/ j/Aj&edoM s-vuduce*'* KO. 150 6l~8l p SaW. 2'^-5 11227 J£W!i1 AMi:»«CAN IN SPIRIT POR6S6N IN LANGUAGE ONLY * P K jr:ttsburg!i, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, e/*'!U—HO SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€B Indianapolis, Florida, Eiy, Pueblo, Rock Springs, ail Ohio CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 16, 1973 LETO LXXX — Vol. LXXX Karpov-Korcnoj 5:5 Boj za svetovno prvenstvo v šahu se bliža kraju, BAGUIO CITY, Filip. — Boj za svetovno šahovsko prvenstvo je prešel v odločilno dobo, ko je Koreno j dobil zapored tri zmage in stanje pretekli petek izenačil. Kdor bo prvi dobil šesto partijo, bo svetovni prvak. Doslej sta odigrala skupno do petka 31 iger, od katerih se je 20 končalo z remijem. Boj je napet in vzbuja posebno pozornost zaradi političnega ozadja. Anatol Karpov, dosedanji svetovni prvak v šahu, je prišel na to mesto, ko je prejšnji svetovni prvak Amerikanec Robert Fisher odklonil igranje z njim, ker ni bil zadovoljen s pogoji. Viktor Korčnoj je zmagal nad vsemi drugimi tekmeci in dobil pravico izzvati svetovnega prvaka. V Sovjetski zvezi so na Korčnoj a hudi, ker je odklonil povratek domov in prosil za politično zatočišče na Zahodu, zato se prizadevajo na vse načine, da bi mu preprečili zmago. Korčnoj je v zvezi s tem imel tekom igranja vrsto pritožb. Igro, ki je bila določena za preteklo soboto, so na željo Karpova preložili na jutri, dnvazd-šrjjeaaaa, Spet šel izraelskih Ičia! nad Bejrutom Izraelska vojna letala so s ponovnim poletom n a tl Bejrutom posvarila Sirijo pred kršenjem premirja. BEJRUT, Lib. — Rremirje med sirijskimi četami in krist-janskimi milicami v Bejrutu je zelo kočljivo in negotovo. Od njegove vzpostave je prišlo ponovno do streljanja, ki pa je o-stalo k sreči omejeno. Predsednik republike Sarkis je dobil podporo za svoj načrt zavarovanja premirja, ki obstoja v tem, da naj bi zasedle ozemlje med sirijskimi in kristjanskimi enotami enote nove libanonske vojske. Predlog je prvotno stavila Francija, pa ga je Sarkis umaknil na nejevoljo in zadrego Pariza. Pretekli teden je Sarkis predlog obnovil in dobil zanj podporo doma in pri vladah drugih arabskih držav. Enote libanonske vojske, skupno tisoč mož z 20 oklepnimi vozmi, so zasedle pas zemlje v Hadatju in Baaodi ter odprle cesto od njih do predsedniške palače dalje na robu mesta Bejruta. Predsednik Libanona Elias Sarkis je v soboto svoj načrt pomiritve Libanona predložil konferenci zunanjih ministrov a-arabskih držav, ki so prispevale k silam Arabske lige za čuvanje miru v Libanonu. Sarkis bi rad bistveno zmanjšal število sirijskih čet, ki sestavljajo sedaj okoli 90% vseh oboroženih mirovnih sil Arabske lige v Libanonu, ter soraz-mern povečal delež drugih a-rabskih držav. Temu se upirajo Palestinski begunci, vodniki kristjanov pa vztrajajo pri zahtevi, da. morajo sirijskš čete v eeloti iz Libanona. Vremenski prerok Pretežno oblačno, vetrovno in ^erzlo, med dež se utegnejo mešati snežinke. Najvišja temperatura čez dan okoli 50 F, ponoči pa okoli 32 F. Novi grobovi Jennie Lucas V 75. letu starosti je preteklo |soboto umrla v Windsorju, Ohio, Jennie Lucas, živeča na 1153 E. 53 St.,- rojena Horvat v Fitz-henry, Pa., vdova po pok. Tony-ju, mati Lillian Steven in pok. Edv/arda Toller, 3-krat stara mati, sestra Josephine Gornick, Josepha, Johna in pok. Franka. Pogreb bo jutri ob 9.30 iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Kropljenje danes od 2. do 5. pop. in od 7. do 9. zvečer. Jožef Ovsenek V petek ponoči je po dolgi bo- lezni umrl v 89. letu starosti gospod profesor Jožef Ovsenek, 6321 Carl Ave., mož Jožefine, roj. Žumer, oče Drage Gostič, stari oče Drage in Tanje, brat Vjnkota v Sloveniji ter pokojnih: Jakoba, Janeza, Marije, Reze, Antona in Angele. Pokojnik je bil doma na Brezjah na Gorenjskem. Bil je član Društva Najsvetejšega Imena Jezusovega pri Sv. Vidu, K.S.K.J. št. 172 in delničar ter bivši odbornik Baragovega doma. Pogreb je danes, 16. oktobra, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. cesti, ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato pa na pokopališče Vernih duš. Frances M. Velkovar Na svojem domu je umrla Sodnik odredil nove primarne vošifve za guvernerja Aljaske A N C H O RAGE, Aljaska. — Spor zaradi nejasnosti primarnih volitev 22. avgusta je vrhovno sodišče končalo s tem, da je odredilo nove primarne volitve med istimi kandidati za guvernerja. Ponovno se bosta torej pomerila republikanska kandidata sedanji guv. Jay Hammond in bivši guv. Walter Hickel ter demokratska kandidata državna senatorja Croft in Merdes. Sodnik Ralph Moody je odredil, da morajo biti primarne volitve izvedene čim preje, kakor hitro je možno. JA MED IZRAELOM Brown obisU Kašeda Obrambni tajnik ZDA je o-biskal savdskega kralja, ki se zdravi v Clevelandu. je obiskal savdskega kralja Ka- «-'aelezeKcl pogajanj med Izraelom m Egiptom, ki jim prisostvuje zastopstvo ZDA kot enakovreden udeleženec, poročajo, da pogajanja uspešno napredujejo in da je verjetno, da bodo končana še pred 19. novembrom 1978, ob obletnici Sadatove poti v Jeruza-■ lem. ^—----------- leda v Cleveland Clinic državni tajnik Cyrus R. Vance in govoril z njim o položaju v Libanonu. Savdski kralj naj bi posredoval tam za ohranitev in utrditev premirja med Sirij ci in Iz Clevelanda; in okolice i I spel družabni večer— Družabni večer Društva slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, preteklo soboto v farni fvorani pri Sv. Vidu, je bil izredno lepo obiskan. Dvorana je bila polna, vse mize za- WASHINGTON, D.C. — Dr- kristjani v Bejrutu. Kralj Kaled ;žavni tajnik Cyrus R. Vance Sasa kriva vohunjenja Rusa sta hotela priti do skrivnosti vojne mornarice ZDA, pa sta bila pri tem 20. maja zasačena in prijeta. NEWARK, N.J. — Sovjetska državljana, zaposlena pri Združenih narodih v New Yorku, ki sta bila v maju prijela zaradi vohunjenja, sta bila od porote zveznega sodišča spoznana pretekli petek za kriva. Zvezni sodnik F. B. Lacey je poroto opozoril, da sta 39 let stari Valdik A. Enger in 43 let stari Rudolf P. čenijajev obtožena je imel operacijo na srcu in kar dobro okreva, toda se ne sme utruditi, zato so obiski pri njem ie kratki. dejal po razgnvorih med delegacijami v petek, da pogajanja napredujejo tako uspešno, da je mogoče pričakovati, da bodo ta retekli pe ek je kralja Kale- !zaključena še pred 19. novem-;a 0D.i^icai 0|J; ambhi tajnik ZDA brom, obletnico obiska Anvarja larold Brown. Govorila sta o Sadata v Jeruzalemu. Ta obisk vrsti vprašanj, med drugim tudi (je prelomil z dolgotrajnim za-o spoiazum*.!,, v Camp Davidu, jstojem v odnosih med Arabci in o sestanku s kraljem Kaledom izraelom ter pokazal, da je poje imel Brown daljši razgovor s miritev med njimi možna, če je sadvskim obrambnim mini-;na obeh straneh dovolj dobre strom princem Sultanom, ki je na volje in stvarnosti. v spremstvu kralja Kaleda v Clevelandu, po razgovorih je Harold Brown izjavil, da so pogledi ZDA in Savdske Arabije na Srednjem vzhodu “bistveno ppdobni”. V soboto sta prišla v Cleveland obiskat kralja Kaleda e- . , v, „ „ giptski obrambni minister gen. Polnovrefn clan- Predložile so ZDA polno udeležene “Jaz mislim, da je to mogoče narediti,” je dejal Vance ob koncu drugega dneva pogajanj med Izraelom in Egiptom. ZDA so pri pogajanjih udeležene kot svoje lastne zemljevide področij, ki so vpletena v razgovore, da ne bi bilo nepotrebnega raz- Kamal Hasan Ali in namestnik zunanjega mir,Istra Butrus Gha-li, ki vodita egiptsko delegacijo ... pri pogajanjih za mir z ' Izra- pravl^a 0 tiem’.ah na^Pri P°: ^ . . . , . treh ločenih kaznivih dejanj, za med pripravami za potovanje 63 , , . , . . J , katera je predvidena kazen za- let stejra Frances M. Velkovar z 834 E. 218 St., roj. Yenc v Clevelandu, vdova po možu Stan-levju, umrlem letu 1973, sestra Johna in Victor ja, zaposlena 22 let pri Hiilwood Manufacturing Co. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto, 14. oktobra, ob 12.30, v cerkev sv. Kristine ob 1.15, nato na pokopališče Vernih duš. Korziški separatisti uničili tovarno AJACCIO, Kor. — Na Korziki, francoskem otoku v Tiren-skem morju z italijanskim prebivalstvom, je močno gibanje za neodvisnost. Pristaši tega gibanja, združeni v Korziški narodni osvobodilni fronti, so uničili z razstrelivi tovarno razstreliv nedaleč od tod. Nekdo od pripadnkov te fronte je vrgel bombo v hišo nekega francoskega letalskega častnika. pora najmanj 10 let, največ pa dosmrtna ječa. Obtožena sta bila na svobodi pod odgovornostjo sovjetskega poslaništva v Washingtonu. V vohnnjenje je bil zapleten tudi sovjetski diplomat Vladimir Zinjakin, tajnik sovjetskega zastopstva pri ZN v Nev/ Yorku. Ker je pod diplomatsko zaščito, ga niso prijeli, pač pa je teden po prijetju prvih dveh zapustil ZDA. Eksplozija na petrolejski ladji v Singamirju: 57 mrtvih SINGAPUR. — Tekom popravljanja in čiščenja kotlov na petrolejski ladji Spyros, regi-stirani v Liberiji, je prišlo pretekli četrtek do eksplozije, pri kateri je bilo 57 ljudi mrtvih, 88 pa ranjenih. Lastnik ladje je bila neka grška brodarska družba in zato ie 19 milj od Ajaccio, v kraju Ta- bila tudi posadka večji del se-varo. stavljena iz Grkov. lom v Washingtonu, D.C. Mm STOCKHOLM, Šved. — Nobelovo' nagrado za medicino so dobili letos za uspeh v svojih raziskavah trij e mikrobiologi, Amerikanca Daniel Nathans in Hamilton O. Smith z Johns Plopkins medicinske šole na rini verzi v Baltimorju, in Werner Arber z univerze v Baslu v Švici. V njihovih raziskavah jim je uspelo razdeliti genetično gra- gajanjih porabljajo izraelske ali egiptske zemljevide. Ponudile so tudii same kompromisne rešitve, ki bi naj olajšale in pospešile pogajanja. V okviru sporazumov, sprejetih v Camp Davidu, naj bi bila mirovna pogodba med Izraelom in Egiptom podpisana najkas-nejše do 19. decembra 1978. Cyrus R. Vance je povsem sodeč na temelju tega, kar je videl in preskusil tekom pogajanj, ki se vršijo v knjižnici Blair House nasproti Bele hiše, bivališču državnih poglavarjev tujih držav, uradnih gostov ZDA, prišel do zaključka, da za uspešen konec pogajanj ne bo treba toliko časa. “Če bo vsakdo de- niki o volitvah in drugih fvpra- sedene, postrežba nagla in pričanjih Namibije, prevzel njegov jazna; g0Sf:je veseli. Med gosti pomočnik Alfred Atherton. so bili tudi sen. Frank J. Lau- ^ , , jsche s svojo sestro in svakinjo, Carter poudaril celotnost 'V£a dahovščina fare sv Vida z lesevanja spora župnikom dr. E. Pevcem ter iz- Ob odprtju pogajanj pretekli dajatelj Ameriške Domovine četrtek je predsednik Carter v James V. Debevec z gospo in East Room Bele hiše, kjer so bili taščo, podpisani sporazumi iz Camn ; Sen. E. M. Kennedy divo v celicah in s tem odpreti , možnost napredka pri raziska-jlal naglo,” so pogajanja lahko vanju raka in raznih dednih bo-| zaključena še pred 19. novem-lezni. j brom, je rekel. Skupna nagrada znaša $165,000 ! V soboto, na judovski Gospo- Davida, poudaril: “Ta mir med tema dverria velikima narodoma mora biti temelj in prvi korak k večjemu, važnejšemu, ki ga mi vsi iščemo — k splošnemu in trajnemu sporazumu med Izraelom in njegovimi sosedi.” Carter je pozval k sodelovanju pri pogajanjih Jordanijo in arabske prebivalce zahodnega brega Jordana in svaril, da je to edina pot k miru. Če to odklonimo, bodo sovražnosti vodile verjetno do nove vojne. Egipt povezuje pogajanja s splošnim sporazumom Izrael bi rad sedanja pogajanja v Washingtonu omejil na podrobnosti sporazuma z Egiptom in jih naglo zaključil. Podpisani mir naj bi nato vodil do vzpostave rednih diplomatskih in sosedskih odnosov med obema državama. Egiptska delegacija kaže večjo pozornost do celotnega vprašanja in ne le na odnose med Egiptom in Izraelom. Rada bi vsaj do neke mere dosegla izraelsko obljubo za umik z drugih zasedenih arabskih ozemelj in kaj trdnega o bodočnosti zahodnega brega Jordana in Gaze. Predsednik Carter je v svojem govoru ob začetku pogajanj na- pride v SND na St. Clair Avenue— a utri bo v Clevelandu sen. E. M. Kennedy pozival volivce, naj podprejo demokratske kandidate pri volitvah 7'. novembra. Ob petih popoldne bo prišel tudi v Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue Slovenski narodni dom bo odprt za zborovanje ob treh popoldne. Vsi vabljeni! Vsi dobrodošli! Blue Cross— Jutri, v torek, popoldne ob 1.30 bo v Old Stone Church na Public Square zasliševanje v zv^ezi z napovedanim zvišanjem zavarovalnine Blue Cross. Vsi zavarovanci so vabljeni, da pridejo tja in tam povedo, da si enostavno ne morejo privoščiti novih povišanj zavarovalnine, ko že sedanjih skoraj ne zmagujejo več! Nabirka pri 75%— United Way, javna nabirka Za potrebe starih, revnih in stiskanih, je dosegla s koncem preteklega tedna 75% določene vsote. Cilj je 32.5 milijonov dolarjev. Kampanja bo zaključena 24. oktobra. Jutri se odpro javne šole— Ko je štrajkujoče osobje pretekli četrtek s pičlo večino sprejelo novo pogodbo, bodo danes kazal, da so ZDA v tem pogle- j PriPravili šole za redni pouk, ki du bližje stališču Egipta kot Iz- jse bo začel jutri, torej z več kot raela. Zavedajo se dobro, da je J enomesečno zamudo, mir celoten in da je za njegovo ‘Prisrčna proslava— in si jo bodo nagrajenci razde- dov dan, so pogajalci uradno [dosego potreben celoten spora-iili. počivali, privatno pa so razprav- kzum. Zastopnik Karolinškega insti- Ijali o nekaterih vprašanjih, tuta za medicino, ki podeljuje to včeraj so bila pogajanja v pol-Nobelovo nagrado, je dejal, da nem teku. Vodstvo delegacije letos ni bilo veliko premišljeva- ZDA je namesto C. R. Vanceja, nja, nagrajenci so bili kar naglo ki je odletel v Južno Afriko na izbrani. pogajanja s tamkajšnjimi vod- Zadnje vesti Včeraj je; slavila Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti 25-letnico svoje ustanovitve in dela z zahvalno sv. mašo ob pol enajstih. Č. g. dr. Louis Tomc je v __ Kon-1 prisrčni pridigi živo budil na- V DRŽAVAH KOMUNISTIČNE VZHODNE EVROPE SE POJAVLJA POMANJKANJE DELAVCEV V preteklem desetletju je svobodni del Evrope gospodarsko silno naglo rastel, in s tem je rastla potreba po delavstvu. Več milijonov delavcev iz Južne Evrope in iz Turčije ter držav Severne A-frike je tedaj našlo zaposlitey v Franciji, Belgiji, Nizozemski, Zvezni republiki Nemčiji, na Švedskem, v Švici in Avstriji. V Švici je število tujcev že doseglo in začelo presegati tretjino celotnega prebivalstva, ko so prišli do sklepa, da je to preveč in so začeli načrtno in postopno tuji delež v prebivalstvu zmanjševati. Po nepričakovanem počet-vorjenju cen nafte v začetku leta 1974 je prišlo v industrijskih državah Zahodne in Srednje Evrope do zastajanja gospodarske dejavnosti in s tem do zmanjšanja potrebe po novih delavcih. Postopno se je pojavila brezposelnost, ki je v nekaterih izmed teh držav dosegla kar precejšen obseg. Tuje delavce, ki so bili med prvimi, ki so izgubili redno delo, so skušali pripraviti k vrnitvi v njihove domovine. Če so se za to odločili, so jim dali tudi večje odpravnine. Gospodarska dejavnost v industrijskih državah Zahodne in Srednje Evrope se je od tedaj nekaj povečala in zaposlenost je postala manj pereča, vendar se pritok tujega delavstva — ‘Gastarbeiter’ — ni