljana. TOŠ, N., 1997, Vrednote v prehodu J, Slovensko javno mnenje 1968-1990, Fakulteta za družbene vede, JDV -CJMMK, Ljubljana. TOŠ, N., 1999, Vrednote v prehodu II, Slovensko javno mnenje 1990-1998, Fakulteta za družbene vede, JDV­CJMMK, Ljubljana. ROLSTON, H. III, 1996, Narava, kultura in etika okolja. V: Varstvo narave zunaj zavarovanih obmocij, Zbornik mednarodne konference ob evropskem letu varstva narave 1995: 34-42, Ljubljana. HOBBS, R .. 1997, Future landscapes and the future of laudscape ecology. V: Landscape and Urban Planning 37 (1997), Elsevier Science B. V. FORMAN, R.T.T., GODRON. M., 1986; Landscape ecology, New York, ZDA: John Wiley & Sons. Gozdnogospodarski nacrt za gozdnogospodarsko enoto Podcetrtek 2001-2010. Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Celje. Gozdnogospodarski nacrt za gozdnogospodarsko enoto Pišece 1992-2001. 1993. Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Brežice. Gozdnogospodarski nacrt za gozdnogospodarsko enoto Senovo 1991-2000. 1992. Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Brežice. Gozdnogospodarski nacrt za gozdnogospodarsko enoto Bohor 1998-2007. 2001. Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Brežice. Gozdarstvo v casu in prostoru DUNAJSKA DEKLARACIJA VRHA "GOZDOVI ZA ŽIVLJENJE" Evropski gozdovi -skupne koristi, deljene obveznosti l. Gozdovi so temelj življenja na Zemlji. Z vzdrževanjem gozdov vzdržujemo življenje. 2. Gozdovi ustvarjajo številne koristi: zago­tavljajo surovine za okolju prijazne proizvode, igrajo pomembno vlogo pri gospodarski blaginji, biotski raznovrstnosti, svetovnem ogljikovem krogu in ravnovesju voda. So osnovnega pomena za zagotavljanje okoljskih, varovalnih. družbenih in rekreacijskih storitev, še posebej za vse bolj urbanizirano družbo. Gozdovi so pomemben vir za razvoj podeželja in omogocajo preživetje delavcem zaposlenim v gozdarstvu, lokalnim skupnostim, milijonom lastnikov gozdov in podjetjem, povezanih z gozdovi. Mi, ki dolocamo politiko, smo odgovorni za to, da v gozdarstvu in proaktivno z drugimi podrocji skrbimo za ravno­težje med gospodarsko, ekološko, družbeno in kulturno vlogo gozdov v kontekstu trajnostnega razvoja. 3. Gozdarske politike prispevajo k trajnost­nemu razvoju v celoti in so tudi same pogosto pod vplivom pomembnih medsektorskih odlocitev. Prepricani srno, da so usklajevanja in partnerstva kljucnega pomena za nadaljnje pospeševanje vseh koristi gozdov v Evropi in trajnostni razvoj naših družb. 4. Ministrska konferenca za varstvo gozdov v Evropi (MCFPE) si kot proces regionalne politike od leta 1990 prizadeva za varstvo gozdov z nadaljnjo krepitvijo trajnostnega upravljanja evropskih gozdov. Ker se zavedamo nenehnega procesa uresnicevanja predhodnih zavez MCFPE in pojavljajocih se novih izzivov, se obvezujemo, da bomo nadaljevali naša prizadevanja za doseganje tega cilja in dodatno pripomogli k doseganju trajnostnega razvoja. 5. Globalne zaveze, med zadnjimi z WSSD 1, je treba prenesti na regionalno, državno in deželno raven in jih uresniciti. V tem pogledu poudmjamo vlogo MCPFE in drugih regionalnih procesov in dogovorov, povezanih z gozdovi, pri uresnicevanju zavez pri upravljanju, ohranjaf\ju in trajnostnem razvoju gozdov. 1 Svetovni vrb o trajnostnem razvoju. 6. Prav tako prepoznavama našo vlogo pri prispevanju k razvoju zavez, povezanih z gozdovi, na svetovni ravni. Kot predstavniki držav podpisnic in Evropske skupnosti se obvezujemo, da bomo koristili razmeram za preživljanje na podeželju in urbanim družbam. 