Izhaja vsak četrtek uredništvo in uprava: S10,0 Trst- ul- Valdirivo 36/1, efon 60824. Pošt. pred. (ca-a postale) Trst 431. Poštni °vni račun Trst, 11/6464 °štnina plačana v gotovim T E D N I K NOVI Posamezna številka 300 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1275 TRST, ČETRTEK 22. MAJA 1980 LET. XXX. Volitve in Slovenci Priprave na bližnje volitve z dne 8. in , ■ junija potekajo v Italiji v času, ki verzno ni najbolj primeren za nepristransko, ettieljito in zlasti čustveno neprizadeto fazpravo in razmišljanje o pravem značaju J® vsebini nove volivne preizkušnje. V deklah z navadnim statutom se bodo obnav-Jali deželni zbori, skoraj po vsej državi pa °ao občinske in pokrajinske volitve, kar P°meni, da bi morali na izbire velike večine volivcev in volivk vplivati predvsem rajevni dejavniki, se pravi programi in Podlogi, s katerimi se volivnemu zboru Podstavljajo posamezne kandidatne liste 1 celo posamezni kandidati. Glede na trenutne razmere v državi in P° svetu pa ni težko predvidevati, da bodo ® izid bližnjih volitev vplivali dejavniki, 'nimajo kdovekakšnega opravka s problematiko, ki je v resnici predmet zanimanja 'J1 Razprave. Karkoli že, pa je jasno, da bo- 0 izidi teh volitev pokazatelj trenutnega a*položenja in teženj italijanskega volivca zbora, in sicer celo njegove znatne ečine. K volilnim žaram bodo na začetku ju-].lJa poklicani tudi slovenski volivci in vo-Vke v Furlaniji - Julijski krajini. Na Trža-, err> bodo pokrajinske volitve ter upravne °litve v vseh občinah, razen v Trstu. Na °riškem ne bo pokrajinskih volitev, tem-e,c se bodo obnavljali občinski sveti v sko-,a3 Vseh občinah, med njimi v goriški. V vinski pokrajini bodo pokrajinske volitve r upravne volitve v mnogih občinah. Molitve, ki bodo čez dobra dva tedna, Padajo s trenutkom, ki je za slovensko SOV] »an .rodno manjšino v Italiji zelo pomemben > »lorda celo odločilen. V Rimu se zaklju-sprf6 Posel)ne komisije, ki ji je pred- lo Vo vlade naročilo, da izoblikuje pred-,.8 Za globalno zakonsko zaščito naše manj-zaradi česar je treba pričakovati, da Predlog komisije v kratkem postal pred-jjjft Proučevanja tako vlade kot zakonodaj-? ** zbornic. Jasno je, da bo marsikdo po-t r®o spremljal potek teh volitev in zlasti l^eljito proučeval njihov izid v krajih, r Prebivajo slovenski volivci in volivke. 8jarsikoga bo predvsem zanimalo, kako so p j, VeUski volivci in volivke glasovali in jv^sem, ali in v kolikšni meri so pri jj °-i*h izbirah opozorili na lastno prisot-v ^ > na svoje posebne probleme in ali ter i^.^ikšni meri je prišla do izraza pri teh V ‘rah zahteva, da se končno uredijo bi-^jska vprašanja naše narodnostne skup- lQi sti. (nadaljevanje na 3. strani) Razgovor z odbornikom Bojanom Brezigarjem »Ne večina in manjšina, temveč le dva enaknpravna naroda« cs* Ob izteku petletnega mandata tržaškega pokrajinskega sveta smo smatrali za potrebno, da naprosimo odbornika Bojana Brezigarja, ki je bil izvoljen na listi Slovenske skupnosti, za razgovor. Bojan Brezigar je bil v pokrajinskem odboru odgovoren za osebje in je bil hkrati prvi odbornik v zgodovini tržaške pokrajinske u-prave, ki mu je bila poverjena naloga, da se zanima za manjšinska vprašanja. Kdor Bojana Brezigarja pobliže pozna, ve, da je svoje naloge opravljal z resnostjo, natančnostjo in vestnostjo, ki so njemu lastne, in hkrati z veliko politično širino in razgledanostjo, ki odlikujeta tega mladega slovenskega političnega delavca v zamejstvu. Razgovor je potekal takole: Pogosto govorimo o tem, kako krajevne u-prave niso naredile svoje dolžnosti, še zlasti v zvezi z manjšinskimi vprašanji. Pri tem pa ne upoštevamo realnih možnosti uprav, njihovih pristojnosti in njihovih finančnih zmogljivosti. Kaj lahko pokrajinska uprava naredi za Slovence? Mislim, da lahko naredi mnogo. V zadnjih letih je sama tržaška pokrajina dvignila precej prahu prav v zvezi z manjšinskimi vprašanji. O-pozoriti želimo predvsem na dejstvo, da je pokrajinska uprava vložila priziv proti sklepu nadzornega odbora, ki je razveljavil spremembo pravilnika pokrajinskega sveta, ki je dovoljevala slovenskim svetovalcem, da govorijo v materinem jeziku. Pokrajina, ki ima omejene pristojnosti, lahko naredi mnogo predvsem na področju politične iniciativnosti: to je tudi naredila, čeprav je res, da je poldrugo leto, kolikor je pač obstajal in živel ta odbor, premalo, da se lahko razvijejo vsi zastavljeni načrti. Prav tu, na političnem področju, je bila pokrajina, s svojimi posegi v Rimu prav v zvezi z manjšino, zelo aktivna in kot taka trn v peti ne le tradicionalno fašističnim krogom, ampak tudi tisti sredini, ki včasih le nekoliko poškili v desno. In kakšna je vloga slovenskega svetovalca v pokrajinskem svetu? Govoril bom o bodočnosti. Mislim, da bo moral slovenski svetovalec s še večjo zavzetostjo kot doslej slediti celotnemu delu pokrajine; iz izkušnje lahko rečem, da mora slovenski svetovalec slediti ne le političnemu, ampak tudi z enako vestnostjo upravnemu delu, v katerem je treba med drugim poiskati tiste momente, ki bi lahko bili manjšini koristni, oziroma bi lahko vplivali na njen obstoj in razvoj. Po vzporednem tiru gre politično delo, vendar o tem ne bom govoril: vsi vemo, kako zahtevno je politično delo slovenskega izvoljenega predstavnika in kako velike odgovornosti nosi. V odboru tržaške pokrajine si zadolžen za o-sebje in za vprašanja slovenske manjšine. Govorimo najprej o osebju: kako si prevedel v prakso to, kar si pravkar dejal, da mora namreč slovenski predstavnik pri upravnem delu poiskati tiste momente, ki so manjšini koristni. Prav odborništvo za osebje je najbolj birokratsko in najbolj vezano na točno določeno zakonodajo in na točno določeno upravno dejavnost. In vendar je tudi na tem področju mogoč marsikateri ukrep v korist manjšine. Tako smo prav v zadnjem času izvedli preosnovo pokrajinskih služb in predvideli vrsto ukrepov, ki so tesno povezani z manjšino. Najprej naj navedem uvedbo psihopedagoške službe za slovenske šole, torej z osebjem z znanjem slovenščine. Nadalje smo u-vedli urad za slovenske šole pri odborništvu za šolstvo, ki mu bo načeloval slovenski funkcionar; prav tako bo slovenski funkcionar zadolžen za manjšinska vprašanja pri predsedstvu pokrajine. Poudariti želim, da smo prva krajevna uprava na Tržaškem in Goriškem, ki je predvidela namestitev funkcionarjev z znanjem slovenščine. Povsod drugod so namreč namestili le prevajalce. Poleg teh smo predvideli tudi mesta za uradniško osebje z znanjem slovenščine. Ena velikih težav, ki smo jih imeli, je v tem, da doslej na pokrajini ni bilo niti ene strojepiske z znanjem slovenščine, kar je bila velika pomanjkljivost. To smo sedaj bistveno spremenili; seveda, treba bo šele razpisati natečaje, da se krijejo mesta, vendar pa je glavni del že opravljen. Delo odbornika za manjšine je verjetno zanimivejše in bolj dinamično. To vsekakor, vendar je bilo obdobje poldrugega leta, kolikor sem pač ostal na tem mestu, prekratko, da bi lahko izpolnil vse zastavljene načrte. Tudi tu pa je bilo narejeno bistveno, predvsem v zvezi z objavo dokumentacije manjšinske konference iz leta 1974: zbrali smo gradivo, poskrbeli za finančna sredstva in odobrili izdajo prvih štirih knjig. Delo bo tako teklo dalje. V dalje na 2 strani ■ RADIO TRST A ■ NEDELJA, 25. maja, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Nediški zvon. oddaj o Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Velika gala predstava«; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasba po željah; 15.00 — »Mesečnik«, variete; — šport in glasba ter neposredni prenosi; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 26. maja, ob: 7.00 Poročila; 3.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Socialna problematika; 12.00 Poslušajmo film; 12.30 Deželna volilna tribuna; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!