obnovil. Kjer je le mogoče, je zamenjal človekovo delo stroj, kjer je človek le potreben, ima prednost domačin. Za tujce so ostala v glavnem le dela, ki se jih domačini o-gibljejo, in dela, kjer domačinov res ni mogoče najti. V d r ž a v ah komunistične Vzhodne Evrope je razvoj šel drugo pot. Vsa gospodarska dejavnost v teh državah ni le pod nadzorom držav, ampak je dejansko popolnoma v njihovih rokah, oziroma v rokah komunističnih partij, ki vladajo v teh državah. Te ne vodijo gospodarstva toliko po gospodarskih načelih kot po svojih partijskih. Ker imajo partijske koristi vedno prednost pred splošnimi gospodarskimi, da narodnih ne o-menjamo, je učinkovitost gospodarstev v komunističnih državah veliko manjša kot v državah s svobodnim gospodarstvom. Komunistične države so dolga leta skušale povečati produkcijo s tem, da so vključevale vanjo vedno nove delovne moči. Teh je bil v prvih letih, ko je bila neposredna vojna škoda popravljena, sorazmerno dovolj, postopno pa jih je začelo zmanjkovati. Najprej se je to zgodilo "J Vzhodni Nemčiji, ki je bila še posebej prizadeta z begom za delo sposobnih ljudi v Zahodno Nemčijo. Ko tega bega ni mogla drugače ustaviti, je zgradila vzdoiž vse meje proti zahodu znani “zid”, ki je nekdaj obsežno bezanje na Zahod skoraj v celoti ustaVil. V zadnjih letih se je pomanjkanje delovne sile začelo čutiti tudi v drugih komunističnih državah, edina izjema je prav za prav le Jugoslavija, ker položaj v Albaniji ni v tem pogledu dovolj znan zunanjemu svetu. •Pomanjkanje delovne sile je začelo vplivati na položaj delavstva in na celotno prirodo komunistične družbe v dr žavah sovjetskega bloka. To, je mogoče opaziti ne le v glavnih mestih omenjenih držav, ampak povsod, kamorkoli se človek obrne. (Dalje sledi) WASHINGTON, D.C. greš je včeraj zvečer zaključil rodno zavest in dolžnost. Polna svoje redno zasedanje, ko je j cerkev je pokazala, kao farani odobril energetski program, cenijo svojo slcvensxo šolo. predlog za znižanje zveznih j Seja— davkov in Humphrey-Haw-j Društvo sv. Cecilija št. 3/ kins načrt za zmanjšanje brez- ADz. ima jutri, v torek, ob 1.30 poselnosti na največ 4%. popoldne redno sejo v šoli sv. Energetski program je bist-|Vida. veno različen od onega, ki ga [Župan Kucinich je predsednik Carter predlo-[v bolnišnici— žil Kongresu aprila 1977, pa* Mestnega župana Denisa J. menda najboljše, kar je bilo Kucinicha so v soboto dopoldne mogoče doseči. Predsednik ga prepeljali v Hillcrest bolnišnico bo brez dvoma podpisal. Zni- na Mayfield Heights, kamor žanje davkov je omejeno na njegov osebni zdravnik pošilja 18.5 bilijonov, v meji tega, kar svoje bolnike. Ugotovili so, da je hotel predsednik Carter. ima čir na želodcu ter da bo ver-IJEJRUT, Lib. — Včeraj je pri- jetno moral ostati v bolnišnici šlo znova do streljanja med en teden do 10 dni. sirijskimi četami in kristjan- -----n----- skimi milicami v Bejrutu. Zu- Gerald R. Ford bo nanji ministri arabskih držav,’ potoval na tuje ki imajo svoje čete v Libanonu, se posvetujejo s preased- WASHINGTON, D.C. — Bivši predsednik ZDA Gerald R. Ford bo v prihodnjih mesecih potoval na tuje. Obiskal bo raz-... ne države Evrope, Srednji TEHERAN, Iran. - Vodniki is- Japonsko in verjetno nikom Libanona Sarkisom o rešitvi krize v Libanonu in o njegovi novi ureditvi. lama so pozvali svoje verne, naj imajo danes zaprte svoje delavnice in trgovine, šole in urade v spomin na nasilno smrt protivladnih demonstran- kandidaturo za tov pretekli mesec. ZDA. tudi Afriko in Južno Ameriko. Nekateri vidijo v teh načrtih potrditev ugibanj, da se G. R. Ford pripravlja za ponovno predse dnika _____. t /liUERIŠK/L DOMOVIWI IS:1 " Jl UiTLIA.f J ^3 an 1^'I JI- 11 «tl"" 6117 ST. CLAIR AVE. ~ 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Jame* V. Debevec — Owner, Publisher Miblisiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto ’ SUBSCRIPTldN RATES: United States? $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 150 Monday, Oct. 16, 1978 Tretja svetilka svetosti Dan pred svojo smrtjo, 27. septembra 1978, je imel pokojni papež Janez Pavel 1. pri splošni avdienci sledeči govor. “Moj Bog, z vsem srcem in nad vse ljubim tebe, ki si neskončna dobrota in naša večna sreča; zaradi ljubezni do tebe ljubim svojega bližnjega kot sam sebe m odpuščam vse žalitve. O Gospod, naj te ljubim vedno boip Gre za znano molitev, ki je prepletena z izrazi iz ov. pisma. Naučila me jo je moja matk Ponavljam jo veckrav na dan tudi sedaj. Razložil vam jo bom, kot bi napravil župnik pri krščanskem nauku. _ _ Nahajamo se “pri tretji svetilki svetosti , kot se je izrazil Janez XXIII., pri ljubezni. Ljubi. V šoli mi je pri filozofiji profesor razlagal: Ti poznaš zvonik svetega Marka? Da? To pomeni, da je zvonik na nek način prišel v tvoj um; fizično je ostal, ker je bil, toda vate je vtisnil neke vrste umsko sliko. Toda, ali ti ljubiš zvonik sv. Marka? To pomeni, ali te tista podoba v tebi nagiba, sili, te nekako vleče v tvoji notranjosti k zvoniku, ki je zunaj tebe. Z eno besedo: ljubiti pomeni potovati, s srcem teči k ljubljenemu bitju. Ljubiti Boga je torej kot nekako potovanje srca k Bogu. Čudovito potovanje. Kot deček sem užival ob branju potovanj, ki jih opisuje Jules Verne (Dvajset tisoč milj pod morjem, Od Zemlje do Lune, Okrog sveta v 80 dneh idr.). Toda potovanja ljubezni do Boga so dosti bolj zanimiva. O tem pričajo življenjepisi svetnikov. Sv. Vincencij Pavelski je npr. velikan ljubezni; ljubil je Boga kot ljubimo očeta in mater; on sam je postal oče za ujetnike, bolnike, sirote in reveže. Sv.. Peter Klaver, ki se je ves dan posvetil Bogu, se je podpisoval: “Peter, za zmeraj suženj zamorcev.” Potovanje zahteva tudi žrtev, toda te nas ne smejo ustaviti. Jezus je na križu. Ali ga hočeš poljubiti? Ni mogoče, da bi se sklonil na križ in da bi te ne zbodel kak trn s krone, ki je na Jezusovi glavi. Ne moreš postopati kot dobri sv. Peter, ki je klical na gori Tabor: Živel Jezus!, toda nikjer ga ni bilo, ko je Jezus trpel na Kalvariji. : Ljubezen do Boga je tudi skrivnostno potovanje: jaz ne odpotujem, če me Bog sam prej ne zgane. “Nihče ne more priti k meni, je rekel Jezus, če ga Oče nrej ne pritegne.” Sv. Avguštin se je pri tem vpraševal: Toda kje je potem naša svoboda? Bog, ki nam je dal svobodo, ve, 'kako to svobodo spoštovati, četudi nas privede na kraj, kamor je on hotel. On nas ne priteguje samo tako, da smo srečni, ko nas priteguje. Z vsem srcem te ljubim, pravimo v molitvi. Poudarjam “z vsem srcem”. Totalitarizem v politiki je grda reč; pri veri pa, ko gre za Boga, je nekaj zelo lepega. Pisano je: Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo in z vsemi močmi. Te zapovedi naj ti bodo zmeraj zasajene v srcu. Totalitarizem, integralizem, maksimalizem, kadar gre za Boga, so povsem na mestu. Bog ni kot ubogi Lazar, da mu vržemo kako drobtinico našega časa in našega srca. Bog je neskončna dobrota in bo naša večna sreča: denar, užitki, sreča tega sveta so v primeri z njim le majhni drobci sreče in kratki trenutki zadovoljstva. Ljubim te nad vse. Tukaj gre za direktno primerjavo med Bogom in človekom, med Bogom in svetom. Ne bi bilo prav, če bi rekli: Ali Bog ali človek. Moramo ljubiti Boga in človeka; tega slednjega pa nikoli bolj kot Boga ali proti Bogu ali enako kot Boga. Z drugimi besedami: ljubezen do Boga je sicer večja, toda ne edina. Sv. pismo imenuje očaka Jakoba svetnika in ljubljenca božjega. Sedem let je služil, da si je prislužil Rahelo za ženo. “Zdelo se mu je le nekaj dni vsa tista leta, tako zelo jo je ljubil,” pravi Sv. pismo. Sv. Frančišek Šaleški