7. Krepili bomo možnosti za ekonomsko ucinkovitost trajnostnega upravljanja gozdov in podpirali vlogo gozdov, gozdarstva in industrije, ki temelji na gozdovih, pri ohranjanju in razvijanju možnosti za preživljanje na podeželju in izpolnje­vanju zahtev urbanih družb; 8. dajali spodbude za varstvo in trajnostno gospodarjenje zgozdovi ter odpravljali spodbude z negativnim ucinkom na gozdove in njihovo biotsko raznovrstnost; 9. sprejemali ukrepe za povecanje razumne uporabe lesa iz trajnostno gospodarjenih gozdov kot obnovljivega in okolju prijaznega vira; lO. sprejemali ukrepe za vzdrževanje in krepitev storitev gozdov pri zagotavljanju zašcite pred naravnimi tveganji; ll. v polni meri izražali družbene in kulturne razsežnosti trajnostnega gospoda1jenja z gozdovi v politikah, povezanih z gozdovi; 12. odgovorili na izzive, s katerimi se srecujejo lastniki gozdov v državah srednje in vzhodne Evrope, še posebej na tiste, ki se ticejo sprememb v lastništvu gozdov, gradili mocna partnerstva; 13. izboljševali poznavanje tega. kako so se politike in strategije razvijale na drugih podrocjih , ki mocno vplivajo na gozdarstvo in obratno; 14. prepoznavali kljucna medsektorska vpra­šanja, akterje in medsebojno vplivanje ter na tej podlagi vzpostavili dialog, da bi poiskali skupne rešitve; iz tega izhajajoce izbire politik bi morale hkrati pospeševati trajnostno gospodarjenje gozdov in trajnostni razvoj nasploh; 15. razvijali nova in krepili obstojeca partner­stva na mednarodni in državni ravni med vladami, vladnimi organizacijami, civilno družbo, vkljucno z nevladnimi organizacijami, in zasebnim sek­torjem; 16. uporabljali državne in deželne programe o gozdovih kot sredstvo za ucinkovito medsektorsko usklajevanje, ki bo izražal o uravnoteženo odlocanje, Gozdarstvo v casu in prostoru 17. sprejemali odlocitve, povezane z gozdovi, ki bodo temeljile na znanosti, sprejemali ukrepe, ki bodo podpirali in krepili raziskave, in vecah obseg interdisciplinarnih raziskav; 18. nadaljevali plodno vseevropsko sodelovanje z vsemi partnerji, še posebej z UNECE/FAOc in Okoljem za Evropo/PEBLDS-\, ter povecali sodelovanje z drugimi regionalnimi procesi. povezanimi z gozdovi; 19. nadalje razvijali sodelovanje med državami z razlicnim družbenogospodarskim položajem, sploh v srednji in vzhodni Evropi, spoprijcmali z globalnimi izzivi: 20. sprejemali ucinkovite ukrepe za spodbujanje dobrega vodenja in izvajanja zakonov o gozdovih, se borili proti nezakonitemu nabiranju gozdnih proizvodov in s tem povezani trgovini in spodbujali v to usme1jena mednarodna prizadevanja; 2l. sprejemali konkretne ukrepe. da bi prispe­vali k splošnemu zmanjšanju koncentracij toplo­grednih plinov v ozracju in pospeševali pojem trajnostnega upravljanja gozdov glede na UNFCCC.j in njen Kjotski protokol; 2 Ekonomska komisjja Združenih narodov za Evropo/ Organizacija za prehrano in kmetijstvo. 3 Vseevropska strategija za biotsko in krajinsko razno­vrstnost. J Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah. -'Medvladni sosvet o gozdovih/Medvladni forum o gozdovih. 6 Forum Združenih narodov o gozdovih. ; Konvencija o biološki raznovrstnosti. 