« 14.30 Roman v nadaljevanjih — Miha M Šolohov: »Tihi Don«; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Godalni kvartet »Boc-cherini« iz Trsta; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 27. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Goriške podobe; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Človek in zdravje; 12.00 Kulturni dogodki in četrtkova srečanja; 12.45Deželna volilna tribuna; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odraslim prepovedano; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Godalni kvartet »Boccherinl« iz Trsta; 19.00 Poročila. H SREDA, 28. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 »Mal položi dar domu na oltar«; poslanstvo Ciril-iMetodove šole; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Umetnost dobre kuhinje; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti In omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori; 14.00 Kratka poročila; 14.10 »Pesem mladih 1980«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Mihail Šolohov: »Tihi Don«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izzvajalci — Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 29. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Človek v sodobni družbi; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Naša pristna vina kje in kako; 12.30 Jugoslovanski pevci; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško o-kence: »Tomi na obisku«; 14.30 Mladi pisci; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 30. maja, ob; 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Iz sveta folklore in ljudskega izročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Glasbena panorama; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?« 14.30 Roman v nadaljevanjih — Mihail Šolohov: »Tihi Don«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; Gledališki trenutek doma in drugod; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 31. maja, ob: 7.00 Poročlia; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Potovanje v Ameriko; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Čoln — šport in razvedrilo; 12.00 »Bon nare-dun stzdice, čjer so včasVIe, glasnik Kanalske doline; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Slovenski zbori na ploščah; — Na goriškem valu; — Portreti naših igralcev; 18.45 Vera in naš šas; 19.00 Poročila. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151 »Ne večina in manjšina, temveč le dva enakopravna naroda« nadaljevanje s 1. strani tem obdobju sem navezal stike z nekaterimi u-stanovami in znanstveniki, ki se ukvarjajo z manjšinsko problematiko, tako iz Italije in Jugoslavije kot tudi iz drugih evropskih držav. Sodeloval sem na treh kongresih o manjšinski problematiki, leta 1978 na zasedanju federacije manjšin FUENS v Luksemburgu, decembra 1978 na seminarju o jezikovnih skupnostih v Sassariju, jeseni lanskega leta pa na seminarju o manjšinah v Evropi v organizaciji danskega državnega inštituta v Kopenhagnu. Najbolj mi je ostal v spominu seminar v Sassariju, delno zato, ker sem požel s posegom o Slovencih nepričakovan dolg aplavz, delno pa tudi zato, ker sem se prav tam dogovoril z lingvistom Tulliom De Maurom o izdaji dokumentacije manjšinske konference. Katero je bilo tvoje največje zadoščenje v tej mandatni dobi? Nedvomno trenutek, ko je izšel prvi zvezek dokumentacije manjšinske konference. Ni mogoče povedati, koliko dela je bilo potrebno, da je izšla ta knjiga. Na pokrajini nismo imeli niti 30 odstotkov vse dokumentacije. Brskati smo morali po raznih arhivih in inštitutih, v Italiji in v tujini, da smo odkrili in zbrali gradivo. Nato smo ga morali urediti, marsikaj prevesti iz tujih jezikov in odločati o izbirah, o tem, kaj bomo objavili prej in kaj kasneje. Do izida prvega zvezka je preteklo leto dni in zadovoljen sem bil, da mi je vse to uspelo. Kaj pa največje razočaranje? Leta 1976, ko je odšla delegacija tržaške pokrajine v Rim, da se pozanima, če lahko sam pokrajinski svet odobri spremembo pravilnika in uvede pravico do rabe slovenščine ali pa je za to potreben državni zakon. Sprejel nas je podtajnik pri predsedstvu vlade Salizzoni, ki je na to vprašanje odgovoril nekako tako: »Možnosti sta dve: če sodi to v vašo pristojnost, lahko kar spremenite pravilnik, če pa je potreben državni zakon, pa vi pravilnika ne morete spremeniti.* Od človeka, ki je veljal za najtesnejšega sodelavca ministrskega predsednika, sem vendarle pričakoval nekaj več. Kakšne so povolilne perspektive v tržaški pokrajini? Majhne, ali pa jih sploh ni. Stanje v razmerju med strankami bo podobno sedanjemu stanju v tržaški občini, kar pomeni, da brez dogovora med demokristjani in komunisti ali med demokristjani in listo za Trst ne bo možna nobena večina. To pa pomeni nadaljnje životarjenje pokrajine. Kakšne pa bodo, ob prisotnosti Liste za Trst, naloge slovenskih svetovalcev? Predvsem prizadevanje, da se ne izniči delo, ki je bilo doslej opravljeno. Treba bo budno spremljati dejavnost bodoče uprave, ki verjetno ne bo naklonjena Slovencem, in paziti, da ne u-kine ali kakorkoli omeji dela, ki je bilo opravljeno. Ce ne bomo zastopani v odboru, verjetno kaj več ne bomo mogli doseči. Pa tudi to ne bo lahko. Zakaj ne kandidiraš več na pokrajinskih volitvah? 2e pred letom dni sem predlagal vodstvu Slovenske skupnosti, naj pomisli na zamenjavo. Pre- pričan sem namreč, da je za majhno stranko, k®* je naša, potrebna rotacija še zlasti tam, kjer in33' mo samo enega izvoljenega predstavnika. Saal sem ugotovil, da je taka petletna izkušnja korist’ : na. Odločno pa zanikam, da bi šlo za razoč3®3' nje ali za umik. Iz vsega, kar sem povedal, J®’ > mislim, prišlo do izraza, da pozitivno ocenjuj®113 delo opravljeno v zadnji mandatni dobi, nad ka-terim seveda nikakor nisem razočaran. Kar P3 zadeva moj umik, lahko vsak sam presodi, Prl čemer naj upošteva, da sem ponovno sprejel ka®’ didaturo v devinsko - nabrežinski občini, kjer se13 zastopal interese našega slovenskega prebivalstva celih šest let. Pa še zadnje vprašanje, prav v zvezi s to k3®’ didaturo. Kako ocenjuješ položaj v devinsko-®3-brežinski občini in kakšne so tam povolilne Pet' spektive? V devinsko - nabrežinski občini se je predst3 vila tudi Lista za Devin - Nabrežino, vendar k*1' slim, da to ni največje zlo. Domnevam nam13 eh da se ta lista ne bo uveljavila in bo prejela d°" kaj majhno število glasov; to bi lahko sklep3*1 tudi iz dejstva, da je, po moji presoji, predložil3 dokaj šibko ilsto. Na krajevni ravni pa igra slim na tiste pobude, ki ne terjajo velikih sr stev, ampak predvsem političnega čuta; sem s° od’ uprave v devinsko - nabrežinski občini v tem, se premostijo kampanilistične parole in izbire da se poišče tak način upravljanja, ki bo v večji meri ustrezal zahtevam in potrebam ce To pa, z drugimi besedami pomeni, da mora činska uprava s svojim političnim delom zap1 niti vrzeli, ki jih pušča in tudi odpira nespoštoV3 nje ustave na vsedržavni ravni. Večina v obči®1 dov v občini, še stopnjevali in prihajali do iz: tudi kadar je šlo za manj pomembne ukrepe jezikovno mešanem področju pa je treba, kot S®111 že dejal, prenehati s politiko, ki temelji na bi®° mu večina — manjšina, kjer se manjšini de1« drobtinice in prikaže to kot velika demokral* nost. Politika občinske uprave mora sloneti *** iz- bira kandidatov veliko vlogo. Bolj zaskrbljujoč® je dejstvo, da se je v Krščanski demokraciji bist' veno okrepilo desno krilo. Kar pa zadeva ostal® stranke, konkretno komuniste in socialiste, n10 ram najprej poudariti, da lahko očitamo dosedanji upravi predvsem premalo političnega del3, ki je na narodnostno mešanem ozemlju, kjer J® manjšina resno ogrožena, nujno potrebno. Tu n11' red- dijo vsi sklepi urbanističnega značaja in p®1 vsem stalne, nenehne in neposredne kritike »pt®l šnji upravi«, ki je bila še zlasti v očeh žup3®3 I kriva za vse grehe za najmanj zadnjega