ob tem dogodku takole razlaga: Jakob ljubi Rahelo z vsemi močmi in z vsemi močmi ljubi Boga. Toda pdi tem ne liubi Rahele kot Boga in ne Boga kot Rahelo. Ljubi Boga kot svojega Boga z vsemi močmi in bolj kot sebe; Rahelo ljubi kot svojo ženo nad vsemi drugimi ženami in tako kot sam sebe. Ljubi Boga z absolutno naivišjo ljubeznijo, Rahelo pa z največjo zakonsko ljubeznijo; ena ljubezeni ni nasprotna drugi, ker ljubezen do Rahele nič ne odvzema ljubezni do Boga. Iz ljubezni do tebe ljubim svojega bližnjega. Tu smo nasproti dveh ljubezni, ki sta neločljivi. Nekatere ljudi je prav lahko ljubiti, druge pa je težko: niso nam simpatični, razžalili so nas, naredili so nam krivico. Le če zares ljubimo Boga, se nam posreči, da jih ljubimo, kolikor so božji otroci in ker Bog to zahteva. Jezus je tudi določil, kako naj ljubimo bližnjega: ne le s čustvi, marveč v dejanju. Vprašal nas bo: Lačen sem bil v svojih bratih, ali ste mi dali jesti? Ali ste me obiskali, ko sem bil bolan? Katekizem našteva svetopisemske besede o duhovnih in telesnih delih usmiljenja. Med lačnimi niso danes le posamezniki, ampak celi narodi. Kako daleč smo še, da bi ljubili bližnjega kakor samega sebe, kot Jezus zahteva. In še! Odpuščam vse žalitve? Zdi se, da daje Kristus odpuščanju prednost pred češčenjem. “Če prineseš svoj dar na oltar in se spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti svoj dar na oltarju ter pridi in se prej spravi s svojim bratom, potem pridi in daruj svoj dar.” Še zadnje besede molitve: Gospod, daj da te bom ljubil vedno bolj! Bog je položil hrepenenje po napredku v naše srce. Človek je sprva bival po votlinah, potem pod šotori, potem v hišah, potem v palačah in danes v nebotičnikih. Sprva je potoval peš, nato na kameli, na oslu, na vozu, na vlaku in danes z letalom. In še hrepenimo po napredku. Ljubiti Boga je tudi_ neke vrste potovanje. Bog želi, da ga ljubimo vedno bolj popolno in vedno bolj intenzivno. Bodite popolni, kakor je popoln vaš Oče v nebesih, naroča Jezus. To pomeni, da moramo Boga zelo ljubiti. Ne smemo se ustaviti na mestu, kjer smo. Z njegovo pomočjo moramo napredovati v ljubezni. £ * Kratko j‘e bilo papeževanje Janeza Pavla L, a velik vzgled nam je dal, kako naj živimo kristjani. Najlepšo hvaležnost mu bomo izkazali, če se bomo ravnali po njegovih besedah, predvsem pa po njegovem vzgledu dobrega, preprostega človeka globoke vere in zaupanja v Boga. Sšodil po koroški som deželi deležence nepozabljivo doživetje, neizbrisljiv vtis o pomenu in dragocenosti internacionalne solidarnosti. Vse kaže, da bo tudi CLEVELAND, O. — Čitajte, festival v Havani na Kubi ko-videli boste, kako lepo pišejo | rak naprej v medsebojnem spo- avstrijski rdeči visošolci koroški mladini. Povzeto iz “Kladiva” (lista Napredne slovenske mladine), str. 4, 1978. Havana, prestolnica ljudske in socialistične Kube, pričakuje tisoče in desettisoče mladih z vsega sveta. Pripravlja se na XI. svetovni festival mladine in študentov konec julija in prve dni avgusta. Le težko bi se našlo bolj vabljivo in primerno mesto gostitelja za to naj večje tradicionalno mladinsko srečanje. Že tradicionalno sodi kulturni in športni program mladih s Kube v vrsto najbolj priljubljenih, ker posreduje živo in izvirno kulturo, na katero je odločilno vplivala narodna in socialna revolucija, oziroma osvoboditev, in ki se obnavlja in izpopolnjuje iz dneva v dan kot zgovorna priča o uspehih pri gradnji moderne in neodvisne Kube — prve postojanke na ameriškem kontinentu. znavanju in sporazumevanju, predvsem pa v sodelovanju mladine sveta za mir, demokracijo in socialni napredek. Tako je pisalo Kladivo. Odstavek, ki pravi: Katoliške in skavtske mladinske organi-nizacije so zaradi prehudega pritiska odgovornih v ordiari-atu iz pripravljalnega odbora izstopili, se nanaša na vse one, ki vodijo dijaška domova Mohorjeve v Celovcu in dom Korotan na Dunaju. Glasni kot so “kladivarji”, bi lahko napolnili sami naj večje letalo s svojimi lastnimi ptiči. Ni dosti, da so velika usta, — za pot na Kubo je potrebna tudi velika “mošnja”. Tega, kar naj bi bilo v mošnji, tega jim primanjkuje, sicer bi si “mladi kladivarji” umišljali marsikaj. * Korošci imajo radi petje in sami radi pojo, radi prisluhnejo melodijam Ljubljane. Čisto na- Priprave in potek festivala ravno! nič čudnega ni, da so po-naj prispevajo h konkretnim' leg naprednega časopisa še po-družbenim in političnim inicia-jtom radia in televizije poučeni, tivam svetovne mladine v skup- kakšen grozen vojaški fašističnem boju ... ni teror vlada v Argentini, kako — za socialne pravice mladi- grdo da postopamo s črnci v A-ne, za pravico do dela, do izo- meriki, da trpijo pomanjkanje brazbe in do sodločanja; na celi črti. — za solidarnost z vsemi narodi, ki se borijo proti imperializmu, proti staremu in nove- domačini, ne zmogli priti do tega? Koža ne dela človeka ne dobrega ne slabega. Po mojem je črncem prirojena neka lenoba, (sami tega ne vedo in ne verjamejo), zato tudi zaostajajo za belimi. Imajo prav. vse možnosti za napredek. Še to misli moja glava: Mnoge mestne in državne podpore imajo danes tako velike, da se sami posmehujejo češ, zakaj bi delal, ko dobivam po tem in tem paragrafu zadosti podpore? Po velikih mestih se zbirajo delomrzneži vseh barv in ti nergajo v svet — dela nimamo. To izrabljajo rdeči in jih hujskajo, naj nergajo naprej.” In koroški prijatelji so me razumeli in mi pritrdili, da verjamejo, kar sem jim povedal. (Bo še) J. P. Povedal sem tistim, š katerimi sem prišel v stik, naj enega in drugega ne verjamejo. Kar se mu kolonializmu, proti rasizmu i tiče črncev, sem jim rekel, da je in fašizmu; — za solidarnost s čilskim narodom v boju proti vojaški fašistični hunti; — za trajen mir na svetu, za splošno in polno razorožitev, za sodelovanje in mirno sožitje vseh držav, ne glede na njihovo notranjo socialno in politično u-reditev. Tudi avstrijske napredne mladinske organizacije so začele to dejstvo izpred petdesetih let. ■ Danes in že leta nazaj so črni svobodni, enakopravni. Država jim nudi potom raznih zakonov in organizacij vsestransko pomoč, tolikšno pomoč, da se mnogim- ne ljubi več delati. Sam sem delal s črnimi. So prav ljubeznivi in prijateljski, le pri delu se ločimo. Da bi me razumeli, sem jim povedal svoj življenjepis v A- s pripravami. Nosilec ideje o fe- meriki. Takole sem začel: Jaz, stivalu je v Avstriji že od nekdaj komunistična mladina. V pripravah pa tokrat sodeluje tudi Avstrijska visokošolska zveza in Zveza študentskih zastopstev pedagoških akademij Avstrije. Katoliške in skavtske mladinske organizacije so zaradi prehudega pritiska odgovornih v ordinariatu iz pripravljalnega odbora izstopile. Zveza slovenske mladine, Klub slovenskih študentov na Dunaju in uredniški svet Kladiva so podprli festivalski poziv avstrijskega pripravljalnega odbora. Z' Z njegovo podporo bodo odposlali nekatere svoje člane na Kubo. Vse kaže, da bo ta ffestivai mladine in študentov za vse u- Janez z Dolenjske, sem prišel v Ameriko 35 let star. To ni starost, pa tudi ni več mladost iti s prazno culo in praznim trebuhom v tujino. Povsod (ne samo v Ameriki) gledajo, kaj bodo iz uvoženega človeka dobili, ne, kaj mu bodo poklonili. Neznanje jezika je v začetku tudi ve-iika ovira. Eno pa je: “Kranjci” so v svetu priznani kot dobri in vestni delavci, kar je pomagalo, ,da smo se hitreje porivali naprej. Zobanja na dlani pa tudi nam ni nihče držal. Ako sem jaz — na Koroškem Kočmarjev hlapec št. 2 — prišel že davno v svojo hišico, imam vse udobnosti časa, skozi vsa leta pri polni skledi jedel in si prislužil