22. sprejemali nadaljnje ukrepe za vzdrževanje, ohranjanje, obnavljanje in krepitev biotske raznovrstnosti gozdov. vkljucno z njihovimi genetskimi viri, v Evropi in tudi globalno; 23. nadalje podpirali Forum Združenih narodov o gozdovih s pomocjo Sodclovalnega partnerstva za gozdove kot kUucnih medvladnih mehanizmov za lajšanje in usklajevanje izvajanja trajnostnega upravUanja gozdov na vseh ravneh; 24. nadalje pospeševali in prispevali k polnemu uresnicevanju akcijskih predlogov IPFIIFF5, Vecletnega programa dela UNFP in njegovega Akcijskega nacrta ter tudi Razši1jenega programa dela CBD7 na podrocju biotske raznovrstnosti v gozdovih ter drugih svetovnih zavez, povezanih z gozdovi uresnicevali zaveze MCPFE; 25. spodbujali trajnostno gospoda1:jenje gozdov z nadaljnjim izvajanjem, uporabljanjem in po potrebi izboljševanjem meril in kazalcev za nadzor in presojo trajnostnega gospodarjenja gozdov in porocanja o njem; v tem pogledu podpiramo uporabo Izboljšanih vseevropskih kazalnikov trajnostnega gospoda1jenj z gozdovi, sprejetih na strokovnem srecanju MCPFE 7.-8. oktobra 2002 na Dunaju, Avstrija; 26. razvijali delovni program za izvajanje zavez te pete Ministrske konference za varstvo gozdov v Evropi in okrepljeno izvajanje predhodnih zavez v sodelova1\ju z vsemi primernimi organizacijami. institucijami in procesi. Maksimilijan MOHORIC univ. dipl. inž. gozd. Ministrstvo za kmetijstvo. gozdarstvo in prehrano. Dunajska 56-58, Ljubljana Ministrski proces varstva gozdov v Evropi Na Dunaju je od 28 do 30 aprila 2003 potekala cetrta Minisb·ska konferenca o varstvu gozdov v Evropi pod sloganom » Gozdovi za življenje«. Ministrski proces varstva gozdov v Evropi ( v nadaljevanju: ministrski proces), se je zacel že leta 1990 z Ministrsko konferenco o varstvu gozdov v Strassbourgu. Predstavlja sodelovanje evropskih držav in Evropske skupnosti ter predstavnikov razlicnih interesov na najvišji ravni. Obravnava najbolj pomembna vprašanja o gozdovih in gozdar­stvu, ter opozarja na izzive ki so pred nami. Proces temelji na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi (v nadaljevanju ministrska konferenca), ter aktivnostih izvedbe in razvoja (follow-up). to so: sestanki ekspertov, okrogle mize in delavnice, ki potekajo v skladu z sprejetimi programi. Ministrski proces varstva gozdov v Evropi pomembno prispeva k izvajanju mednarodnih obvez, sprejetih na Konferenci združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED), kije potekala v Riu Gozdarstvo v casu in prostoru ----------------------------~ de Jane iru leta 1992, ter sklepov Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju, ki je potekal leta 2003 v Johannesburgu. Po Vrhu o okolju in razvoju v Riu, so bile številne mednarodne konference, ki so bile usmerjene k iskanju rešitev za trajnostno rabo naravnih virov. Ti procesi se odražajo v številnih mednarodnih obvezah in vecstranskih okoljevarstvenih spo­razumih, ki se nanašajo tudi na gozdove. Ministrska konferenca je p1iznala njihov pomen, ter se aktivno vkljucila v izvajanje teh zavez. Junija 2001 je pridobila status opazovalca v Forumu za gozdove pri združenih narodih((UNFF), in od tedaj tvorno sodeluje pri delu tega organa. Sodelovala je tudi pri pripravi razlicnih konvencij združenih narodov, npr. Konvencija o biološki raznovrstnosti. Vkljucila se je v izvajanje »Delovnega programa za ohranjanje in krepitev biološke in krajinske pestrosti v gozdnih ekosistemih 1997-2000« v sodelovanju z evropskirni ministri pristojnimi za okolje in ministrskim procesom »Okolje za Evropo«. Delovni program biodiverzitete se lahko smatra kot vseevropski prispevek k izvajanju Konvencije o biološki raznovrstnosti. Ministrske konference predstavljajo dialog razlicnih deležnikov. Dosežena je intenzivna politicna in znanstvena komunikacija ter vzpo­stavljeno tesno sodelovanje glede širokega spektra vprašanj o gozdovih in gozdarstvu z vladnimi organizacijami, združenji lastnikov gozdov, lesno industrijo, okoljskimi in socialnimi nevladnimi kot tudi medvladnimi organizacijami. Ceprav ti izražajo razlicne