pol st®" | letja. Mislim, da mora biti politični čut občinsk® d® ter let- nega prebivalstva devinsko - nabrežinske obČi®e’ ob- iol" mora biti zato motor sodelovanja na enakop®3^ ni ravni, ne pa gibalo sporov in razdorov r®e političnimi silami in, posredno tudi med prebiva stvom. Tega dosedanji odbor ni razumel ali 1,1 hotel razumeti. Govoril in delal je zviška ter imenoval za razsodnika v vseh sporih, brez Pr^ vice do priziva. S tem pa so se spori, tako r®e strankami, kot tudi med pripadniki obeh nar° raZa jsra ve®1 enakopravni ravni, predvsem na utrjevanju ^ prijateljstva in sodelovanja, kjer ne bo več čine in manjšine, ampak samo dva naroda- Ka- pa je dejansko politična vsebina programa, s ^ terim se Slovenska skupnost predstavlja svoj1 volivcem. Naloge prihodnjega stoletja I Zdaj smo že tako blizu 21. stoletja, da ne e.’ c*a n> nič več čudno, če nas začenja živo za-ln?at,’> kaj bo najbolj značilno za prihodnje , tje, ampak bi bilo čudno, če nas to ne bi ^nimalo. Pri tem niti ne gre več za zgolj ugi-a*jje, kajti znanstveniki in strokovnjaki raznih e“> pa tudi filozofi so že ugotovili in nakazali aekatere naloge in probleme, ki jih bo moralo oveštvo nujno reševati in po možnosti tudi res>ti v prihodnjem stoletju. Najnujnejši bo seveda, kot je tudi že danes, se bo omikani svet tudi rešil odvisnosti od ostalih arabskih in drugih držav na Srednjem vzhodu -in drugod, ki se poslužujejo danes petroleja za izsiljevanje in bajno kopičenje bogastva v rokah malega števila šejkov in drugih milijar-darjev. Nedvomno bodo v -prihodnjem stoletju najdena učinkovita zdravilna sredstva in metode vsaj proti nekaterim najbolj razširjenim oblikam raka oziroma metode za njegovo preprečevanje. Povprečno človeško življenje se bo za- Prob'lem ohranitve okolja. Nedvomno se bo člo-! to podaljšalo. Iznašli bode uspešnejše zdrav- veštvo prihodnjem stoletju še množilo in to 0 Problem zaostrilo. Ne bo ga mogoče odlagali oziroma zavlačevati, kot delamo to še danes, o takrat pa bo spoznanje, da je to resnično aJbolj važna naloga vsega človeštva, gotovo e veliko globlje prodrla v zavest ljudi. Začeli odo urejati urbanistične probleme, promet, dustrializacijo, turizem in vse. kar vnaša sPreniembe v naravno okolje, veliko bolj prekaljeno, po znanstvenih spoznanjih in z večjim ^Umevanjem za globljo povezanost med člo-skom in naravo. Lahko pričakujemo, da bo vPrašanje človekovega okolja proti koncu 21. oletja v glavnem že rešeno. Morja in reke bo-o veliko bolj čiste, kakor so danes, zelene pogine bodo skrbno varovali in jih še razširili, P°gozdili bodo marsikatero goličavo, zasadili bodo tudi več sadnega drevja. S tem bodo Popevali ne le k čiščenju ozračja, ampak tudi , Preprečevanju usadov in k prehrani. Kar pa s.na splošno zadeva, tudi k zadoščanju indu-rijske potrebe po njem. Druga nujna naloga prihodnjega stoletja bo ^s>tev energetskega problema, posebno kar za |va pogonska sredstva. Nafta bo že v začet-stoletja po sedanjih računih precej izčrpa- ■ ce je ne bo že kar močno primanjkovalo. ^,adomestiti jo bo moralo neko drugo gorivo. ako gorivo iščejo v vseh industrijsko ali bo- > rečeno znanstveno in tehnično razvitih dr-Yah že zdaj, vendar tajno in morda brez tiste ..u|e, kot bi bila potrebna, kajti z današnjimi P‘ iriotorjev na nafto je povezanih preveč de-, J®ih, sindikalnih in drugih interesov, da bi oile raziskave za drugačne rešitve prosto se K ^oc^a vsaj v začetku prihodnjega stoletja . °odo morali umakniti vsi sebični interesi ka-ViV.a ov in sindikatov resnični potrebi po no-motorjih na drugačno gorivo. Kakšno bo gorivo, še ne vemo, najbrž pa bo rešitev bolj eProsta in trajnejša, kot si zdaj predstavljala^ ^orc^a b° genialno preprosta, najbrž na Plin ali na alkoholno mešanico. S tem ^ Volitve in Slovenci nadaljevanje s 1. strani .Vsaj na Tržaškem in Goriškem imajo ^ 1 ljudje priložnost, da s svojim glasom Q v°litvah neposredno, brez kakršnihkoli lI*kov, množično izpričajo svojo prisot-» izvolijo v razna upravna predstavnico »Ost a telesa svoje ljudi ter s tem tudi zgovor- |j. dokažejo, kako so trdno odločeni nada-■j, ati svoj boj za dosego svojih pravic. Na lj Trškem in Goriškem nastopajo namreč ^ e in kandidati Slovenske skupnosti, za l,v mirne vesti lahko glasujejo in od U^^javitve katerih bo v marsičem odvisna si e^itev problematike naše narodnostne ^Pnosti v Italiji. ljenje tudi nekaterih drugih bolezni. Ženskam, bi rade imele otroka, pa jim iz kakršnegakoli vzroka organske narave to ne bo mogoče, bodo lahko pomagali v veliko večji meri kot danes. Zelo bo napredovalo tudi omejevanje rojstev v resnično omikanih oblikah, zato pa bo močno nazadovalo nehumano omejevanje rojstev v o-bliki splavljanja. V ljudeh bo veliko bolj prevladovala zavest, da so odgovorni do bodočega življenja, do otroka, tudi že pred njegovim rojstvom in celo pred zanositvijo, in zato se bodo s polnijo zavestjo in ljubeznijo odločali za otroka. Ne še vsi, a veliko več kot danes. Nedvomno bo prišlo tudi do omejitve oboroževanja. S tem bo preostalo več denarja za reševanje kulturnih nalog in za odpravljanje raznih stisk po svetu, npr. lakote ali nepisme- nosti ter raznih epidemij ali endemičnih bolezni, kot je npr. gobavost. Izboljšale se bodo prometne zveze, vendar kakšnih bistvenih novih iznajdb na tem sektorju najbrž ne bo. Bolje bo poslovala pošta. Izboljšal se bo sistem informiranja. Tudi v načinu oblačenja in stanovanjske politike se bo marsikaj spremenilo. Mnogokaj bo poenostavljeno, tudi gradnja stanovanj. Ljudje bodo več potovali, več letovali, imeli bodo veliko več počitnic, zato ne bodo toliko navezani na lastno stanovanje. Stanovanja bodo zato preprostejša in manj draga, zato pa bo imel skoraj vsakdo nekje še drugo, počitniško stanovanje. Ljudje bodo želeli spoznavati svet, druge dežele in celine, zato bodo veliko potovali in bodo prebili več časa v naravi kot danes. Mnogo več bo igrišč in športnih stadionov ali dvoran. Tudi starejši ljudje bodo gojili šport, da bi se ohrani- li zdravi in da bi lahko uživali življenje tudi v starejših letih. Prehrana bo bolj zdrava. Ničesar pa ni mogoče napovedati glede političnega razvoja. Upati je samo, da bo človeštvo v prihodnjem stoletju dokončno prebole- lo totalitarne ideologije in da bo bolj težilo po resnični demokraciji in mednarodnem sporazumevanju. V nedeljo, 25. t.m., bodo slovesno poimenovali slovensko osnovno šolo pri Sv. Jakobu v Trstu po znanem mladinskem pisatelju Josipu Ribičiču. Slovesnost se bo pričela ob 16. uri. Bližina svetega Duha Bližina svetega Duha, dokončno utemeljena v binkoštnem duhovnem sporočilu, je bistvena o-sveščevalna silnica našega zemeljskega človeškega življenja tu na asfaltu, pod neonsko razsvetljavo, med elektronskimi računalniki, sredi nevarnega, birokratsko in tehnično mrzlega časa. Kje je danes ta Sveti Duh, o katerem pripoveduje sporočilo, da je moč Najvišjega in delivec življenja? To vprašanje velja predvsem današnjemu človeku, zlasti današnjemu kristjanu. Marsikaj postane vidno komaj ob drugem ali tretjem pogledu, ob četrtem obisku. Sveti Duh, ki žari iz marsikdaj navidez zakritega in tihega, nesebičnega dobrotništva, usmiljenja, požrtvovalnosti, miroljubnosti, je zagotovo kvas pravega, osveščenega, oduhovljenega človeka in človeštva. Kljub takoimenovanemu tehnokratskemu, mrzlemu času plastike, neona in bencina je sveti Duh vendar bistveni človeški ustvarjalec in utemeljeva-lec človečnosti in pravičnosti. Posamezniki in mnoge, velikokrat samopoirtvovalne in tihe skupinice kristjanov, a tudi mnogih drugih socialnih, političnih in zdravstvenih delavcev, izpričujejo vsak dan stalno prisotno navzočnost svetega Duha z nesebičnim delom, ki mu družbena občila ne posvečajo vedno primerne pozornosti. Sveti Duh deluje skrivnostno, tiho, zakrito, a stalno prisotno. »Veni Creator Spiritus« poje stara binkoštna pesem. »Pridi Sveti Duh, večni u-stvarjalec!