športnem smislu /.../, vežbati svoje člane in sploh mladino v strokovnih turistovskih in smučarskih te­ čajih, prirejati predavanja, tečaje, izlete in ture /.../". T ako je TK Skala začrtal smer slovenskega alpinizma in postavil temelje generacijam, ki so šele prihajale. Prav zaradi tega lahko z današnje perspektive z goto­ vostjo trdimo, da so uspehi slovenskih alpinistov v na­ slednjih desetletjih – pa vse do danes – v veliki meri tudi njihova zasluga. Prva svetovna vojna je za sabo pustila veliko razdeja­ nje tudi v slovenskih gorah, predvsem v Julijskih Al­ pah. Velik del slovenskega ozemlja je z rapalsko po­ godbo pripadel Italiji, nova rapalska meja je potekala po Julijskih Alpah (čez vrh Triglava), z rezultatom ko­ roškega plebiscita, določenega v senžermenski mirov­ ni pogodbi, pa je tudi meja z Avstrijo prišla na grebe­ ne Karavank. S koncem vojne je Slovensko planinsko društvo izgubilo kar trinajst od sedemindvajsetih predvojnih podružnic, petnajst koč je bilo opuščenih ali uničenih, pet koč pa je po novi državni ureditvi sta­ lo na tujem ozemlju. SPD se je zato v prvih povojnih letih posvetil predvsem obnovi gorske infrastrukture. Konec vojne je prav tako prinesel veter novih idej, ki je zavel tudi v gorah, kjer je mlada povojna generaci­ ja videla predvsem nove športne izzive, zato so mla­ di gorski navdušenci ustanovili svoj turistovski klub. Skalaši (na začetku so se imenovali tudi skalarji) so se družili že nekaj časa pred ustanovitvijo kluba, skupaj so hodili v hribe in plezali, a še v času nastanka kluba je bilo plezalstvo med Slovenci skoraj popolnoma ne­ razvito. Že vzpon na Triglav, Škrlatico in druge težje dostopne vršace po nadelanih poteh je tedaj veljal za pomemben planinski uspeh, o vzponu po Turskem žlebu se je npr. pisalo tako, da so se bralcem morali je­ žiti lasje. Redki alpinistični vzponi so v časopisju spa­ dali v rang senzacionalističnih novic. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se skalašem dogodile že v prvih mese­ cih po ustanovitvi kluba, pa so bili plezalci tudi pri­ merni za "rumene" vesti. Takrat se je družba iz prvo­ tnega odobravanja alpinistične dejavnosti množično obrnila v histeričen napad na "samomorilce". Že leta 1921 del javnosti Skali, predvsem po smrtni nesreči Karla Tauzherja v severni steni Turske gore, torej še v letu po ustanovitvi, ni bil naklonjen. Med ljudmi je 100 LET TK SKALA Peter Mikša 1 Začetek organiziranega alpinizma na Slovenskem datiramo v dvajseta leta prejšnjega stoletja. Mladina, zbrana v leta 1921 ustanovljenem Turistovskem klubu Skala, je želela sistematično nadaljevati alpinistično delo družbe Dren, Juliusa Kugyja, Henrika Tume in preostalih redkih alpinističnih posameznikov, ki so se pri nas že pred prvo svetovno vojno ukvarjali s to dejavnostjo. Ni ga špika … … in ni stene Skalaši so vedeli, da je osnova v dobrem iz­ obraževanju, kar je vsaj na papirju postala glavna usmeritev novega kluba. V klubskih pravilih so za­ pisali, da so njihove glavne naloge "gojiti turistiko in smuški šport, pospeševati in širiti oboje v strokovnem Dušan Vodeb v Špiku Vir TMZ, Slovenski planinski muzej, Gornjesavski muzej Jesenice 1 Doc. dr. Peter Mikša, strokovnjak za zgodovino alpinizma z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 8 krožila šala, da kratica TKS pomeni "trapasti klub sa­ momorilcev". T a nesreča pa je pokazala tudi, kako šibka sta bila zna­ nje in izurjenost skalašev. Lotili so se reševanja pone­ srečenega tovariša, a so po nekaj poskusih pristopa do njegovega