interese, delijo zaveze in prizadevanja za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Ministrski proces predstavlja tudi pomemben instrument meddržavnega sodelovanja v Evropi na podrocju gozdarstva. Evropski gozdovi se štejejo kot skupna dedišcina. Nevarnosti, ki grozijo gozdovom, pa pogosto segajo preko državnih mej. Že od vsega zacetka je ministrski proces varstva gozdov omogocal sodelovanje med severom in jugom ter vzhodom in zahodom Evrope. To se je odražalo pri izmenjavi idej in oblikovanju skupnega zavedanja in razumevanja razlicnih pogojev v gozdovih in gozdarstvu Evrope. Organizacijska struktura Ministrskega procesa o varstvu gozdov v Evropi je sledeca: • Najpomembnejši in najbolj odmevni dogodki so Ministrske konference, na kateJih ministri odgovorni za gozdarstvo v Evropi sprejemajo odlocitve ln zaveze GozdV 61 (2003} 4 o skupnih vprašanjih najvišjega politicnega pomena glede gozdov in gozdarstva. .. Stalno obliko dela med konferencami predstav­ljajo sestanki ekspertov. Na njih so prisotni predstavniki vlad evropskih držav in Evropske skupnosti, kot tudi predstavniki neevropskih držav opazovalk, mednarodnih organizacij in nevladnih organizacij. Predstavniki raziskovalnih institucij, lesne industrije, okoljevarstvenih organizacij. združenj lastnikov gozdov in drugi. Ti imajo mandat da sprejemajo odlocitve glede implementacije zavez, ki so jih sprejeli ministri na prejšnjih konferencah in da pripravljajo predloge novih dokumentov. • Okrogle mize, se organizirajo z namenom izmenjave informacij in stališc, ter pripravljajo osnovne usmeritve za uresnicitev odlocitev sprejetih na konferencah, zagotavljajo tudi strateški razvoj procesa. • Druge oblike dela so še delovne skupine po posameznih podrocjih, semina~ji in delavnice. Ti se izvajajo z namenom, da se obravnavajo specificna vprašanja . Na teh sestankih sodelujejo predstavniki vlad, kot tudi strokovnjaki za razna podrocja gozdarstva. Rezultatih teh srecanj so predloženi v obravnavo na sestankih ekspertov. • Generalni koordinacijski odbor ima nalogo, da omogoca in koordinira delo ministrskega procesa. Daje nasvete povezovalni enoti glede uresnicitve zavez ter strateške usmeritve za razvoj procesa. Odgovoren je za financiranje Povezovalne enote in njenih aktivnosti. Sestavljen je iz predstavnikov štirih vkljucenih držav. Po sedanji praksi ga sestavljajo predstavniki države, ki je organizirala prejšnjo konferenco (Portugalska), predstavniki države ki organizira sedanjo ministrsko konferenco (Avstrija), ter predstavniki dveh nasled~ih držav, ki sledita po programu organiza­cije ministrskih konferenc (Poljska in Norveška). • Povezovalna enota »Liason unit« je bila razvita iz Sekretariata helsinške konference. Skladno z premikanjem kraja naslednje ministrske konference se je selila tudi povezovalna enota. Iz Helsinkov se je premaknila v Lisbono, od tam na Dunaj, od tu se bo premaknila v Varšavo. Povezovalna enota je odgovorna za organizacijo in izvedbo vseh mednarodnih sestankov konference, kot tudi za plipravo porocil in izjav, ter za pripravo tehnicnih gradiv za razprave na sestankih. Odgovorna je tudi za organizacijo ministrskih konferenc. 