pokojnino, vprašam, prijatelji, vas:' Kako je to mogoče, da bi črnci. Podružnica št, 25 SŽZ obhaja 50-f@tn!co CLEVELAND, O. — Naša podružnica bo praznovala v nedeljo, 22. oktobra 1978 50-letnico svojega obstoja in dela. Ob 11.45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša, po njej ob enih popoldne pa v farni dvorani banket. Na to slovesnost vabimo članstvo naše podružnice, pa tudi vseh ostalih podružnic Slovenske ženske zveze. Prav tako je vabljena tudi vsa slovenska katoliška javnost. Vstopnice so po $5, kar gotovo za današnji čas ni veliko. Gostom bomo postregle z dobro juho in okusnim celotnim kosilom. Podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze je bila ustanovljena 22. novembra 1928. Največ sta pri tem delali Mary Bradač in Julia Brezovar, uspelo ji je pridobiti 50 članic. Začetek je bil dober in tako je naša podružnica napredovala iz leta v leto. Veliko je k uspehu pripomogel urednik AD Jaka Debevec, ki je veliko lepega napisal o Slovenski ženski zvezi. Bog mu daj dobro za vse, veliko se je trudil za korist slovenske skupnosti! Naša podružnica je večkrat dobila nagrado. Prvo nagrado, spominsko knjigo, nam je prinesla Mrs. Mary Prisland in jo izročila naši tedanji predsednici Mrs. Frances Ponikvar v navzočnosti vseh članic. Dobile smo še več nagrad, ker smo uspešno delovale in stalno povečavale število članic. Ob 25-letnici obstoja je imela naša podružnica preko enajst sto članic. V 50 letih našega delovanja je umrlo okoli 900 članic podružnice. Za vsako smo molile v pogrebnem zavodu, se udeležile sv. maše za njo, med katero je 6 članic stalo ob njeni krsti s prižganimi svečami, pa jo nato spremile na pokopališče. Naj vse uživajo mir božji! Vse članice Podružnice št. 25 in vse druge članice S2Z ponovno vabim na to naše slavje, da se skupno poveselimo in si sestrsko sežemo v roko. Na svidenje v nedeljo, 22, oktobra 1978, pri Sv. Vidu! Mary Otoničar Klub slovenskih ispokojencev n seklersko okrožje CLEVELAND, O. — Vse članstvo Kluba je vabljeno na redno mesečno sejo v četrtek, 19. oktobra, ob dveh popoldne v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vsi, ki so v zaostanku, so prošeni, da poravnajo svojo članarino. Dobrodošli so tudi novi člani! Po seji bo prijetna zabava za vse. Na svidenje! Tajnik Pevski zbor Jadran pripravlja koneerf CLEVELAND, O. — Hladna jesen že prihaja in prišel je čas nastopov naših pevskih zborov, igralcev in folklornih skupin. V dvoranah naših narodnih domov bodo spet donele naše lepe pesmi. Upamo, da bo udeležba na vseh slovenskih kulturnih prireditvah letošnjo jesen in zimo res lepa, da bodo dvorane polne, do bodo nastopi prinesli veselje in užitek vsem, ki jim je slovensko kulturno delo pri srcu. Pevski zbor Jadran se pripravlja na svoj jesenski koncert v soboto, 11. novembra 1978 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Koncert bo združen z večerjo. To bodo delili od 5. do 7. zvečer. Ob 7.30 se bo začel koncert, po koncertu pa bo vesela zabava s plesom. Igral bo Eddie Rodich orkester. Vsi prisrčno vabljeni! Odbor —o- iva!a m gostoljubje! ROSELLE, lil. — Predno se vrneva v Slovenijo, od koder sva prišla na obisk k svojim hčeram in njihovim družinam, se tem in vsem drugim, katere sva obiskala ali se z njimi srečala in spoznala tekom najinega obiska v Ameriki, prisrčno zahvaljujeva za vso naklonjenost in gostoljubje, ki so ga nama izkazali. Hvala za pripravo praznovanja 50-letnice najinega zakonskega življenja našim sorodnikom in prijateljem. Posebno tudi hvala p. Fortunatu Zormanu za spodbudne besede pri sv. maši!. Prisrčno pozdravljeni! Filip in Marija Stanovnik Iz lilwaukeeja MILWAUKEE, Wis. — Rojaka Dimitrij in Vlado Kralj sta prejela iz Ljubljane žalostno sporočilo, da jima je 8. septembra tam umrla sestra Alvira Kralj. O njej in njenem delu je izšlo v ljubljanskem listu sledeče poročilo: Rodila se je jeseni leta 1900 v Trstu; z desetimi leti je bila že na odru; njen prvi režiser je bil Milan Skrbinšek. Po prvi svetovni vojni pribeži v Maribor, kjer je magistratna uradnica, a kmalu, že leta 1919, igralka mariborske Drame; v nji odigra nad 200 vlog. Leta 1941 pribeži, v Ljubljano, kjer v Drami odigra nad 100 vlog. Igra v filmih, v radiu, na televiziji — nenehno, zmeraj vestno, kvalitetno, nemalokrat vrhunsko. Leta 1969 prejme Prešernovo nagrado, naslednje leto pa Borštnikov prstan. Njeni največji liki: Lojzka Luiza (Schiller), Nina, Hanica (Hauptman), Irina (Čehov), O-felija, Olivija, Desdemona, Julija, Beatrice (Goldoni), Veronika (Župančič, Kreft), Aglaja (Dostojevski), Hedvika (Ibsen), Colomba (Johnson), Angelika (Krleža), Klara Vigny (Cajn-kar), Ifigenija (Goethe) ... Bil je čas, ko je bila prva igralka, in spet čas, ko je dobivala manjše vloge. Ni je motilo. A že v prvih letih svoje službe je igrala vse. “Ne boji se za svo- ] jo mladost, če ji umetniški nagon veleva, da mora biti stara, grda in smešna. Nasprotno, to zabava njo in nas.” je zapisal dr. Strmšek leta 1928, medtem ko je dr. Kralj globlje analiziral njeno umetniško zavest: “V tej za mlado igralko skoraj neum-Ijivi pripravljenosti, igrati vse, je, mislim, nekaj več kot zgolj skromnost mlade, plašne začetnice. Tu se skriva neka za Elviro Kraljevo zelo značilna, sa-moodpovedna poteza, da ljubi u-metnost kot samo sebe, bolj kot: svojo osebo.” Igrala je vse in ker je vse igrala z enakim zavzetjem, je vse igrala dobro. Kritiki so vseskozi priznavali njeno visoko igralsko kulturo, njeno bogato notranjo (igro “v zadržanem in zastrtem, vedno malce tragično ali vsaj melodramatično obarvanem čustvenega izrazu” in njeno izbrano, plemenito dikcijo ter čut za lepoto in melodijo jezika. Le eno edino napako so našli na nji kot umetnici in kot človeku —• njeno preveliko skromnost (V. Kralj, F. Koblar). In še dvoje so poudarili: prvič, da je v svojem skoraj 60-letnem gledališkem delu ustvarjala iz lastnih sil, brez velikih vzorov v svetu, iz lastnega navdiha, in drugič, da imajo vse njene kreacije, bodisi v klasičnem ali ljudskem ali modernem repertoarju eno skupno potezo: da namreč odsevajo “duševni profil tihe, zadržane, v trpljenju preizkušene in poveličane slovenske žene, kakor živi v naši narodni pesmi in 1 v delih Ivana Cankarja” (V-Kralj). Bila je, kot temu pravimo, “topla” igralka. Zato so jo vsi poznali, tudi otroci, ne da bi se ji bilo treba za to posebej truditi. Ker je hotela biti skrita, so jo vsi opazili. Bila je skromna kot človek, pa velika umetnica-Bila je tiha v življenju, a bogato zgovorna na odru. Mirna sredi ulic sveta, a razgibana v svetlobi prizorišč. V sebi je nosila čistost človeka in moč umetniška. V njenem igralskem grbu so , tri rože umetništva: roža maf' jljivosti, čistosti in ljubezni. In' j tegra vitae. Plesni napuha, spletk in nevoščljivosti niso mogle načeti tkiva njene duše. Bila je sama in iz tega trpljenj3 je porodila svojo edinko: lepot0- Bila je ena tistih umetnikoA ki jim nič ni skalilo čistega ca. Zato pokopujemo ne le zvestobo in milino, pokopujemo tudi večno mlado Julijo Capul6 tovo. Nobena naših igralk ni u' mrla tako mlada. Pokojna je zapustila v Ljub Ijani dve neporočeni sestri, Milwaukeeju pa brata Dimitr‘ ja in Vlada z družinama. Ob težki izgubi vsem prizade tim naše globoko sožalje! Franc Rozina IZ NAŠIH VRSf Painesville, O.