« Ta ustvarjalec je usodno povezan s človekom, s človeško skupnostjo, z njunim odu-hovljenjem, istočasno pa je dovršitev velikonočnega dogodka, saj je skrivnostni »prehod« k Bogu Očetu. K očiščenemu človeku, v očiščeni, razsvetljeni svet, pristopi sam skrivnostni Bog v podobi Svetega Duha. On je tisti, ki podari jezikom pravo besedo, ki vodi človeka k človeku, človeštvo pa v duhovno močno bratsko in mirno življenje. Mnogi in raznovrstni so darovi svetega Duha. Povezovalni, bratski utrip binkoštnega sporočila smo že omenili. Drugi utrip je manj prijeten. Vodi v puščavo, v osamljenost, v molk. Jezus je ta drugi, težki dar vdano sprejel. Duh ga je vodil v puščavo, v post štiridesetdnevne preizkušnje. Preden je začel javno govoriti, razsvetljevati, utemeljevati, obdan z ljudmi z najrazličnejšimi jeziki in mišljenji, ki so spominjali na zbegane ovce, je šel v samoto, v tišino, med pesek in kamenje puščave. Tudi v današnji dobi, ki je po mnenju pisatelja in filozofa Manesa Sperberja nadvse pozunanjena in blebetava doba, vodi sveti Duh, večni ustvarjalec, posameznike in skupine v puščavo, v tišino, v molk. Znani nemški pesnik in pisatelj Reiner Kunze je v tem smislu pred kratkim izjavil: »Molčati moram, da lahko v meni zori beseda.« V taki tišini, v taki samotnosti in velikokrat celo izobčenosti zori beseda neštetih novih posameznikov. Ob svojem času jo bomo slišali. Sveti Duh pa vodi tudi iz puščave, iz samotnosti in stiske. On je tisti, ki razveže jezik, premaga jezikovno stisko in jezikovne meje, on je tisti, ki univerzalno zadoni v krik preroške besede. Sveti Duh gori s številnimi plameni v milost, ki bo v nas zmagala, gori kot Duh neskončnosti in svobode, ki ničesar ne izključuje iz svojega delovanja. Gori kot božja beseda v dobi, v kateri je od štirih ljudi eden Kitajec, v dobi, ko med tremi dva trpita bedo in lakoto, v času, ko je le vsak drugi kristjan katoličan. V času plastike in tehničnih in političnih aparatur išče sveti Duh svojo svobodno in skrivnostno pot. Gori za vse ljudi kot skrivnostno in milostno upanje, ki prinaša bratstvo in mir med ljudi, oduhovlja in plemeniti človeka in s svojo bodrilno lučjo odganja temo, strah, napadalnost in ravnodušnost iz človeških src. Lev Detela Ob 9-letnici Mladinskega doma v Bol juncu Ob deveti obletnici svoje otvoritve in 10-letnice postavitve temeljnega kamna se je Mladinski dom Boljunec spomnil teh jubilejev s kulturnim večerom, ki je bil v soboto, 17. maja, v prostorih samega doma. Na prireditvi sta sodelovala moški pevski zbor Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja in inž. Marjan Jevnikar, ki je pokazal ciklus svojih filmov, s skupnim naslovom »S kamero po Egiptu«. Večer so začeli in sklenili Fantje izpod Grmade, ki so skupno zapeli osem pesmi. Med temi je bila tudi pesem Nesrečna ljubezen. Uglasbil jo je Fran Venturini, ki je bil, kot V Društvu slovenskih izobražencev bodo v ponedeljek, 26. maja, predstavili novo knjigo za slovenske višje srednje šole »Slovensko berilo II.«; govorila bosta avtorja dr. M. Sah in prof. R. Petaros. Začetek ob 20.30. znano, doma iz Boljunca in čigar stoletnico rojstva bomo praznovali čez dve leti. Po prvih štirih pesmih je župnik Gerdol povedal nekaj misli ob tem prazniku. Med drugim je dejal, da, ko je bil dom postavljen, so si obljubili, da se bodo vaščani v njem srečevali, globlje spoznavali, se kulturno in versko bogatili. Ob vprašanju, če je dom uresničil svoje namene, si je g. Gerdol odgovoril, da bi bili krivični, če bi zamolčali pomemben delež, ki ga je Mladinski dom Boljunec v letih svojega delovanja doprinesel in še vedno doprinaša k bogatitvi kulturnega življenja v Boljuncu. Njegova nadaljnja dejavnost pa bo odvisna, kot je dejal govornik, od vaščanov samih, kljub temu, da se bodo morali delavci na tem področju vsak dan srečevati z vedno večjimi težavami. »Kljub temu,« je sklenil svoj govor g. Gerdol,« pa to ne sme postati opravičilo za morebiten kulturni molk ali primitivno amaterstvo naših kulturnih organizacij, temveč izziv za plodnejše in kakovostnejše kulturno življenje.« Zatem je inž. Marjan Jevnikar pokazal Bo-ljunčanom in pevcem, ki so napolnili dvoranico, tri svoje filme. V prvem, z naslovom »Gornji Egipt« je s svojo amatersko, a vsekakor ra- Prosvetno društvo Mačkolje vabi 24., 25. in 26. maja na PRAZNIK ČEŠENJ Sobota, 24. maja — ob 16. uri odprtje kioskov — od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom »The Lords« Nedelja, 25. maja — ob 16. uri začetek kulturnega programa domači mešani pevski zbor domači otroški pevski zbor »Slovenski šopek« mešani pevski zbor »Jadran« iz Milj moški pevski zbor »Tabor« z Opčin koncert vaškega kvinteta koncert godbe na pihala iz Ricmanj — od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom »The Lords« Ponedeljek, 26. maja — ob 16. uri odprtje kioskov — od 20. do 24. ure prosta zabava z godbo na pihala iz Boljunca dovedno in natančno kamero, posnel najznačilnejše kulturno - zgodovinske zanimivosti Zgornjega Egipta, kot so Abu Simbel, dolina kraljev, asuanski jez in nekatere piramide. V svojem drugem filmu, ki nosi naslov »Kairo mesto nasprotij« je, kot sam naslov pove, hotel prikazati spopad starega s sodobnim v tem velemestu, ki je že zaradi svoje velikosti in lege zelo živahno, če že ne kaotično. Prava novost za gledalce pa je bil prikaz življenja egipčanskega kmeta, felaha. Naslov filma je namreč »Med felahi« in prikazuje delo ter življenje teh kmetov, ki obdelujejo zemljo v nekaterih primerih še čisto primitivno, z lesenimi rali. Njihovo delo pa je pomnoženo tudi zaradi tega, ker morajo stalno namakati polja. Za to se poslužujejo vodnih črpalk, ki delujejo z vprežno živino. Poleg tega dela na poljih zelo veliko otrok, ki tudi zato zanemarjajo šolo. Iz filma je bilo razvidno, da pridelujejo v Egiptu poleg tradicionalnih rastlin tudi veliko bombaža in drugih podobnih industrijskih rastlin. Ob zaključku bi, kar se teh filmov tiče, povedali, da bi bilo mogoče pametno, če bi tudi kaka naša slovenska šola povabila tega mladega, a obetajočega kinoamaterja v svoje prostore, da bi naši študirajoči mladini pokazal te zanimive in nadvse poučne filme. M.T. Slovensko osnovno šolo v Saležu so v nedeljo, 18. t.m., slovesno poimenovali po Lojzetu Koko-ravcu, partizanskemu učitelju, ki je padel zadet od nacistične krogle poleti 1944 pri rojstni Sa-matorci. V Bruslju je zasedal te dni obrambni odbor Atlantskega pakta. Norveški general Gundersen, predsednik »zavezniškega vojaškega odbora«, je podal poročilo, v katerem je prikazal z navedbo številk naraščanje vojaške moči Sovjetske zveze in njenih zaveznic v Varšavskem paktu. Po njegovih besedah ima Sovjetska zveza zdaj že pet tisoč atomskih »glav«, s svojih podmornic pa lahko obstreljuje z atomskimi izstrelki a-meriška mesta. Podoba, ki jo je podal, je dejansko dramatična. V Varšavi pa so obhajale države varšavskega pakta 25-letnico tega vojaškega zavezništva in ob tej priložnosti se je zbral tam na posvet »politični posvetovalni odbor«, ki mu stoji na čelu seveda poleg vojaškega vrha. Tako sta istočasno zasedali vodstvi obeh paktov, ki si stojita nasproti in si grozita z ogromnimi armadami in strašnim orožjem, ki teoretično več kot zadostuje za uničenje vsega človeškega življenja na zemlji. 