trupla v steni odstopili. Od tam ga je izvle­ kel šele 71­letni gorski vodnik Martin Ošep iz Solča ­ ve, ki je sam, bos in z vrvjo čez pleča splezal do njega in ga spustil po steni navzdol. Takšno plezalno stanje je trajalo vse do prihoda Kle­ menta Juga v TK Skala leta 1922. Prav Jug je s svojim prihodom ustvaril prvo jasno ideologijo alpinizma, s svojimi vzponi pa je začel tudi t. i. osvajalno dobo slo­ venske alpinistike. Njegovi nazori o smotru alpinizma, o tovarištvu, o vzgoji volje ipd. tvorijo osnovo za ideolo­ gijo ne le skalašev, ampak slovenskega alpinizma sploh. Jug, sicer filozof, je bil prvi, ki je začel sistematično ple­ zati v prvenstvenih smereh. V treh letih svoje plezalne poti je napredoval od najlažjih plezalnih vzponov do – za tisti čas – izredno težavnih (ocena V). Avgusta leta 1924 se je smrtno ponesrečil med solo prvenstvenim vzponom po zahodnem delu Triglavske severne stene. Smer v Jugovi liniji sta leta 1930 preplezala Pavla Jesih in Milan Gostiša in danes nosi ime Jugov steber. Jug je svoje plezalne tovariše rad navdihoval z "bojni­ mi" govori, med njimi tudi s tem: "Sramota je, da so vse že pred nami preplezali tujci. Mi se moramo dvi­ gniti nadnje. Človek zmore veliko, če hoče. In mi mo­ ramo hoteti, če naj postanejo vse naše planine v vsa­ kem oziru naše. Kdor izmed narodov se zadovolji z majhnim, izgine. Za velike pa ni veličine nikoli dovolj. Jugoslovani smo po številu majhni, zato pa moramo po svojem bistvu postati veliki!" Odprl je vrata razvoju alpinistike pri nas, skalašem pa je dal plezalno usmeritev – boj za prvenstvo v stenah med slovenskimi plezalci in tujci kot nadaljevanje predvojnega boja za gore med slovenskimi in pred­ vsem nemškimi planinci. Narodnoobrambno delo, ki ga je začel SPD s posta­ vljanjem koč, se je s tem nadaljevalo in že v naslednjih letih sta se količina in kakovost preplezanega v naših stenah prevesila na stran slovenskih plezalcev. Jugova nesreča v Triglavu je za nekaj časa zavrla al­ pinistično dejavnost, klub je iz nedejavnosti na alpi­ nističnem področju potegnila generacija ljubljanskih in jeseniških plezalcev, ki so ob Jugovi smrti šele zače­ njali plezati, na primer Mira Marko Debelakova, Joža Čop, Pavla Jesih idr. Z vzponom Debelakove v Direk­ tni smeri v severni steni Špika leta 1926 so slovenski alpinisti dosegli zgornjo V . težavnostno stopnjo. Raz­ vijala se je plezalna tehnika, preplezane so bile ve­ dno zahtevnejše smeri in do leta 1941 so naši alpinisti Zlata naveza (Stanko Tominšek, Joža Čop in Miha Potočnik) Vir TMZ, Slovenski planinski muzej, Gornjesavski muzej Jesenice Skalaši med šranganjem Vir TMZ, Slovenski planinski muzej, Gornjesavski muzej Jesenice PLANINSKI VESTNIK marec 2021 9 9 marec 2021 PLANINSKI VESTNIK opravili številne težke plezalne podvige. Poleg novih smeri so v tem času ponovili skoraj vse "nemške" sme­ ri v Julijskih ter Kamniško­ Savinjskih Alpah. Kma­ lu so se usmerili tudi v tujino, predvsem v italijanske Dolomite in avstrijske ter nemške Alpe. Skali so se v tem času začeli pridruževati tudi starejši gorniki, med njimi je bil najpomembnejši Henrik T uma, ki je pod­ piral predvsem športne vzgibe planinstva in je za Ju­ gom postal naslednji skalaški alpinistični ideolog. Leta 1930 je Skala izdala – založil pa jo je sam – nje­ govo idejno knjigo Pomen in razvoj alpinizma. T uma je bil zelo navdušen nad uspehi skalašev, v svoji knjigi je zapisal: "Čez strme in najstrmejše stene plezajo se­ daj brez bojazni naši mladeniči in mladenke … Ni ga špika in ni