—Cenjeno LirC^ ništvo! Temu pismu je prilo/' na denarna nakaznica za e ' letno naročnine in dar v Pon'tjJ1 listu, katerega rada bereva vedno težko pričakujeva. Z odličnim spoštovanjem pozdravljava vse skupaj! Louis in Jennie Vas ni! Euclid, O. — Spoštova^ ^ veseljem obnavljam narod1 za nadaljnega pol leta. ej0 Ameriška Domovina mi ugaja in jo rada Prebirfepi Vsem, ki se trudijo za ta list, želim mnogo uspeha in ga dobrega. Lepo pozdravljarh! Frančiška Črta 1 * * * .i Cleveland, O. — Spošt°v‘L, Priloženo pošiljam ček za_^ sijonsko naročnino za č. S-ha Roberts S.S.S. Z lepimi pozdravi! ic Ivanka StipiccV''' RaiP' ❖ ^ Madison, O.—Spoštovani Lir ^ nik! V nepozaben spomi0^ mojega dobrega soproga ^ ja pošiljam dar za tiskovn1 iad Ameriške Domovine- j J n I* Obenem lepo prosim, ° sporočite,.kje bi si mogla.^ ^ viti povest “Miklova Zala • 0, žalost je v Clevelandu ni -e^o daj. Obrnite se na M°k0 je: družbo v Celovcu. Nasl° ^6, Klagenfurt, 'Viktringer Avstrija. — Opomba ur štva.) Prosim tudi, da bi Z°P et ^ vete- javljali zdravstvene nasv^ Vas lepo pozdravljam lim vse dobro! .^ji Mrs. Andy CaJ' Problematika ženske enakopravnosti v državah m Želeino zaveso Mnoge in mnogi so že zaman skušali najti zadovoljivo ravnovesje v kopliciranem nihanju med dejavniki, ki so se začeli medsebojno problematično prepletati po tkim. osamosvojitvi ali emancipaciji žene. Brez dvoma bi bila v današnjem stanju življenjskega razvoja žena iz pretekle dobe povsem nemogoča. Danes, ko se velesile medsebojno obmetujejo s spoštovanjem in nespoštovanjem človekovih pravic, ko brsti napredek na vseh področjih, bi bila žena, izrinjena iz družbenih dogajanj in omejena na ozek delokrog družinskega okolja pravi nesmisel. Pravice in možnosti, s katerimi danes razpolaga, si je žena pridobila počasi, postopoma — in ne za nizko ceno. Z vstppom stroja v produkcijo in z nadaljnjim tehničnim razvojem je bilo ženi kot ceneni delovni sili “dovoljeno” ponižno vstopiti v dotlej moško ustvarjalno področje. S tem je dobila temelj za osvajanje nadaljnjih možnosti in udejstvovanj v malone vseh poklicih, ki so si jih dotlej lastili izključno moški, naj šibo v gospodarstvu (obrt, trgovina, industrija, pisarna, tovarna), ali v samostojnih, intelektualnih poklicih, v politiki, umetnosti, športu in mnogo drugega. S pridobivanjem pravic šo se s časom začeli pojavljati znani problemi. V ognjevitem zagonu hotenj je težko najti pravo mero, je tudi težko predvideti posledice novonastajajočega stanja. Če so moški žensko spočetka samo tolerirali med seboj, so jo v teku razvoja morali priznati ob sebi kot sodelavko, enakopravno in enakovredno. Problemi so se začeli pojavljati, ko se je izkazalo, da so ženske v nekem oziru dosegle enakopravnost z moškim, ne pa moški z žensko, čeprav se na prvi pogled to čudno sliši. Zalet ženskega osvobajanja je zajelo kolesje hotenja po še in še, ne da bi mu znali dati pravšni zapik, o pravem času, v modri smeri. Takoimenovana ena koprav-nost je bila pojmovana preveč dobesedno, v absolutnem merilu, ne pa v relativnem, kar bi bilo bolj v skladu z danimi pogoji. Pozabili smo, da je ženska ženska in moški pač moški, vsak s svojimi, urejenimi biološkimi in psihološkimi sestavi. Naravni in božji zakon veleva izkoristiti, ne pa pretiravati, zlorabljati ali celo zatreti dane talente. Vsako skrunjenje teh zakonov se maščuje na razne načine, tudi z iz-maličenjem naravnih lastnosti. Eden prvih problemov, ki se je z zaposlitvijo žene povsod pojavljal, je bil oskrbovanje doma, vzgoja in skrb za otroke. Ženi-materi ne preostaja druga alternativa: izbira med dvojno zaposlitvijo, v poklicu in doma, kaljo preobremenjuje z delom, u-trujenostjo in z neizogibnim u-padanjem delazmožnosti in vedrosti, ki je eden temeljev družinske sreče, ter med zanemarjanjem enega ali drugega, ali pa prepuščanje otrok tujim vzgojiteljem, kateri jim morda vedo povedati več kot mati, ne morejo pa nadomestiti materinske ljubezni, ta nenadomestljivi faktor za formiranje značaja. V tem je enakopravnost žene že preobremenjena in presega moške dolžnosti, ki se kljub kakemu pobrisanemu krožniku ali previti plenici še dolgo ne enačijo z ženskimi. Drug -težak problem predstavlja enakopravnost žene, kadar se razteza na vsakršne, prej V njej beremo, da so polovica prebivalstva na svetu ženske in čeprav so le ena tretjina delovne sile na svetu, odpade nanje dve tretjini svetovnih delovnih ur, a prejemajo samo eno desetino svetovnega dohodka in la-stujejo manj kot stotinko svetovne imovine, predstavljajo skupaj z otroki tri četrtine pod-hranjenjega prebivalstva in tvorijo 80% šolsko neizobraženega prebivalstva med 6. in 16. letom starosti. Ta statistika se nanaša na svetovno merilo. Nas danes zanima bežen pogled samo na položaj žene v komunističnih državah. V Sovjetski zvezi ima žena bolj kot na Zahodu dostop do vseh vrst dela tudi Mo najtežjega. Tako opravljajo npr. cestna dela, v rudnikih, razkladajo vagone in ladje za pičlo mezdo itd., poleg vsega drugega pač delajo tudi v intelektualnih poklicih, toda sovodstvo v državnih zadevah jim je nedostopno. V SZ predstavljajo 51.5% delovne sile in to od 16. do 55. leta starosti, pri čemer ni upoštevana pomoč v poljedelstvu, ki je tudi pogosta. Možje se doma skorajda ne udejstvujejo. Ko so moskovski otroci morali v šoli narisati očeta pri domačih delih, ga je ogromna večina zgovorno pokazala ležečega na zofi ali pred televizorjem, le par c-trok ga j e , narisalo-s smetišnim košem v rokah ali pri pomivanju posode. V Bolgariji so polovica vseh nastavljencev ženske, bodisi v poljedelstvu, v tekstilni industriji, zdravstvu in šolstvu. Imajo pa izredne dopuste in država forsira nakup že pripravljenih jedil, da ni treba ženi doma kuhati. Pač pa so Romunke prevzgojile svoje može in jih pripravile do tegd, da jim pomagajo pri domačih delih, predvsem pri nakupih. Vendar v Romuniji priznavajo, da žena še vedno ni povsem enakopravna v socialističnem in gospodarskem življenju zaradi zaostalih miselnosti nekaterih. Začenjajo pa uvajati 45-urno tedensko delo predvsem v podjetjih, kjer so zaposlene prvenstveno ženske. Bolje je postalo Madžarkam. V svojih možeh imajo doma pridne pomočnike. Zaposlene so predvsem v šolstvu in zdravstvu, 60% študirajoče mladine so ženske. V Vzhodni Nemčiji se žene močno pritožujejo čez svoje može, češ, da so kot hišni pomočniki vse premalo učljivi in kot VATIKANSKI UST “0SSERVAT0RE ROMANO” 0 JUBILEJU MARIBORSKE ŠKOFIJE Vatikanski list “Osservatore pastoralno področje (del deka-Romano” od'22. septembra tl. je ni je Laško in del dekanije Za-posvetil 750-letnici mariborske gorje, pa v ljubljanski nadško-škofije celo stran. Na njej je fiji). priobčil štiri članke. Najprej jej ŽUPNIJE: Škofija ima trenut-cbjavljen izvleček iz homilje no (1. september 1978) 282 žup-kardinala Paola Bertolija, ka- nij. Po številu prebivalcev je tero je imel 23. aprila tl. na sla- na j večja župnija sv. Danijela v v ju rimskih Slovencev. V njej Celju z okoli 30.000 prebivalci, kardinal slavi pomembni jubilej sledita župniji sv. Janeza Krst' lavantinske škofije ter spodbuja,'nika in sv. Marije v Mariboru naj prinese globokih sadov v okoli 21.000 prebivalci. Najmanj-povezavi vernikov s starodav^ša župnija pa je Javorje v denim krščanskim izročilom na kaniji Mežiška dolina s 177 pre-Stajerskem. Daljši članek pred-lbivalci, slede sv. Jernej nač stavlja bralcem nastanek la-jMuto (186), Strojna pri Dravo-vantinske škofije, Slomškovo gradu (190), Pernice (274) itd. delo za prenos sedeža škofije v j Župnije imajo v»povprečju 2.850 Maribor in pomembnost tega prebivalcev, prenosa za slovensko ljudstvo. | DUHOVNIKI: V škofiji deluje Dr. Jezernik pa navaja nekaj 367 škofijskih duhovnikov. Os KOLEDAR društvenih prireditev i podatkov o obsegu škofije, An- teh jih stalno biva in deluje v larlhorske škofije O 750-letnici mariborske ško- ton Ožinger pa v zgodovinskem škofiji 337, 