219 Gozdarstvo v casu in prostoru ~---------------------­ Zacetek ministrskega procesa varstva gozdov v Evropi predstavlja Prva ministrska konferenca o varstvu gozdov, ki je potekala v Strasbourg-u decembra leta 1990. Obravnavala je monitoring varstva gozdov, raziskave gozdov in ohranitev gozdnih genskih virov. Druga ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi je potekala junija 1993 v Helsinkih. Osrednje teme so bile trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ohranjanje biotske pestrosti gozdov, vpliv klimatskih sprememb na gozdove ter tema Gozdovi v deželah srednje in vzhodne Evrope. Tretja ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropije potekala junija 1998 v Lisboni. Posebno pozornost je namenila socialno ekonomskim vidikom Evropskega gozdarskega sektorja, kriteri­jem in indikatorjem trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter ohranjanju biotske in krajinske pestrosti gozdov. Ministrske konference na Dunaju. ki sta jo odlicno organizirali Avstrija in Poljska, so se udeležili predstavniki 40 evropskih držav, med njimi tudi Slovenije, ter predstavniki Evropske komisije, držav in organizacij opazovalk in deležniki. Dunajska ministrska konferenca je obravnavala trajnostno gospodarjenje z gozdovi na celosten in integralen nacin. Posebni poudarki so bili namenje­ni naslednjim temam: • Krepitev trajnostnega gospoda1jenja z gozdovi z medsektorskim sodelovanjem in državnimi gozdarskimi programi. • Ekonomska ucinkovitost trajnostnega gospo­darjenja z gozdovi Evrope. • Socialna in kulturna dimenzija trajnostnega gospodarjenja z gozdovi Evrope. • Klimatske spremembe in trajnostno gospo­dmjenje z gozdovi. Predstavnikom držav so bile predložene v podpis Dunajska deklaracija vrha »Gozdovi za življenje«. in pet resolucij. Ti sicer nimajo statusa konvencij, podrobno razclenjene vsebine pa bodo vsekakor imele pomemben vpliv na ukrepe, ki jih bodo v gozdarstvu izvajale države podpisnice. Dokumenti, ki so bili predloženi ministrom v podpis na zakljucku Dunajske konference so: Dunajska deklaracija vrha >>Gozdovi za življenje«: Evropski gozdovi-skupne koristi, deljene obveznosti. Dunajska resolucija št 1: Krepitev medsebojnega sodelovanja za trajno­stno gospodarjenje z gozdovi v Evropi z med sektorskim sodelovanjem in državnimi progratlli za gozdove. Dunajska resolucija št 2: Pospeševanje ekonomske ucinkovitosti trajno­stnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi. Dunajska resolucija št 3: Ohranjanje in vecanje družbenih in kulturnih razsežnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi. Dunajska resolucija št 4: Ohranjanje in vecanje biotske pestrosti v gozdovih v Evropi. Dunajska resolucija št 5: Podnebne spremembe in trajnostno gospodar­ jenje z gozdovi v Evropi. Poleg teh dokumentov pa so bili pripravljeni v okviru ekspertnih sestankov še naslednji pomembni dokumenti: Priloga k Dunajski resoluciji št. 1 Pristop MCPFE k državnim programom za gozdove v Evropi Priloga 1 k Dunajski resoluciji št. 4 Okvir za sodelovanje med MCPFE in okoljem za Evropo. Priloga 2 k Dunajski resoluciji št. 4 Smernice MCPFE za presojo varovanih in varovalnih gozdov in drugih gozdnih površin v Evropi. lzboljšani vseevropski kriteriji in indikatorji za trajnostno gospodarjenje z gozdovi Republika Slovenija je podpisnica vseh doku­mentov Ministrskih konferenc varstva gozdov v Evropi. Vlade držav podpisnic so se zavezale, da bodo odlocitve sprejete na konferencah, prilagojene specificnim razmeram v njihovih državah, izvajale v najvecji možni meri. V tem procesu naj bi sodelovali poleg vladnih organizacij tudi ostali zainteresirani deležniki. Na Forumu združenih nm·odov o gozdovih in v okviru konference je bil dosežen konsenz, daje za to najbolj primerna oblika Državni gozdarski program. Ta pa je mišljen kot stalen proces z dolgorocnimi obveznostmi, ki omogoca nacrtovanje politik, njihovo uresnicevanje, nadziranje in presojo na državni in/ali na deželni ravni, na nacin, ki omogoca udeležbo