stene, katerih bi naši plezalci ne zmogli!" Čeprav je bilo še konec dvajsetih let videti, da bo slo­ venski alpinizem dosegel raven alpinizma pri dru­ gih alpskih narodih vsaj v skalnem plezanju, pa se to v času delovanja Skale ni zgodilo. Kljub številnim le­ pim in težavnim smerem V. težavnostne stopnje slo­ venski alpinisti medvojnega obdobja niso preplezali nobene smeri VI. težavnostne stopnje. Razlog bi lahko bil v značilnosti medvojnega obdo­ bja – to je popolnoma ločen razvoj alpinizma v Ju­ lijskih in Kamniško­ Savinjskih Alpah. Posamezne naveze so se specializirale za določeno območje in obdelovale izključno "svoj vrtiček". Kaj se je dogaja­ lo drugje, jih ni niti zanimalo, sploh pa ne motiviralo. Največji vpliv v celotnem slovenskem medvojnem alpinističnem udejstvovanju sta imeli matična lju­ bljanska Skala in podružnica na Jesenicah, ki sta bili protagonistki razvoja, vodilno vlogo – vsaj kar se tiče števila vzponov in tudi glede na število plezalcev – pa sta si razdelili. Prvo obdobje je bila vodilna ljubljanska Skala, v tridesetih letih pa je primat prevzela jeseni­ ška. V Kamniško­ Savinjskih Alpah so delovali pred­ vsem ljubljanski skalaši in člani iz mozirske oz. celj­ ske podružnice, v Julijskih Alpah pa člani jeseniške podružnice. Skalaše lahko označimo tudi kot začetnike zimske­ ga stenskega alpinizma pri nas. V zimskih zasneženih stenah so dobesedno orali (snežno) ledino, ta dejav­ nost je bila do takrat pri nas omejena na pristope na manj zahtevne vrhove. Med skalaši so se z zimskim alpinizmom največ ukvarjali Uroš Župančič, Mirko Kajzelj, Joža Čop, Miha Arih in še nekateri drugi. Zla­ sti Župančič se je odlikoval z velikim številom letnih in zimskih vzponov. Številne je opravil sam. TK Skala se je na občnem zboru 14. novembra 1940  preimenoval v Alpinistični klub Skala, kar je Kraljevska banska uprava dravske banovine 7. febru­ arja 1941 tudi sprejela. S tem je klub potrdil svojo pri­ oritetno usmeritev zadnjih let, novo poimenovanje pa nam pove tudi to, da se je izraz alpinizem v tem času že bolj uveljavil. Aprila 1941, na začetku druge svetovne vojne na Slovenskem, je AK Skala iz Rima prejel dopis, naj člani sodelujejo s sorodnimi italijan­ skimi organizacijami oziroma pristopijo h Clubu al­ pino italiano. T ajnik Skale Edi Keržan je kolegom sve­ toval, naj namesto tega raje vsi po vrsti izstopijo iz kluba, saj ga mora oblast v primeru premajhnega šte­ vila članov razpustiti. T o se je tudi zgodilo in s tem je Skala prenehala obstajati. m Viri: Arhiv Republike Slovenije, AS 380, Potočnik Miha. Slovenski planinski muzej, Gornjesavski muzej Jesenice: Triglavska muzejska zbirka. Mirko Kajzelj, Herbert Drofenik: Naš alpinizem, Ljubljana 1932 France Malešič: Spomin in opomin gora; Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, Radovljica, 2005 Peter Mikša, Kornelija Ajlec: Slovensko planinstvo, Ljubljana, 2011 Peter Mikša, Urban Golob: Zgodovina slovenskega alpinizma, Ljubljana 2013. Peter Mikša, Elizabeta Gradnik: Trden kakor skala; Kratka zgodovina T uristovskega kluba Skala, Ljubljana 2017. Boris Režek: Stene in grebeni: razvoj alpinistike v Savinjskih Alpah (1759–1945), Ljubljana, 1959 Henrik T uma: Planinski spisi, Ljubljana, 2000 Henrik T uma: Pomen in razvoj alpinizma, Ljubljana, 1930 Henrik T uma Vir TMZ, Slovenski planinski muzej, Gornjesavski muzej Jesenice Na zasneženem vrhu Vir TMZ, Slovenski planinski muzej, Gornjesavski muzej Jesenice Alpinistični klub Skala Vir TMZ, Slovenski planinski muzej, Gornjesavski muzej Jesenice 10