2e samo to dokazuje dramatičnost sedanjega političnega položaja na svetu. Nihče si ne bi smel več delati iluzij glede tega. Nesmiselno je seveda primerjati sedanji položaj s položajem, preden so leta 1914 počili usodni in nepremišljeni streli v Sarajevu, vendar pa ni dvoma, da lahko sproži tudi tretjo svetovno vojno kak dozdevno malenkostni vzrok, ko bo mera polna. In ni mogoče zanikati, da postaja polna. Medtem ko ena, sovjetska stran, zaradi svoje politične negotovosti in psiholoških kompleksov, ki so lastni totalitarnim diktaturam, izzivalno NOVICE Narodna in študijska knjižnica v Trstu nada' ljuje s prirejanjem ciklusa zanimivih predavani v Kulturnem domu v Trstu. Prejšnji teden je na" stopila Vida Tomšič iz Ljubljane, ki je govorih o temeljnih načelih jugoslovanske zunanje P0*1' tike, ta teden pa je predaval prof. dr. Bogo Gra-fenauer o »Beneški Sloveniji in Istri pod benešk° republiko«. O-- Na Opčinah je bil v nedeljo, 18. t.m., 30. jubi' lejni občni zbor Kmečke zveze na Tržaškem. Na občnem zboru so med drugim začrtali smernice za nadaljnje delovanje te zaslužne organizacije> ki združuje veliko večino slovenskih kmetov 0a Tržaškem. —o— Mladinski krožek Devin - Nabrežina se je v sodelovanju s PD »Igo Gruden« prvič predstavi* domačemu občinstvu s spletom prizorov z nasl°' vom »Obala, domovina, ljubezen - včeraj«, nes«. Mladi izvajalci so svojo zahtevno nalogo za" res odlično opravili. —o— Društvo naravoslovcev in tehnikov vabi vse člane in prijatelje na predavanje tehnika Račun-skega centra in univ. prof. Matjaža Hmeljaka RAČUNALNIKI DANES Predavanje bo v petek, 30. maja, v prostori*1 Slovenske prosvete v Trstu, ul. Donizetti 3. 2a' četek ob 20. uri. poudarja, svojo vojaško moč, hoteč spravi*1 nasprotnika v strah in si dati večjo psih0' loško trdnost, pa druga stran nervozno r°' agira in začenja nevarno dvomiti o tem, ^ je politična in ideološka nasprotstva še f°°' goče poravnati po mirni poti. V takem po*0’ žaju je lahko res usodna že majhna nap3' čna presoja oziroma pretiravanje. Edino, kar lahko vpliva na ostali sV° pomirjevalno, je zavest, da je v resnici se' danje stopnjevanje napetosti bolj navideZ no kot resnično, bolj posledica neke vrs*° fata morgane, ki je izdihnila, kot pa P°s^ dica novih dejstev. Fata morgana je bil nedavni preteklosti privid možnega trajne ga mirnega sožitja med obema velikihj3 svetovnima silama in njunima blokoma- T privid je bil porojen iz želj in računov, h3 ko bi lahko en blok drugega vlekel za Toda to se je izkazalo za nerealno. Naspr° stva so tako huda in realna, da se ni m°$°. če varati glede njih. Zato je v resnici za3* dejansko stopilo na dan, kar je obstaj3’ pod plaščem hinavščine že prej, in to — °e prav se sliši kot paradoks — dejans^ zmanjšuje nevarnost. Položaj je bil že ve. dno napet, le da tega nobena stran v sV°J dogovorjeni ali nedogovorjeni igri ni h0* la priznati. Zdaj morata to obe priznati, oDQ pa se tudi zavedata tveganja. Lahko shj prepričani, da si bojo še zelo, zelo premi3 li, preden bojo v Moskvi ali Washingt°° pritisnil na gumb, ki bi sprožil vojno. Pr : dobro se zavedajo, posebno v Moskvi, h v bi to pomenilo zanje in za ves svet, čepra seveda ni nič popolnoma gotovo. Poziv k mobilizaciji Slovenska skupnost na prihodnjih upravnih volitvah na Goriškem no Slivenska skupnost na Goriškem se skrbim PriPravlja za prihodnje upravne volitve, ki 0 0 v nedeljo, 8 oziroma ponedeljek, 9. juni-j, s svojim tradicionalnim znakom lipove 2a^1Ce je Podstavila v goriški občini, in sicer a volitve v občinski svet in za izvolitev novih Jonskih svetov: poleg tega bo nastopila v vseh • k sJovenskih občinah: v Števerjanu, Sovod-iah in Doberdobu. Objavljamo seznam vseh ndidatov Slovenske skupnosti in pozivamo °venske volilce, da jih s svojim glasom pod-prel° na bljižnih volitvah. OBČINA GORICA Prof. Andrej Bratuž dr. Damjan Paulin dr. Bernard Špacapan Marjan Terpin Marjan Bednarik Silvan Bensa Prane Bizaj Ivo Bolčina Marko Brajnik Dušan Brajnik Vladimir Brešan Marjan Breščak Marko Bukovec Igor Cernic Marjan Cernic Stefan Cotič Maks Debenjak dr. Igor Franko viljem Hlede Emil Jarc Niko Klanjšček Zdravko Klanjšček dr. Marilka Koršič - Cotar dr. Andrej Makuc Prof. Hubert Močnik Mario Mučič Lucijan Pavio Zora Piščanc Eranc Podversič Viktor Prašnik Silvan Radinja peter Rij ec Doran Rustja J°žef Sfiligoj dr. Mirko Špacapan dr. Vladimir Sturm Božidar Tabaj Emil Valentinčič Dan Valentinčič Eranka Žgavec Kandidate ZA RAJONSKE SVETE V GORICI LOCnik Lidija Jarc Vladimir Brešan ^umjan Paulin Darjan Rožič podgoiia Ltnil Jarc ^'dija Jarc Lruno Rustja °gomir Špacapan PEVMA - STMAVER - OSLAVJE ®'lvan Bensa rane Bizaj 2°Ško Kosič 2? 4. Silvan Radinja 5. Jožef Sfiligoj 6. Ivan Valentinčič STRAZICE 1. dr. Andrej Bratuž 2. Ivana Lavrenčič Špacapan 3. Franc Podversič 4. Mirko Špacapan GORA - PLACUTA 1. Ivo Bolčina 2. prof. Lojzka Bratuž 3. Igor Cernic 4. dr. Marilka Koršič Cotar 5. Anton Podversič SV. ROK - SV ANA 1. Stefan Cotič 2. Maks Debenjak 3. Niko Klanjšček 4. Goran Rustja 5. Alfred Vetrih ROJCE 1. Marko Bra.jnik 2. Joško Kogoj 3. David Marušič 4. Ivan Sirk STANDRE2 1. Dušan Brajnik 2. Marjan Breščak 3. Lucijan Krpan 4. Jordan Mučič 5. Marjan Mučič 6. Johana Nanut Marušič 7. Viktor Selva 8. Franc Srebotnjak 9. Božidar Tabaj 10. Majda Zavadlav Paulin 11. Ana Žnidarčič Pavio OBČINA STEVERJAN 1. Stanislav Klanjšček 2. Anka Cernic 3. Hadrijan Koršič 4. Boris Hladnik 5. Simon Komjanc 6. Alojz Mužič 7. Aleš Pintar 8. Jožef Prinčič 9. Armando Skok 10. Jožef Terpin 11. Emil Terpin 12. Ciril Terpin OBČINA SOVODNJE 1. Remo Devetak 2. Rafael Tomažič 3. Ivan Tomšič 4. Alojz Pavletič 5. Oskar Pavletič 6. Jožef Maraž 7. Stefan Marušič 8. Ivan Florenin 10. Ludvik Devetak 11. Branko Cernic 12. Benjamin Cernic OBČINA DOBERDOB 1. dr. Maks Gergolet 2. Jožef Soban 3. Jožef Ferletič 4. Loredana Marušič 5. Nadja Lestan Ferfolja 6. Marija Gergolet 7. Romano Jarc 8. Franc Radetič 9. Mario Ferletič 10. Ivan Vescovi 11. Emil Devetti 12. Evgen Ferfolja PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU Štandreško Kmečko društvo in prosvetno društvo »Štandrež« organizirata tradicionalni Praznik špargljev, ki bo v dneh 24., 25., 31. maj'a in 1. junija. Poleg zabavnih plesnih večerov letošnji program predvideva tudi nastop folklorne skupine iz Podturna in mladinskega štandreškega zbora v nedeljo, 25. maja; 1. junija pa bo štandreška dramska skupina predstavila Čehovo enodejanko »Jubilej«, na sporedu pa so še nastopi raznih pevskih zborov. V istih dneh bo v dvorani »A. Gregorčič« razstava fotografij na temo Štandrež in slikarski ex tempore. V večernih urah prosta zabava, domače vino in seveda šparglji. Predsednik SZDL Slovenije v Gorici V četrtek, 15. maja, je bil na obisku v Gorici, na povabilo SKGZ, predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič, ki so ga spremljali Jože Hartman, Lojze Lah in generalni konzul Štefan Cigoj. V jutranjih urah se je srečal s predstavniki SKGZ in si ogledal gradbišče novega Kulturnega doma ter se seznanil z aktualnimi vprašanji Slovencev v goriški pokrajini. Popoldne si je v spremstvu goričkega župana De Si-moneja in inž. Graziata ogledal novo obmejno postajo v Štandrežu; zatem je bilo na sedežu SKGZ v Gorici srečanje, katerega so se udeležili najvišji predstavniki političnega življenja v Gorici, župan De Simone, predsednik pokrajine prof. Pagura in pokrajinski tajniki vseh strank ustavnega loka, ki so uglednemu gostu predstavili položaj in vlogo obmejnega mesta, ki že vsa povojna leta ustvarja možnosti čim tesnejšega sodelovanja in prijateljskih odnosov s sosedno republiko. Predsednik Ribičič se je zahvalil za sprejem in zagotovil, da si bo Slo- venija tudi v bodoče prizadevala, da se bodo medsebojni stiki poglobili in okrepili, kar je v korist vsega obmejnega prebivalstva in tudi o-beh držav. DRUGI NATEČAJ »IL CORSO FIORITO« V organizaciji goriške občinske uprave bo konec tega tedna natečaj, ki je znan pod imenom »II Corso fiorito«; letos se vrši že drugo leto in se ga bodo udeležile številne občine iz naše dežele in tudi občina Celovec. Vzporedno s to manifestacijo so občinski upravitelji žele- li razširiti sodelovanje tudi na rajonske svete, ki bodo uredili nekatere grede ali spominska obeležja v svojem kraju, natečaja pa se lahko udeležijo tudi posamezniki s tem, da okrasijo svoje balkone in tako pripomorejo, da bo glavna goriška ulica vsaj za nekaj dni zaživela v cvetju. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Binkošti in svetovno pesništvo Binkošti se v umetnosti pojavijo kot »praznik dviganja«. Reči bi tudi mogli, da so praznik duhovnega vstajenja in čistega himničnega stopnjevanja. Binkošti so praznik svetlobe, čistosti in pristnega krščanskega humanizma. Posebno nazorno lahko binkošti doživimo v binkoštni himni slovitega italijanskega pesnika Alessandra Manzonija, ki velja po mnenju kritike za eno najboljših umetnikovih duhovnih stvaritev. Že po prvih trenutkih se znajdemo v svetlem in mogočnem duhovnem toku tolažilnega duhovnega žuborenja besed in besednih spletov, ki nas v stopnjevalnih sunkih dvigajo vedno više in više k svetlemu, sijočemu nebu, kjer nad viharnimi morji, temačnimi in divjimi gozdovi in skrivnostno nevarnimi otoki našega sveta izven divjih in nepreračunljivih človeških strasti kraljuje sveti Duh in preplavlja ves svet s svojo milo in toplo dobroto. Manzonijeva binkoštna pesnitev je resnična himna, ki še enkrat, po mnogih stoletjih duhovnega soočanja z univerzalnim sporočilom krščanstva, že na pragu nove neduhovne dobe predstavi vse kreposti velikega metafizičnega sporočila: »Ljubezni Duh, oholih duš omili razprtije; / vdihuj modrost, ki zadnji dan s tolažbo nas presije; / darovom svojim rasti daj dobrota tvoja kleno, / kot sonce seme leno zbudi, prikliče v cvet; / ki nebogljen med travami pozabljen bo umrl, / v sijočih barvah venca se nikdar ne bo odprl, / če k njemu ne povrne premila luč z neba se, / ki iz nje življenje rase in ki ohranja svet.-------------« Vedno bolj smo tudi sami plen razpenjenih Manzonijevih besed. Kot majhna lupinica na razburkanem vodovju tudi sami popotujemo tja, kamor valovi Manzonijev splet literarne glasbe in tolažilne verske resnice. Cim dalje beremo te bistre, žive Manzonijeve stihe, nabite z elektriko duhovne osveščenosti, toliko bolj tudi sami izginjamo v brezmejni topli vedrini velikega binkoštnega duhovnega sporočila. Pesnik nas, oprt na izročilo nedosegljive in neponovljive binkoštne himne papeža Gregorja VII »Pridi, sveti Duh — Veni creator spiritus«, vodi vedno dosledneje in pomembneje v svet poetično izčiščene krščanske dobrote in lepote. Manzonijeva binkoštna himna je polna tolažilne vedrine in ne- beške modrine in je istočasno literarna mojstrovina in dragocena duhovna molitev za otroke in žene, za dekleta, za matere, za redovnice, za mladeniče in za starce, za mlade in za umirajoče. Je potrditev brezmejnih skrivnosti božjega Duha in neizpodbitnih globalnosti celotnega stvarstva. Kot iz kamna izklesana je v Manzonijevi binkoštni himni podoba klečečih upajočih kristjanov, ki se z iskreno podoživetimi priprošnjami zatekajo po pomoč in razsvetljenju k svetemu Duhu: »Usliši nas! Nesrečniku turobne misli ublaži, / navdaj ga s svojo milostjo, mu dušo potolaži... / Nasilniku z viharjem objest, napuh preženi, / v preplašenost ga ukleni, ki uči krotkost in mir ... / Poživljaj naši dečici neugnane smehe, klice, / dekletom zaljšaj s čistostjo rdečice mlado lice, / device svetu odmaknjene z radostjo skrito hrani; / žene v ljubezni vdani nenehno posvečuj. / Mladeniče neustrašne objestnih potov varji / možake resne k znamenju nezmotnemu krmari; / usmerjaj sivolase v višave svete, daljne; poglede mročih kalne z nebesi ohrabruj ...«.-----------« Manzonijeva binktoštna himna ima svoj zven in svoj pomen, ki ne zbledi tudi potem, ko so zadnji verzi pesnitve v bralcu že davno odzveneli in je knjiga že dolgo zaprta. Pesnik je v svojem delu izrazil namreč tisto, kar ljudi vedno preveva in vznemirja. Tragičnost človekovega zemeljskega konca se hitro prevesi v optimistično hrepenenje, ko človekovo zemeljsko in posvetno ujetost razsvetli sveti Duh in jo zaveže v vizijo nadtelesne in večne duhovne sreče. Nenadoma plane v človeško življenje živa iskra velikega Duha. Osmiš-ljeni »smiselni« človek spozna sedaj stvari, ki jih drugače ne bi mogel spoznati. Sveti Duh vodi tudi Manzonija iz stisk in zablod zemeljskih zlorab človečnosti in človeštva v popolnoma novo bivanjsko dimenzijo. Na primeru žalostne božje matere Marije, ki ob Jezusovi smrti na križu kleči in ječi pod Zveličarjem in je kar prepojena z obupno grozo strašnega Jezusovega trpljenja in smrti, prikaže Manzoni pomen vse razsvetljujočega svetega Duha za vsakega posameznega človeka. Mati božja se boji in temno trpi vse do tiste ure, dokler je, kot pravi veliki pesnik, ne obišče »prenovitelj Duh in ji v desnici ne prižge pla- menice duhovnega spoznanja«. Sveti Duh je tisti, ki daje besedam njihov duhovni smisel in poffleI'' Duh je tista opora, zaradi katere vre iz ust razu®' nosti, kot pravi Manzoni, »živ tok besedi«. Ne le Manzoni, temveč tudi nekateri drugi PeS' niki in misleci, so se na globinski način pribil0'' ■ skrivnostim svetega Duha. Papež Gregor VII- $ je primerjal s prstom božje desne roke, to svOJ0 j misel pa je na dragocen način vtkal v svojo j vito binkoštno himno o svetem Duhu, večnem u' j stvarjalcu, ki prižge v nas lučke spoznanja, srcem podari pobožno hrabrost in nas vodi k lJu , bežni in miru. Zgodnjekrščanski Hildebert Lav3r' dinski primerja božjo duhovnost z neopisljivo °s' novnico, ki ji ne more nič ubežati in katere t” stvo je najvišja možna dobrota. Binkoštni °Sen) je svetil tudi velikemu Danteju, ki v zadnjih sPf vih pesnitve »Raj« dvakrat govori o skrivnost' svetega Duha. Na koncu »Raja« podaja pesnik sj1" ko najmanjše možne točke, ki se širi in širi; '" vj ko se širi, rojeva tri neskončno velike kroge. » so tri božje osebe. Za Danteja je božji Duh P° sebno valovanje, tista duhovna sila, s katero Prl de v človeške duše nekaj novega in velikega, ^ hovnega in božjega. Binkoštno duhovno razodetje je univerzalo0 človeško razodetje. Tudi Manzoni poudarja v sv° ji binkoštni himni vesoljno razmerje binkošti^ ga praznika. Binkošti so tisti božji signal in t'st| duhovni razpoznavni znak, zaradi katerega dož>vl človeško bivanje poseben »duhovni vzgon«. PraZ nik svetega Duha povezuje v um in razum, P°ve” zuje v moč osveščene besede in v mogočnost p'e j menitega duhovnega dejanja. Sveti Duh vodi n* | osveščeno in razcepljeno človeštvo kljub razl'^ nostim jezikov v duhovno povezanost enega sa mega vsečloveškega razsvetljenega govora, ki se" ga, kot poudarja Manzoni v pesnitvi »Binkošti'1’ »od ledu Andov do Libanona, od Irske k HisP3 nioli«. Človeštvo, razsuto »po divjinah gozdov« j" »sredi viharjev na morjih«, se zdaj, v ljubezni svetlobi svetega Duha, bivanjsko očisti in °sVf sti. Sveti Duh je v Manzonijevih »Binkoštih«. ^ rff' jih je v slovenščino primerno prepesnil in v 1 stu pri »Mladiki« v knjižni obliki objavil Vii*^ Beličič, res večni ustvarjalec, ki pošilja na Ze*11 ljo »premilo luč z neba, ki iz nje življenje rasC in ki ohranja svet«. Lev Detelu V gledališču »France Prešeren« v BoljuncU ^ bil v soboto, 17. t.m., redni občni zbor SlovenS^6 prosvetne zveze. Iz prebranih poročil je bilo ra? vidno bogato prosvetno - kulturno delovanje njenih društev v zamejstvu. Sacrum Imperum Romanum JOŠKO ŠAVLI Nationis Germanicae? m. Deželni vladarji so bili Habsburžani, obenem so nosili tudi secarsko krono, zaradi česar pa niso bili upravičeni do ka'kih posebnih političnih prednosti nasproti Celjskim, 'ki so bili samo grofje. Na prvi pogled se nam namreč čudno zdi, kako so si upali grofovski Celjani vojskovati s secarskimi Habsburžani.. Šele potem, ko se poglobimo v razmere in duha fevdalne družbe i>n ko upoštevamo, da je bila cesarska krona izraz duhovne 'krščanske povezanosti in ne posvetne moči in ko odmislimo moderno imperialistično -in nacionalno pojmovanje srednjeveške države — kot nas opozarja dr. J. Mal — nam ti odnosi postanejo jasni. Po vsem tem je treba tudi odmisliti neresnična pojmovanja, češ da so bili Habsburžani s svojo posestjo v vzhodnih Alpah nosilci nemških interesov, Celjani pa slovenskih. In napačno je prav tako govoriti o kakem »-nemškem« cesarstvu ali državi, kot se ponavlja v spisih vseh tistih