in je celovit, medsektorski in stalen. Predstavljal bo najširši Gozdarstvo v casu in prostoru --------------------------~ forum za dialog o gozdovih, ki bo soocil predstavnike vladnih in medvladnih organizacij, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij, lastnikov gozdov, lesne in papirne industrije, gozdarskih podjetij, lovstva, turizma, naravo­varstvenih organizacij, sindikatov in posameznih državljanov. Širša javnosti bo skozi ta proces informirana o koristih, ki jih zagotavljajo gozdovi, obenem pa bi omogocal iskanje skupnih in usklajenih rešitev glede vseh aktualnih vprašanj in problemov. Cilj je izboljšanje trajnostnega gos­podarjenja z gozdovi ter prispevek k trajnostnemu razvoju. Državni zbor RS je leta 1996 sprejel Program razvoja gozdov Slovenije, ki žal nima znacaja zakona. Dovolj podrobno obravnava cilje in strategijo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Opredeljuje tudi potrebna sredstva za doseganje ciljev, ki so doloceni v programu razvoja gozdov Pannonia 2003 Gozdarji iz obmejne madžarske županije Vas (Železna županija) so bili 15. in 16. maja gostitelji Ponnonie 2003. Pannoniaje naziv za tradicionalna vsakoletna srecanja gozda1jev obmejnega panon­skega prostora treh dežel Avstrije, Madžarske in Slovenije. Srecanj se po dogovoru udeležujejo gozdarji iz madžarskih županij Vas in Zala, avstrijske dežele Burgenland (Gradišcanska), iz Slovenije pa pomurski in mariborski gozdarji. Zacetek tovrstnih srecanj je bil že v letu 1972, tako je srecanje v letu 2003 bilo že 32. po vrsti. Madžarski gozdarji so se tudi v tem letu izkazali za prijazne in dobre gostitelje. Zbor in sprejem udeležencev je bil v mestu Vasvar, na sedežu enega izmed 4 obratov Szombathelyskega gozdnega gospodarstva, ki gospodari z 47.000 ha državnih gozdov. Gospodarjenje z gozdovi v državi je prilagojeno madžarskim razmeram, kjer je na državnem nivoju kar 80% gozdov v državni lasti. Madžarski kolegi dajejo srecanju velik pomen, na sprejemu kot tudi ves cas so bili z nami tako generalni direktor gozdnega gospodarstva z 650 zaposlenimi, udeležence je pozdravil tudi GozdV 61 (2003) 4 Slovenije. Žal pa letni proracuni ne dosegajo v programu predvidene višine. Izkazalo se je, da se dokument, ki je bil sprejet v Državnem zboru ne upošteva pri oblikovanju proracunskih postavk. Razprave, Id so potekale v okviru delovnih sestankov ministrske konference so opozmile, da se prioritete tekom casa spreminjajo. Da bi zagotovili ustrezno mesto gozdarstvu v naši družbi bo potrebno v spremenljivih politicnih razmerah zagotoviti stalen dialog na visoki ravni. Državni gozdarski program, organiziran podobno kot proces varstva gozdov na Evropski ravni, bo omogocal temeljito in široko razpravo glede gozdov in gozdarstva, ter sprejem optimalnih rešitev ki se ticejo gozdov in gozdarstva na piistojnih organih odlocanja. Maksimilijan MOHORIC univ. dipl. inž. gozd. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dunajska 56-58, Ljubljana župan mesteca Vasvar. Po sprejemu so nas popeljali na krajši sprehod po mestu, kjer so gostitelji ob priložnosti srecanja Pannonia in zvokih mini pihal ne ·godbe, položili venec ob rojstni hiši profesorja gozdarstva zaslužnega za ustanovitev madžarske gozdarske fakultete v Sopronu. Na poti skozi mesto smo si ogledali še cerkev, ki nam jo je odklenil in predstavil župnik. Ogled smo nadaljevali po sprehajaJni poti do kapelice v primestnem gozdu, skozi nekakšen gozdni rezervat debelih bukovih dreves. Gozd, v katerem je urejena kratka ucna pot in ki služi prebivalcem predvsem za oddih, je na zelo