—   125   —
Književna poročila.
— Zbirka obrazcev za slovensko uradovaiije pri sodiščih. Sestavil in izdal Anton Leveč, c. kr. sodni pristav v Ljubljani. I. Obrazci k obCnemn sodnemu redu. I. zvezek. V Ljubljani 1889. Natisnila „NarodnaTiskarna". Založil pisatelj.
To knjigo, na katero smo uže jedenkrat opozarjali, dobili smo ravnokar. Ker mora uže v malo urah iziti naš list, ne moremo se obširno baviti s tem delom. Omenjamo za danes le, da je trudoljubivi gosp. Leveč pripravil slovenskim pravnikom prelepe velikonočne piruhe. Razložen je po njem v slovenski knjigi na jako obširen način občni sodni red v praktičnih vzgledih; a tu niso izpuščene, kakor je to navada v mnogih takih knjigah, težje partije, nego gospod pisatelj
—   126   —
pi-e po redu §§. in mirizornje vse, kar je za prakso važnega. Zbirka šteje 264 obrazcev in blizo 10 pol; — r.že ta I. zvezek občnega sodnega reda je torej skoraj toliko obširen, kakor znana Friihvvaldova knjiga za vsa postopinja sknpaj. V vsakem obrazci skoraj pripoveduje nam g. pisatelj kak drug dogodek, vodi nas od sodišča do sodišča po vsem Slovenskem; to dvoje in pa, ker uporablja pri vsakem sodišc'i imena dotičnega kraja, da ači pravilno pisavo, stori knjigo tudi prijetno. Ker je delo tudi glede splošnjega jezika in terminov vzgledno, kar bodemo pa še le prihodnjič natančneje ocenili, — naj nikdo ne zamudi omisliti si to z velikim trudom sestavljeno zbirko. — Knjiga velja 1 gld 40 kr., po pošti 1 gld. 50 kr. in se dobiva pri pisatelji samem. Tudi uredništvo tega lista posreduje naročbe.
— Pomočnik za oilrjetnike, hilježnilce i siidce. Obrazci za izprave, podneske, zapisnike i rješitbe za vse grane pravcsudja. Sestavio Adolf Rušnov, viečnik kr. sudbenog stol'i n Zagrebu, nakladom akademijske krjižare Kugli i Deutsch- Cena 3 gld 50 kr.
Ta knj'ga obseza na blizu 700 tiskanili straneh nid 10^)0 obrazcev in se deli na štiri glavne dele: I. Obrazec za izprave. podneske i rješ^tbe previdjene u gradjanskom zakoniku, razredjene po pojla^ju istog zakona. II Obrazce za izprave, podneske i rješitbe previdjene n trgovačkom i mjenbenom zakonu. III. Obrazce za podneske, zapisnike i rješitbe svih slučajeva gradjansko-parbenog i ovršnog postupka, mandatnog postupka, postupka pri parmicah iz upoi'abnc pogodbe i maličnog postupka. IV. Obrazce za podneske, zapisnike i rješitbe u izvanparbenom postupku, stcčajnom i gruntovnom redu — Hrvatski praksi je izvestno dobro došla ta priročnica. Bda je, kakor pišejo hrvatski listi, zelo potrebna odvetniškim, beležniškim in sodnim pisarnam a koristno bode tudi vsakemu nepravniku, ker sr.ore si za vsak slučaj v izvenprepirnih rečeh sestaviti ulogo ali pogodbo. Avtor pa je „odbornik pravničkoga drnžtva u Zagrebu" in, piše „Obzor", poznat je ^kao vrli pisac u svojej stmci, te zajamčnje več njegovo ime, da je stvar dobra." Tudi slovenskim pravnikom se je ozirati na ta hrvatski proizvod, ker se da iz njega zajeti marsikaj dobrega za slovensko uradovanje.
— Die sogenannten Sichenhiirgischen Khi-en und andciv Arteii der Wieder-revehelichung geschiedener iisterreichiscliet- Katliolike.n. Von Dr. Wi!helra Fnchs. Wien, Manz' Verlag. 188 str Cena 2 gld. 40 kr.
