L. Habčlov:  Moja ura.
459
»Glej, glej!« Tako se mi je rogal, in to mi je vzelo zadnjo pamet. Pograbil sem stol in česnil ž njim Tomažka po glavi, da je takoj  butnil po   tlaku  — — —
Kaj bi se pravil! — Zvezali so me, v Loko so me gnali, in v Ljubljani so me zaprli, dve leti v ječo med razbojnike in tatove. In gospodje, ki so me sodili, dejali so, da me je to najbolj pokopalo, ker sem, komaj prišedši iz Amerike, pričel iz nova prepir z Repni-kovim Tomažom, in to brez povoda. Pravica je lepa reč, lepa reč je pravica. In pri tem ostanem !
Ko sem prišel iz zapora, bila je mrtva mati, bil je mrtev oče. Na domu pa se je bil oženil brat, in grdo so me gledali povsod. Kaj mi je ostalo ? Udal sem se pijači in skoro sem pognal, kar sem si bil prislužil tako krvavo težko !   To je moja povest, in  drugega ne vem.
No, pa se tudi Repniku ni godilo bolje!
Slab gospodar je navadno slab človek, ki nima srca ne za ženo ne za otroke. Takšen je bil Repnikov Tomaž. Pil je, dokler je kaj imel, in ženo je pretepal. Ko je vse pognal, pa je umrl in v jedinščini
v
je pustil ženo in otroke. No, saj veste, kak6 je! Časih ji malo pomagam ! Je res ubožica! Nacepim ji drv in donesem ji vode v težkem škafu. Je res ubožica! Tako je bilo, in sedaj pravim: Bog se usmili nas vseh!«   —
Nato ga vpraša gospod Andrej: »Zakaj je ne vzameš, Jernač, sedaj ko je vdova?«
»Zakaj je ne vzamem?« zatogotf se Jernač izpod Skale. »Zato ne, ker je vsakdo brezpameten, kdor se oženi!   In pri tem ostanem!«
Nekoliko pozneje pa pristavi zamolklo: »In tudi ne, ker sem pijanec, kakeršen je bil oni, ki ga je prej imela, in — ker ima otroke, ki bi ne bili moji!«
In debela, debela solza se mu utrne iz očesa in počasi zleze po rjavem lici, katero sta razrili pijača in nesreča! —
(Dalje prihodnjič.)

n
Moj
a ura.
oja ura je narobe!                                      Da bi rajši v srečni dobi Kadar sem  vesel,  uhaja,                            Časih malo zaostala,
Kadar sem bridkostnih mislij,                   In zate) v viharnih dnevih Pa nalašč mi zaostaja.                                Dvakrat,  trikrat bolj  vihrala
L. Habetov,
c*3