erodibilnem terenu, gozdarji pa za ublaži tev erozijskih procesov vlagajo precejšnje materialne napore. Dopoldanski program smo zakljucili na trasi zgodovinske rimske ceste, ki je nekoc potekala skozi te kraje, ob vratih-utrdbi in rimskem nasipu, ki je služil za obrambo pred sovražnimi zahodnimi plemeni. Država je ob mileniumu oz. tisocletnici prestopa Madžarov na desno stran reke Donave uredila precej podobnih objektov v spomin na ta zgodovinski prehod, ki je starosti ok. 50 let. Sestoj je ostanek poskusa osnovanja gozda na plitvih tleh, z nekoc tukaj modnimi neavtohtonimi drevesnimi vrstami. Kljub tujerodni drevesni vrsti je cilj ohranitev sestaja kot zanimivosti. Terenski del smo zakljucili v okrožju 6rseg v vasi Szoce z ogledom šotnega barja. 6rseg in avstrijski Raab sta že nekaj casa tudi obmocji naravnih parkov in se bosta v prihodnosti s slovenskim Gorickim združila v krajinski park treh dežel. Madžarski gozdruji nad parkom niso kazali navdušef1ia, saj za njih pomeni omejitve v gospodarjenju katere morajo upoštevati in se jim prilagajati. Iz vsega opisanega je razvidno, da so se madžarski gozdmji za srecanje potrudili in ga zelo zavzeto izvedli . Ves cas so izkazovali vneto pripravljenost za ohranjanjem, sedaj že vec kot 30 let dolge, tradicije gozdarskih srecanj. Res je, da je madžarsko gozdarstvo drugace, predvsem pa bolj enotno in stabilno organizirano. Zdi se, da takšna srecanja lažje izpeljejo tudi zaradi vecjega števila zaposlenih, na vsaki lokaciji je bilo ves cas z nami in za nas skrbelo najmanj 10 ljudi . V okviru gozdarstva je tudi intenzivna lovska dejavnost, razpolagajo z številnimi solidno urejenimi lovskimi nastanitvenimi objekti, zato jim možnost in izbira prenocišca ne predstavlja nobenih težav. Za dosedanje vzpostavljene in stkane prijateljske cezmejne vezi so zaslužni gozdarji naši pred­hodniki, za nadaljevanje, ohranjanje in razvoj ideje pa njihovi nasledniki. Cast in gozdarski ponos nam narekuje, da zaceto idejo cezmejnega sodelovanja razvijamo v obliki prihodnjega sodelovanja brez meja. Naslednje 33. srecanje Pannonia 2004 bo v Sloveniji na obmocju murskosoboškega gozdno­gospodarskega obmocja. To srecanje bo na nek nacin zgodovinsko, saj bodo prvic vse udeleženke Ponnonie iz obmocja EU. DIT gozdarstva in lesarstva Pomurja Gozdarstvo v casu in ro storu 2. EVROPSKO MLADINSKO TEKMOVANJE V GOZDARSKIH VEŠCINAH Ubranili drugo mesto Mladež slovenskih gozdatjev iz SGLŠ iz Postqjne je na nedavnem 2. evropskem tekmovanju v gozdarskih vešcinah ubranila ekipno drugo mesto v tehnicnih disciplinah. V dneh od 4.-7.junijaje ekipa Srednje gozdarske in lesarske .šole iz Postojne nastopila na 2. evropskem tekmovanju gozdarskih šol v Jamsan­koski in AhUiri na Finskem. V še hujši konkurenci kakor lansko leto, pred­stavnikov gozdarskih šol iz Avstrije, Litve, Luksemburga, Francije, Estonije, Nizozemske, Belg1je in Finske, so dijaki SGLŠ iz Postojne ponovno dosegli ekipno drugo mesto. Zmagali so tekmovalci Estonije, kjer bo tudi naslednje tekmovanje. Tekmovalo je 36 tekmovalcev iz devetih držav. V skupni posamicni razvrstitvi so naši zasedli Gozdarstvo v casu in prostoru ~---------------------­ v kombiniranem rczu je bil Rok Ba~icic cetrti; v preciznem rezu pac ni bilo srece; v zaseku in podžagovanjuje bil Andrej Lekšan tretji, Janez Meden cetrti; -v klešcenju vej je bil Rok Baricic peti. Ekipo štirih dijakov sta pod vodstvom Vadnu Matjana spremljala še tehnicna pomocnika Samec Boris (iz SGLŠ Postojna) in Trebec Adolf (iz Zavoda za gozdove Slovenije, OE Postojna). Dijaki so z osvojitvijo drugega mesta