Pisateljeva zasluga je, da se je tajnost, ki je dozdaj zaodevala tako zvane sedmograške zakone, občinstvu (,dgrnila, in da je i b enem tudi kritično razmotril zakonsko vprašanje v Avstriji. Knjiga razjasnjuje v uvodu konfesijonalno sta lišče avstrijskega zakonskega prava, ki katolikom ne liopušča razdirati zakona in ki prepisuje tako zvani zadržek katolicizma. Zoper te določbe si išče občinstvo pomoči, sklepajoč sedmograške zakone. Pisatelj natanko pojasnjuje značaj teh zakonov, ki imajo svojo trdno podlogo v ogerski državni ustavi, katera duhovnim sodiščem evangeličanske in unitarske cerkve na Sodmograšketn priznava staro pravico, da odločujejo za svoje vernike tadi v mešanih zakonskih pravdah. V knjigi so navedeni v.ii pogoji, ki se morajo izpolniti, da postane tak zakon veljaven; med te pogoje spnda posebno, da dosežeta  oba
—   127   —
zakonska kandidata ogcrski inkolat Mimo„'r^dof opisuje sa tudi sklepanje zakonov v NemCiji in posebnost kobnrških zakonov, ki so nekako slični omenjenim sedmograškim zakonom. Koneuno je označeno stališče civilnih in kazenskih oblastev avstrijskih nasproti tem zakonom, in pisatelj sklepa, navedši 15 sodnih odločeb, da sodišča take zakone pripoznavajo za veljavne, — ako sta obe stranki dosegli ogersko ali nemško državljanstvo. Knjiga kaže jasno, da bi avstrijsko pravo glede zakona potrebovalo marsikake prenovitve, katere se za zdaj nikakor ni nadejati.
— Državni zakonik v slovenski izdaji. Čestokrat so uže potožili slovenski časopisi, da „ državni zakonik" v slovenskem jeziku šteje ubogo malo naročnikov. Ta tožba je žalibog opravičena. Celo po odvetniških in beležniških pisarnah, ki uradujejo slovenski, iščeš zastonj slovenskega „državnega zakonika". Nasprotniki slovenskega uradovanja cenijo po tem naše zanimanje za uradno slovenščino in uže v budgetnih debatah so kazali s prstom na pičlo število naročnikov. Nekoliko prav sodijo, kajti videti je nam, da se čisto nič ne me iiimo za zaklad pravniškega jezika, ki je založen v slovenski izdaji „državnega zakonika", da si nočemo iž nje pomnožiti in popolniti jezikovnega znanja za vsakdanjo prakso. To nevarno mlačnost začnimo odpra\ljati s tem, da si med drugim naročamo slovenski ^državni zakonik" ter osvajamo jezik in zlog njegov, č.tajoč ga pridno in vztrajno. Dprav to velja o naših „deželnih zakonikih", v katerih bi naši pravniki našli mnogo dobrega uradnega jezika, ako bi jih dosledno' prebirali. „Slov. Pravnik'' bode redno priubčeval vsebino teh zakonikov, ker misli, da tako širi zanimanje za stvar in jezik. — Naročnina za celi letnik 1889. „državnega zakonika" v slovenski izdaji znaša za en izvod do konca junija t. 1. 2 gld. 50 kr., pofenši od 1. julija 1889 pa 3 gld. — Vsebina: Kos I. Izdan in razposlan dne 12. januvarija 1889. 1. Dkaz ministerstva notranjih reči od 23. decembra 1888, s katerim se razglaša med vladama avstro-ogerske monarhije in Nizozemskega skleneni dogovor o nazaj pošiljanji nekih vrst od ženskih živečih ob nesramnem zaslužku. 2. Ukaz ministerstva za finance od 23. decembra 1888, da se v Brnu in Pragi postavljajo mašine za kolkovanje računov. 3. Ukaz ministerstev za pravosodje in finance in pa vrhovnega računskega dvora od 3. januvarija 1889, s katerim se določila §§ 14., 16. in 17. navodila za Graški civilno-sodni hranilni urad deloma izpremmjajo in določila § 40. tega navodila dopolnjujejo. 4. Ukaz min-sterstva za trgovino od 5. januvarija 1889, s katerim se po § !J2. zakona o zavarovanji delavcev glede kake bole/ni določajo nadzorna oblastva v oziru na vršbene bolniške blagajnice zasobnih železnic. 5. Ukaz ministerstva za trgovino v sporazumu z ministerstvom notranjih reči od 5. januvarija 1889, s katerim se postavlja rok, do kdaj je premeniti pravila zakonu o zavarovanji delavcev glede kake bolezni ne ustrezajoča zdanjih podpornih blagajnic zasobnih železnic. 6. Ukaz skupnega ministerstva od G. januvarija 1889, obsezajoč I. dodatek k spisku stoječemu v ukazu od 24. aprila 1888 (Drž. zak. št. 42) o državah, ki so pristala na dogovor v obrambo podmorskih kablov. (Dalje prih )