15 jih je v inoze&t-članku opisuje vlogo škofa'stvu, 15 pa zunaj Slovenije. Bo* Slomška pri utrditvi Cerkve na leg teh deluje v mariborski ško-obeh straneh Drave in Savinje.!fiji 92 redovnikov. Krajši članek predstavlja življenje škofije po zadnji vojski pod škofi Tomažičem, Držečnikom in Grmičem. Veselimo se te spominske strani vatikanskega lista, kate- lije je naš list že pisal. Danes rega prejemajo škofje po vsem k temu v zvezi s tem jubilejem svetu. Veselimo se, da predsta- še nekaj najnovejših poročil iz vlja mariborsko škofijo tako, domovine (Ognjišče, oktober, kot je bila njena zgodovina in 1978): kot je danes. Razveseljivo je Mariborska-lavantinska škofi- tudi, da rabi slovenska imena za ja, po številu prebivalstva naj-vse kraje, od Št. Andraža do večja slovenska škofija, obhaja Kozjega in Vidma ob Savi. (Po letos vsekakor častitljiv jubilej: Družini, št. 38. z. dne 1. okt.'7EC-letnico svojega obstoja, usta- 1978). NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV O MARIBORSKI ŠKOFIJI POVRŠINA: Po podatku v še-matizmu jugoslovanskih škofij (cerkvenem pregledu) znaša površina mariborske škofije 7.389 kvadratnih kilometrov, vse v SR Sloveniji, razen ene vasi v zunniii Zavrč, ki .ie na ossemšju SR Hrvatske. PREBIVALSTVO: Na ozem- lju mariborske škofije živi 816.-000 ljudi. V veliki večini so Slovenci. V Slovenski krajini (Prekmurju) se v dveh župnijah pastiruje tudi v madžarskem jeziku; v drugih jezikih pa po potrebi. DEKANIJE: Škofija ima 20 novljena je namreč bila 10.5. 1228. Ob tej obletnici sta njena pastirja, zdaj že rajnki škof Držečnik in. njegov pomočnik škof Grmič, vernike v posebnem pismu prosila, naj bi bilo praznovanje tega jubileja kar se da ponotranjeno, brez kakšnih veličastnih zunanjih slovesnosti. Nekaj zunanjega slavja pa je bilo vendar predvideno. Odložili so ga na jesen, na začetek oktobra, ko bi škof Držečnik dopolnil 75 let življenja. Za to priložnost je bila lepo prenovljena notranjščina mariborske stolnice. Blagi škof Držečnik je končal svoje pastirovanje tri dni po rojstnem dnevu svoje škofije (13. maja 1978). Sedanji kapi-tularni vikar škof dr. Vekoslav Grmič je v “Sporočilu mojim taki redke izjeme. 87% žena v delovni starosti so zaposlene ali (dekanije povezujejo v'pastoralna področja. Najbolj aktivno v mariborski škofiji je Zasavsko dekanij. Največja dekanija je!duhovnikom” naznanil: “V letu Maribor, ki ima 24 župnij in j ko obhajamo 750-letnico naše 147.000 prebivalcev, najmanjša škofije, smo izgubili svojega pa Dravograd, ki ima le 4 žup-jškofa dr. Maksimilijana Držeč-mje in okoli 6.000 prebivalcev.: nika. Zato ne bomo s posebnimi Na čelu dekanij so dekani, ki so slovestnostmi obhajali tega jubi-kili nekdaj imenovani od škofa leja. Spomnili se ga bomo samo dosmrtno, od leta 1970 pa de- s slovesnim bogoslužjem v ma-kane volijo samo duhovniki v riborski stolnici, -ki je v tem letu dekaniji za dobo 5 let. Izvoljen dobila svojo novo podobo, in je lahko le duhovnik, ki je akti- sicer v nedeljo, 8. oktobra 1978... ven dušni pastir in še ni dopol- Prav pa bo, da tem bolj duhov-nil 65 let. Za uspešnejše delo se se za to usposabljajo. Poljska državna podjetja zaposlujejo 46.4% žensk za svoje nameščence. Možje se še nekako pobrigajo za pomoč pri vzgoji o-trok, ne pa, da bi olajšali ženi hišna dela. Povsem ji tudi prepuščajo oskrbovanje manjših kmetij. Zato pa vodijo družinsko blagajno po večini žene, ki odmerjajo možem denar za o-sebne izdatke. 48% vse delovne sile na Češkoslovaškem so ženske, to je skoraj toliko, kolikor žensk premorejo, in tudi domačo oskrbo prepuščajo svoji boljši polovici. Pač pa ima v poklicu zaposlena ženska primeren družabni status. Čeprav je uspelo možem pridobiti ženo kot koristno delavko in sodelavko, jo bremeniti z novimi deli, ne da bi bila razbremenjena s prejšnjimi in ne da bi bilo treba možem kaj prida pridobila pravico do dela, izgubila pa je pravico do svobode”. Drugi bralci so spet mnenja: “Naše ženske so se pomožatile. O ženskosti, nežnosti, dobroti, taktu, obzirnosti ni več govora.” Neki Kopeljev pa pravi: “Potem, ko je opravila svojo dolžnost v službi, pride žena domov. A “dolžnost” je bila čezmerna. Nima več moči, da bi v družini ustvarila moral no-psihološko vzdušje, včasih tudi ne volje za to. Morda bi morali ženo osvoboditi njene emancipacije in ji dati možnost biti spet ženska.” Tako v komunističnih državah. A tudi v svobodnem svetu problematika ženske in družine ni zadovoljivo rešena, čeprav njena podoba ne sovpada povsem z ono za Železno zaveso. ■ - - ^ - - j Družina ostaja slej ko prej o- sarno moške poklice in dela, tu- j žrtvovati od svojega časa za de- (snovna celica človeške družbe di take, ki ne upoštevajo ženske lo zunaj poklicnega, jih opisano in bo smotrna ureditev družin-konstitucije in jo enačijo z mo- stanje vendarle ne osrečuje. V skega življenja postajala deda- ško. Pred časom, je bila na konfe-renci ZN- v Buenos Airesu podaja zanmiva in poučna statistika mozambiške delegacije o položaju žene v današnjem svetu. Sovjetiji je časopis Literaturna- Ije večja nuja. Čas bo vsilil tudi ja Gazeta pozyal svoje bralce, to rešitev in dal.ženi poleg diu-naj se izjavijo o temi moderne žabnih in družbenih pravic tudi ženske. Večina gleda kritično pravico — ostati ženska v vsej na obstoječe razmere. Tako npr. svoji naravni svojskosti. A do-‘ Moderna ženska je v SZ sicer tlej? Kaj žena? Kaj otroci? no izrabimo leto jubileja in storimo po svojih močeh vse, kar je le mogoče, za prenovo svoje vernosti, za prenovo naše škofije v duhu evangelija, resničnega bratstva in ljubezni med vernimi ljudmi dobre volje.” ------------o—---- Žene premožnih mož zaposlene izven doma Ko se je število zaposlenih žena s pičlim zaslužkom mož povečalo za 11%, je število zaposlenih žena bogatih porastlo za 38%, WASHINGTON, D.C. — Ko število zaposlenih žensk raste, so dognali, da sorazmerno hitrejše raste število zaposlenih žena iz premožnih plasti kot število onih z omejenimi in skromnimi dohodki. Do pred nekaj leti je veljalo pravilo, da iščejo zaposlitev izven domov v prvi vrsti žene, katerih možje ne zaslužijo dovolj za zadovoljivo življenje družine. V zadnjih letih odhajajo v službe v sorazmerno večjem številu žene imovitiK mož, ki nimajo finančne potrebe po zaposlitvi izven doma, ampak vidijo v taki zaposlitvi boljšo izpolnitev svojega življenja in uvelja- OKTOBER 21. — DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 22. — Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. 28. — Slovenski večer na Cleveland State University v počastitev sen. Frank J. Lau-scheta. 29. — Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu. Začetek ob šestih zvečer. 10. — Glasbena matica priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Prireditev se začne ob 6. uri, večerja ob 7.30. 11. — Misijonska znamkarska akcija pripravi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. APRIL 28.—Odbor za pomoč postavitve! Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu. JUNIJ 30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont. MALI OGLASI Automobile Tires For Sale Two H-78-14 steelbelted, excellent condition, $30 each. Can 361-4088, ask for Jim. (x) JULIJ !• -— V Lemontu praznovanje spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda Ameriki od 6. do 8. julija 1929. —----o------ NOVEMBER 4. — Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni! dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo | “Veseli Slovenci”. 5. — Proslava 60-letnice progla-| sitve neodvisnosti 29. oktobra1-------—--------------- j?1,8 \ d!