v ekipni Priznanje za drugo mesto konkurenci, na 2. evropskem tekmovanju v gozdarskih vešcinah na Finskem ponovno dokazali, hovem, deveto mesto Rok Baricic doma iz Podgraj da jih gre jemati resno, in da jim edina slovenska pri Ilirski Bistrici in šestnajsto mesto Jan Modic gozdarska šola, Srednja gozdarska in lesarska šola doma iz Dolenjega jezera pri Cerknici. v Postojni, daje obilo znanja, da so povsem V posameznih petih disciplinah so naši fantje enakopraven partner vsem podobnim šolam po pobrali naslednje kolajne oziroma mesta: Evropi. -v menjavi verige in obracanju meca je bil Tekst in foto: Janez Meden prvi, Andrej Lekšan cetrti; Adolf TREBEC univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski vestnik, LETNIK 61 • LETO 2003 • ŠTEVILKA 4 Gozdarski vestnik, VOLU ME 61 • YEAR 2003 • NUMBER 4 Glavni urednik/Editor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, dr. Darij Krajcic, prof. dr. Ladislav Paule, dr. Primož Simoncic, prof. dr. Heinrich Spiecker. dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Ž.ivan Veselic , prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Dokumentacijska obdelava//ndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava/ Editors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski. vestni k@gov. si Domaca stran: http:/ /www.dendro.bf.uni-lj.sijgozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/ 10 issues per year Posamezna številka 1.500 SIT. Letna individualna narocnina 8.000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 60 EURO. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS Gozdarski vestnik je eteriran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/Abstract from the journal are comprised in the international bibfiographic databases: CAS Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily ref/ect the policy of the publisher nor the editorial board 224 ZDRUŽENJE ZA GOZDARSTVO PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE NA~AVL~A ZDRUŽENJE ZA GOZDARSTVO PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE ORGANIZIRA 6. 11. 2003 ENODNEVNI POSVET NA TEMO GOZDARSKA PO TIKA v ZAVAROVANIH OBMOCIJ Posvetovanje bo na Gospodarski zbornici Slovenije, Dimiceva 13, Ljubljana Prispevke bodo pripravili: mag. Katarina Groznik , dr. Drago Kos, dr. Peter Skoberne, Franci Furlan spec. ,• mag. Alenka Korenjak, Željko Kramari, dr. Hubert Zeiler, Mojca Tomažic, Matej Petkovšek,Špela Habic, Tomaž Hartman, mag. Živan Veselic, dr. Darij Krajcic, Primož Javornik • Po predstavitvi prispevkov bo delo potekalo po skupinah v obliki delavnice. Nato bomo na plenarnem zasedanju povzeli zakljucke. • Izdali bomo zbornik referatov, ki ga bo dobil vsak udeleženec pred zacetkom posveta. • Vabila za posvet bomo organizacijam s podrocja gozdarstva poslali septembra letos. • Slovenija se ponaša z visoko stopnjo ohranjenosti naravnega okolja. Zato so želje po izlocitvi zavarovanih obmocij velike. • S posvetom bomo skušali prikazati problem z razlicnih vidikov, ki so si lahko tudi v nasprotju. • Verjetno bo v bodoce rabo gozdnega prostora za trajno uresnice­vanje razlicnih interesov neobhodno zelo obcutena usklajevati. • Zato upamo in želimo, da bo k pereci vsebini kakovostno prispeval tudi ta posvet. Franci FURLAN,Spec. sekretar združenja GO!ZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA ob s veji 50 letnici ra~pisuje za diplomante gG z dars tva, denarno .nagrado ~v višilni Prešernove nagrade Univetze v Ljl!llSljarni), za najilDo]j atraktivno dip]omsko naJ.ogo s podroejial g®zd.ne tehnike in ekonomiJ]{(~. Komis1jo, ki b izvedla iz o