naših zgodovinopiscev, ki uporabljajo, ne dovolj kritično, nemško literaturo. Zgodovina je učiteljica življenja — Historia vitae magistra — pravi že star pregovor. Zato ni brez pomena, kako je napisana. !z nje se narodi učijo in iz nje črpajo svojih ustvarjalnih moči. Zavedajoč se njensga pomena pri ustvarjanju narodnostne in državne zavesti, pa tudi navduševanja množic, so si jo mnogi narodi skušali polepšati napraviti slavno, napraviti iz nje mit, ki naj bi id£ usmerjal ljudske množice, pogosto v nacionalist^ ter imperialistične podvige. Italijani, Nemci, FranCtinična telovadba); ^ Srečolov; Razstava risb likovnega natečaja na temo “Otroci in šport«; Ograjevanje. ^Organizacijski odbor vabi vse prijatelje os-^ošolske mladine, naj prisostvujejo temu slokemu zaključku šolskega leta. meni obraz tej revni občini in zato je polagala veliko važnost prav javnim delom. Tako so pred dnevi začeli graditi nov vodovod po vsej občini, ker je bil prejšnji zaradi okvar po potresu in raznih plazov toliko pokvarjen, da se je izgubilo od 35 do 40 odstotkov vode. Občina je dobila podporo deželne uprave, kakor smo že poročali, v znesku 270 milijonov lir, In tako bodo v par mesecih postavljene plastične cevi, v A'seh predelih naše občine. Do sedaj je podjetje že skoro dogradilo Ščedensko področje. Da bi bila zagotovljena voda tudi za kmetijske potrebe (kakor so škropljenje in trgatev), ki zahtevajo ogromno vode, je občina zaprosila bodisi deželno upravo, kakor goriški sklad, da bi finansirali novo dobavo vode, ki bi prihajala iz Grojne v Števerjan. Dela bi znašala 400 milijonov lir, a bi bila zagotovljena voda za veliko let naprej. O tem problemu sta se predstavnika števerjanske občine, župan Klanjšček in podžupan Terpin, pogovarjala s predsednikom trgovinske zbornice Lupierijem, ki jima je zagotovil vso svojo pomoč. Upajmo, da bo tudi besedo držal. Pred dnevi pa je bila dokončana tudi občinska stavba, ter razširitev obeh pokopališč, bodisi v Števerjanu kakor v Jazbinah. Za ta dela je bilo porabljenih skoro 30 milijonov lir. Števerjanci imamo tako tudi svoj upravni center, mrtvi pa svoj dostojni poslednji dom. Kar se tiče občinske stavbe, naj povemo, da je res čedna, in kakor je izrazil predstavnik koroških Slovencev, da »veliko občin sem prehodil, a takih stavb sem malo videl«, ko je obiskal našo občino, smo Števerjanci kar ponosni. Pred občinsko stavbo pa je naš pridni občinski cestar Roman zasadil šest lepih lip, ki bodo s svojo senco hladile tiste, ki se bodo mudili na občinskem dvorišču. Glede pokopališč pa bi dejali, da bo poskrbljeno, da bo vsaka družina razpolagala s svojim prostorom tako, kakor je dostojno. Ljudem pa bi radi ob tej priliki priporočali, najprej naj pazijo na imena, ki se vklesajo v nagrobne spomenike, naj bodo slovenska, saj Števerjanci smo vsi Slovenci, namesto pa marmornatih plošč, ki se na grobišča postavljajo, bi bilo veliko lepše, da bi tam rasle cvetice, saj prav lepo je videti nekatera grobišča, ki so zeleno posejana in pa posejana s cveticami. (Da se bomo o tem prepričali, pojdimo na ljubljanske Zale). ŠE F,N PROTEST ZARADI ZAVRNITVE RABE SLOVENŠČINE O sklepu goriškega nadzornega odbora, ki je zavrnil člen o uporabi slovenščine v rajonskih svetih, smo že poročali; danes moramo o-meniti tudi resolucijo, ki jo je sprejel upravni odbor večnamenskega kulturnega središča v Ronkah. Slednji je na svoji redni seji 6. maja razpravljal o sklepu nadzornega odbora, ki je tudi v primeru poslovnika tega centra uporabil isto merilo kot za rajonske svete v goriški občini: enostavno je zavrnil 8. člen poslovnika, ki je določal, da morajo biti zapisniki komisije za slovenska vprašanja pisani v obeh jezikih, to je slovenskem in italijanskem; nadzorni odbor je svoj sklep utemeljil s sklicevanjem na obstoječo zakonodajo, ki predvideva samo italijanščino kot uradni jezik in zato morajo biti vsi uradni akti samo v tem jeziku. Upravni svet kulturnega centra je v tej zvezi sprejel resolucijo in jo poslal predsedniku deželnega odbora ter vsem parlamentarcem dežele, da pri pristojnih oblasteh posredujejo, da bi čimprej prišlo do odobritve ustrezne zaščitne zakonodaje, ki bi urejala tudi ta vprašanja in zaščitila jezikovne in narodne manjšine pri njihovem kulturnem in političnem udejstvovanju. DVA GORIŠKA ZBORA NA PEVSKI REVIJI V NOVI GORICI Mešani zbor »L. Bratuž« iz Gorice in mešani zbor »O. Zupančič« iz Štandreža sta v petek, 16, maja, nastopila v Novi Gorici na pamenibni pevski prireditvi ob 10. letnici Združenja pevskih zborov Primorske. Koncert je bil v novi dvorani Kulturnega doma in se ga je udeležilo enajst zborov, med katerimi tudi omenjena goriška zbora. Zdi se nam zelo važno podčrtati pomen podobnih srečanj, saj je tudi naravno, da pride do zbližanja in prepletanja skupnih pobud tudi na tem področju; gre namreč za vrednote, ki so skupne našemu ljudstvu, čeprav nas loči meja. Naša zbora sta dala svoj kvalitetni prispevek pevskemu večeru in predstavila nekaj umetnih in ljudskih pesmi. Celotna prireditev sodi v okvir dopolnitve dosedanjih oblik udejstvovanja naših zborov in predvsem pevske revije Primorska poje, ki že deset let beleži pomembne uspehe. j. nJa, prav pri Romunih npr., ki so vsa stoletja j. 1 cerkvenoslovansko bogoslužje in imajo v svo- % . teziku številno slovansko izrazje, a se ga sku- Urnetno znebiti in odkrivati svojo »rimljansko« ^teto % % . Vendar pa, razen pretiravanj, je upravičen Parod, da si napiše svojo zgodovino sam in si Pusti -pisati od tujcev. Pa zadeva Slovence, ki smo ob kritičnsm S(Q Utku sredi prejšnjega stoletja še utegnili pre- k iz tradicionalne v sodobno jezikovno narodno je stvar ravno nasprotna. Če so si drugi na- tj °lepšali svojo zgodovino in skušali z njo krepi- tfjj r'°d,no zavest množic, se je pri nas uveljavilo in 6dih ratno obdržalo ravno nasprotno stališče, mit o t^| suženjski oz. bolj omiljeno, o podložniški pre- V^°sti Slovencev. Groteskno je pri tem to, da ne ni kake g a kritičnega pretresa, kot smo videli tla. Psujočem razglabljanju, in da je v njem očiten '%r W n' ohromiti pri slovenskih ljudeh — ne kakega 'tj lQi°ialnega pretiravanja — pač pa predvsem ti-tl0rrnaln'j narodni ponos, kot ga ima pripadnik italijanskega ali nemškega ali francoskega, pa srbskega, hrvaškega in makedonskega ali katerega koli naroda na svetu, ne da bi mogel biti s tem že »nacionalist«. Posledica takega groteskno »objektivnega« prikazovanja slovenske zgodovine, kulture ter jezika oz. celotne slovenske narodnosti, posledica širjenja take ideologije, je množično potujčevanje slovenskih množic v zamejstvu. Strahotna slika takšnega ideološkega narodnostnega opustošenja se nam kaže na Koroškem. Od nekaj nad sto tisoč slovenskih ljudi, kot jih je ugotovilo ljudsko štetje na pragu tega stoletja, jih danes t.j. po zadnjem štetju izpred desetih det priznava svojo slovensko pripadnost kakih sedemnajst tisoč. In na Primorskem? Leta 1910 so samo v mestu Trst našteli okrog osemdeset tisoč Slovencev, leta 1946 skoraj isto število. Kam so se porazgubili danes ti tisoči? Zdi se, da bi bil po vsej tej tragično zrežirani ideološki igri končno že čas, da se preneha opletati z zastarelimi pojmi kot »Germani«, »Slovani« ali »Homani« ter ustreznimi čustvenimi ali ideološkimi izvedenkami in da se na račun neke mistične slo-vanskosti preneha z izničevanjem zgodnje slovenske zgodovine po neustreznih buržoazno nacionalnih znanstvenih modelih sosednjih narodov. Zakaj narod kot nacija - država je lahko kapitalistični pojav in bo kot tak s prihodnjim socialnim razvojem človeštva lahko tudi odmrl — če k temu primeru pritegnemo stališče Karla Marxa — ne more pa po svoji naravni poti »odmirati« narod kot etnija, to je skupnost ljudi enega jezika, kulture in zgodovine, razen z uničenjem po fizičnemu ali po ideološkemu nasilju, kot se v slednjem primeru dogaja zadnjih sto let prav pri Slovencih. Kako globoko se ideološki stereotipi vsidrani v pisanje in razpravljanje o slovenski zgadovini in sta-rinoslovju, nam kaže npr. tudi najnovejša brošura Narodnega muzeja Slovenije z naslovom »Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945 — 1980« (Ljubljana, 1980). (Dalje) 22. maja l080 " KNUT HAMSUN POTEPUHI oocno Poslovenil Oton Župančič aaaooaoo 96 oooo Tiho je še, dozdaj je prišlo še malo ljudi, ni se še oglasila harmonika, nič hrupa. Avgust je dospel zgodaj in prevzel svojo kolibo, zložil blago v redu po policah in vse počedil, a ker ni prihajalo še nič ljudi, se je njegova nemirna duša dolgočasila, zaklenil je kolibo in šel pohajkovat. Mornar je na dopustu na kopnem. Oziral se je po Edevartu in prišel na nabrežje, ko je oni pristajal. Edevartu se je malo stisnilo srce, ko ga je zagledal, in bal se je, da se tovarišu ni posebno dobro godilo. Če bi imel Avgust rejeno listnico, si najbrž ne bi bil vzel dopusta na kopno. Izkrcala sta blago in ga odnesla v kolibo. »Da, tule torej je moje blago,« je rekel Avgust in kazal na police, »ni ga toliko, kakor sem mislil!