°r„ani prI sy-| PrijaleTs Pharmacy i u. Zace.ek ob 3. uri popol- AID F0R AGt„ pkeSCKIPTIONS ane- ! St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 U. —- Belokranjski klub priredi IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA vsakoletno martinovanje v ve- RA^UN POMOČI države OHIO. liki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 12.—Slomškov krožek priredi vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu. 17.-18.-19. Fara sv. Vida priredi svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvo-| rani. House For Sale Newly painted 5 and 5 off V/ aterloo. Excellent condition in and out. Now vacant. Prompt possession. 30’s. To see call Elaine Piccino, 442-2980. John P. Malone and Co. LaPlace 464-2292 ____________________________(150) Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje, spodaj, oddajo v okolici St. Clair Avenue. Kličite po 5. pop. 431-0840. (149-153) MAU OGLAS* Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico in pečjo za ogrev blizu fare sv. Vida, ugodno za samca. Kličite 881-7122. (149-153) OPEN HOUSE 21320 Carol Dr. off Goller & E. 200 St, Sunday 2-5:00 p.m. No worry about traffic —* Children can walk to Catholic or public schools. Modern home in ideal Euclid location. Brick and aluminum siding, 4 large bedrooms or 3 and den, 1 birch panel and 1 with Cathedral ceiling. 3 baths, large modern kitchen, Kitchen-Aid dishwasher, Caloric double oven, G. E. disposal, beautiful lower level family room, 1 inch slat blinds and wood shades on Anderson windows. Super storage, attached garage. Large lot. Low $60’s. Vi Rupena - 481-7843 after 5:30 (150) Gospodinjo iščejo Gospodinjo s stanovanjem za 19 —- Fara Marije Vnebovzete’P°mOČ v domu>.nedelje proste, skuseno v pranju, likanju, čiščenju in kuhanju za 2 odrasli osebi in dva otroka šolskih let. Začetna plača $100 na teden. Kličite (collect) 1-213-795-4327. Nekaj znanja slovenščine. (Pasadena, Calif.) (149-153) obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue. 26. — Pevski zbor Dawn SŽZ poda svoj letni koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne. DECEMBER 3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAV2EVANJE. 4. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — Glasbena Matica priredi božični koncert v Slovenskem, narodnem domu na St. Clair Avenue. FEBRUAR 1979 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 'MAREC — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi vsakoletno večerjo in zabavo v Slovenskem domu. Stanovanje oddajo Tri neopremljene sobe in kopalnico oddajo odrastlim, garaža po želji, na E. 71 pri St. Clair Ave. Kličite 361-0989 po 4. uri. (145-151) Stanovanje samo odraslim Petsobno stanovanje oddajo samo odraslim. Privatni vhod. Kličite 361-0352. _________________________(x) . E. 215 St. 3 bedroom bungalow, Aluminum sided. Full basement and attached garage. E. 53 St. otf St. Clair. Double house. UPSON REALTY UMLA vitev svoje osebnosti. Leta 1951 je bilo trikrat verjetnejše, da bodo zaposlene izven doma žene mož, ki so zaslužili pod $3,000 letno, kot žene mož, katerih letni dohodek je znašal preko $7,000, kar je bil tedaj povprečni “srednji dohodek”. Število izven doma zaposlenih žena mož z letnim dohodkom preko $30,000 je porastlo od lets 1967 do leta 1974 za 38%, med tem ko je število žena mož z dohodki do $6,000 porastlo v istem razdobju/le za 11%. Zaposlitev žena je povečala odstotek družin z letnim dohodkom preko 000, ki velja za gornjo plast, na 20% vseh družin v deželi. V družinah v takim je sedaj zaposlenih je bilo leta dohodkom 54% žena, ko jih 1965.7 le 44%. 499 E. 260 St. 731-107I predsednica Alma Eppioh; niča Marija Mauser, tajnica Lud- podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. j mila Glavan, 13307 Puritas Ave., Ann Cooke, taj. Josephine Comen-j DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. Jožko Jerkič, podpred0 Vida Zak, tajnica Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-66-31, blag. Sophie Matiich. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Pauline Skrabec, Joe Ferra. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. CLEVELAND ŠT 9 ADZ Predsednik Stanley Ziherl, pod predsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St. tel.: 481-6437;. blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin. John Borso, William Hočevar; vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsed. Rozi Zupančič; podpredsed. Frances Kodrich, taj. in blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid 44117 tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Julia Zak, zastop, za SND in za Klub društev Mary Turk, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi mesec na drugi | torek ob 11. dopoldne v SND na St. | Clair Ave. staro poslopje, soba št. 2. DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John Cendol tajnica in blagajničarka, Carole COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ 1 Predsednica Šteti Koncilja, pod- ■ preds. Alice Grosel. tajnik m Ulaga j n ik Frank Koncilja. 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice: Šteti Kon- i ciija, Alice Grosel, Millie Novak.! Zdravniki: vsi slovenski zdravniki, i Seje so vsako drugo sredo v mesecu * ob 7. uri zvečer v Slovenskem do-; mu na Holmes Ave., v spodnji dvo- j rani. ’ UR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ pT-eo.,eomca ,-\.gne.- Žagar oon predsednica Ann Perko, tajni-,a Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agncs Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nad-T.rmce: Josephine Winter, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so irsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Catherine Tominc, 1160 Addison Rd. 391-0282; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsednica: Antonia Stokar Podpredsednica: Christine Szendel Tajnica; Jennie Pugely, 107724 Plymouth Ave., Garfield Hts., OH 44125 — Tele. 587-4230. Blagajničarka; Jo J. Lea Zapisnikarica: Jennie Pugely Predsednica nadzornega odbora: Christine Szendel 1. nad. Virginia Hartman 2. nad. Theodore Szendel Zdravniki: Vsi priznani M. D. zdravniki "GOLDEN AGERS" POZOR! 10% popustite izkaznice na razpolago pri ANZLOVARJU! Upokojenci, sedaj lahko dobite vašo izkaznico, s katero boste dobili 10% popusta pri nakupih vsega v Anzlovar’s Dept. Store. PATRONIZE OUR ADVERTISERS 9 f % Keep the American Home Alive fhl&ii xmnttmnnnnmttTmgm: tax^'a LET YOUR LIFE fNSURAKCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combi*165 your life insurance with an exciting new benefit progralP This program includes low interest certificate loans, 0 ^ interest mortgage loans, scholarships, social activities, aI1 recreational facilities provided by one of the largest olove^ man Fraternal Associations in Ohio. For further infor1113' tion, lust complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth i* Name ......... Street ....... City.......... State JOHN ASSES ki je umrl 15. oktobra 1968. Deset let že Te zemlja krij s, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srca trga, rosijo solze nam oči, dom je prazen in otožen, odkar Te več med nami ni. Žalujoči: JENNIE, soproga; MILLIE PLANISEK, ALICE KOZAR, MARY JANE KURE-HELEN BENČIČ, hčere; zet j e, 21 vnukov in vnukinj, 9 pravnukov in pravnukinj-Cleveland, O., 16. okt. 1978. Seje se vrše vsaki tretji mesec-Tretji četrtek v mesecu, 10724 T*? mouth Ave., ob 7:30 zvečer. Zastopnice za Slov. Nard. E. 80 St. Antonia Stokar in Jen111 Pugeiy Za Slov. Nard. Dom na Stani61 Ave., Maple Hts., Antonia Stoka1" -------o------ Ne pozabite na Gallusovo ološčo “Lipa zelenela io"!,