« — Ne, ni bilo mnogo, nekaj blaga za obleke, potrebščine za šivanje, gumbi in zaponke, preja, volnene pahovke, rute za na glavo, sam Bog, da je pripeljal Edevart poln čoln blaga, zakaj Avgust ni imel skoraj nič, ne, skoraj nič. Zložila sta vse police in nastavila celo prazne škatle, da sta vse izpolnila, in nazadnje ni bilo videti tako prazno, in Avgust je rekel za vzpodbudo: »Srečen bi bil, da je ta tvoja koliba moja takšna, kakršna stoji tukaj!« »Saj nekaj je je tvoje,« je odgovoril E-devart. Avgust odklanjaje: »Da, o tem bova že pozneje govorila. Kje pa tiči Teodor — ali je odšel? No, to je dobro, jaz ga tudi ne bi maral pri sebi. Kaj sem že hotel reči: »Mat-tea je tukaj.« »Kakšna — a tako Mattea.« »Kolibo imajo. Ali greva k njim? Jestvine prodajata, ona in njen mož.« »Ali si se srečal z njo?« je vprašal Edevart. »Da. Pa nisem jezen nanjo. Z žensko se ne prerekam, tudi če je ušla s prstanom in uro. Saj imaš kaj denarja pri sebi?« »Nekaj že.« »Daj mi nekoliko tolarjev. Zdaj pa nekaj drugega: Knoff hoče postaviti malin pri tvojem slapu.« »Kaj — ali bo iz tega kaj?« »Bila sta tam in sta si ogledala tisto mesto, stari šef in Romeo, jaz sem ju veslal. Da, nekaj bo iz tega. Kaj sodiš ti o tem, Avgust, sta rekla, zakaj razumela sta, da sem postavil že razne maline zunaj po svetu. Pa sem jima vse razložil: turbina, gonilna sila zastonj, žito iz Rusije. Da, kimala sta. In, sem rekel, Edevart Andreas-sen bo mlinar in bo vodil cel obrat. Spet sta kimala. To je Matteina koliba.« Bila je velika koliba z več mizami in stolči okoli njih, ista koliba, v kateri je bila Mattea že kot dekle, takrat, ko je bila zaročena z Nilsom. Po mnogih premenah sta se zdaj oba lotila krčmarjenja in sta po vsej priliki opustila delo na kmetiji v Ofotskem fjordu. Avgust je bil tukaj kakor doma in je zahteval svojo steklenico. »To je moj tovariš,« je rekel, »saj ga menda še poznaš.« Da, Mattea ga je poznala. »Tak tukaj smo se spet srečali.« je rekel Edevart. »Tako kaže,« je odgovorila kratko. Edevart se je nasmehnil: »Še vidim znamenje na stropu, od stolca, ki je nekdaj priletel tja gori.« »Hahaha!« se je zasmejal Avgust naglas in dobrodušno. Mattea se ni smejala, pogledala je srdi-to Edevarta in ga takoj spomnila, da je poslal svoj čas njenemu možu strog pismen opomin. »To je bilo sramotno pismo,« je rekla. Edevart mevžasto in miroljubno: »Tako, sramotno je bilo? Jaz ga nisem bral.« »Ti ga nisi bral?« »Nekdo drug ga je pisal zame, velik trgovec na Fosenlandu.« Mattea mileje: »Če bi ga mogla za ušesa, tega trgovca!« »Da,« se je zasmejal Edevart, »ali on bi te samo objel in poljubil. Zelo mlad in lep fant je.« »Ah, že vidim, da si tisti ko prej!« je zamrmrala. »Ampak denar si pravilno dobil? Zakaj nisi o tem nič več pisal?« »To moraš oprostiti. Nerad pisarim.« Spet sta se sprijateljila. Nobeden njiju ni bil tak, da bi kuhal jezo do smrti. »Kako pa kaj tvoj vrat?« se je pošalil Edevart. »'Moj vrat? A, še pomniš. Da, spet sen1 ozdravela!« In zdaj mu je Mattea prav reS namežiknila in bliskala hudomušno z očm1 Nils je prišel iz kuhinje, Nils krošnja1/ isti kakor pred leti in leti, nič se ga ni Prl' jelo, skrbi je prepuščal očetu. Jeli pač vedel, da njegov stari oče, brodar, letos na Lo-fotih ni mogel nakupiti polnega tovora, tefl1' več da zdaj suši v zalivu samo tretjino naklada? Po vsej priliki je Nils prevzel delo v kuhinji in pripravljal tople in hladne jestvi; ne, dočim je žena stregla gostom, tako vsa) je bilo videti, imel je nekak predpasnik.^' di on ni pozabil zgodbe s sramotnim op0' minjevalnim pismom in se je nekako tak0 izrazil, kakor da mu ni do posetov, kakrš^ je Edevart. Toda Mattea ga je ustavila s kratkim a odločnim pojasnilom. Nils je koncu zamomljal: »Čisto, kakor da nisem jamčil za denar.« Tovariša sta si kupila jesti in sta zatf18' kala s pivom, Avgust je pil tudi žganje, kli- cal je Nilsu, naj pride in trči z njim, ali Nja tea je posegla vmes, češ da ima Nils ora gega dela, da mora spet v kuhinjo. »Saj se01 že vse skuhal,« je rekel. »Pa pojdi in na°e' paj drv,« je odgovorila. Nič ni pomag3'?. Mattea je bila še zmeraj dečko, a mlada 1 lepa, ona in on, bila sta lep par, toda Ni je moral posluhniti in iti. »Pridi no, Mattea, pa sedi k nama," >e rekel Avgust. (dalje) D e — E , dragi moj Jakec, zdej sm pej res u skrbeh. —• Pej zakej? — M a kej ne videš kaku se diplomati strašno obiskavajo? Ta gre če, lini les jn gor jn dol; jn pole še konference na vrhi jn tudi od zdolej jn sestanek mohamedanceu jn varšavski pakt j n Nato j n partije. — Preveč je tega jn se mi prou neč ne dopade. — Ma sej govorijo samo od mira jn kaku be ga zagvišali ... — Ja, ja, ma ga čejo zagvišat sez raketami jn kanoni. — Kaku pej? Sej so vre stari Rimljani prauli, de če češ jemet mir, se moreš prpraulat na vojsko. — Ja, so se prpraulali na vojsko za zagvišat mir, ma vselih so se zmiri vojskovali. Dragi moj Jakec, ti diplomati se preveč napenjajo jn diplomati niso še nikoli skuhali kej dobrega. Uani so u stani, dragi moj, začent tudi strelat, samo de bo mir. — Sej zatu pej delajo zmiram nove tanke j podmornice jn rakete. Ma zmiram zasti-3 mira. Zatu de bo sovražnik vedu, de je1”8 mo dosti te robe jn taku si ne bo upau 1,8 napast. Zastopeš: če bo vsak dobro PrPra, len, si nobeden ne bo upau začent jn tak bo zagvišan mir. Ses straham. . , — Zna bet tudi res, koker praveš ti. Tudi le videm. de si ses špijonami jn tistmi sofl mi aden druzmi štejejo divizije, rampe, rt' lili Lt ti / t II/ kj I J J W y I M M »p - ' ^ ,< kete jn ves tisti hudič. Ma pej če se ko*f. teh politikov ušteje? Zatu ke ti držaliim kar se tiče računstva, niso buhvejkej. ]/si vojske so se začele, zatu ke so se držaV^ ki ušteli. Vidi, postaumo reč, prva svetoV^ ril'1' vojska: leta štirnajst so u Avstriji govo* »eh, Srbijo bomo dištrigirali u dveh M. ceh.« Ma je pole vojska šla naprej stm' ta. Tudi Hitler si je mislu: »jemam 1°, jn tolko divizij, tolko tankov jn aropldjj f jn generalov. Bom naredu blickrig jn na hitro pomeu vso Evropo.« Ma poie L ]C vojska derala skori šest let. ProuzaproV vse odvisno od tega, kolko znajo država računat. _. — Videš, ne be blo slabo, če be nardib državnike an tečaj za računstvo. . ^ — Ja Jakec, jest mislem, de more bet W }.& Kremlji kašen bol švoh u računstvi. .A kej je zdej ratalo: ne samo, de so razje t / _ , ...... . .. .....-- _ aO Carterja, ma so razlcurli vse mohamedj1’1 na tem sveti, tista Olimpjada u Moskvi di če bo, bo frderbana jn Kitajci so *e jezni, ku so bli. Jn za pokazat, de so uani odločni za branet mir so spetili U ano raketo, ke je šla deset taužent kd°.u. f trov daleč. Tu če reč, de Kitajci z dom0 ko strelajo vele u Moskvo. Kej misl$’. ,0 niso Kitajci nalašč glih zdej spestili raketo? — A, se zna. Zdej, ke so zadni dnevi za sf ^ ločet če bomo al ne bomo šli na OHmpJa