Št. 20.	Max>ibot>, dne 14. maja 1908.	Tečaj XLII.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 E, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoš?']a do odpovedi. — Udje ,,KatoL tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. o. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnico, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuie od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
List ljudstvu v pouk in zabavo,
Vojaki.
V preteklih letih že je dovolila državna zbornica nabavo novih topov za deželno brambo. Sedaj ima topove, a vojakov ne. Zaradi tega hoče letos deželnobrambni minister, da mu zbornica dovoli tudi vojake. Potrebuje jih vsega skupaj blizu 5000. Deželnobrambni minister je mnenja, da boi to v letošnjem jubilejnem letu dar, katerega se bo sivolasi starček na cesarskem prestolu najbolj razveselil. Saj je znano njegovo srčno, koprnenje po veliki in slavni avstrijski armadi.	,
Toda poslanci v državni zbornici so zelo počasni, kadar je' treba naložiti, ljudstvu nova bremena. Ne odločijo se za nove obremenitve, če res niso nujno potrebne in če vlada ne dovoli na drugi strani ljudstvu novih olajšav. V našem slučaju govorita za potrebo dve okolščini: Če je že država naročila topove, je samoumevno, da mora dobiti zanje tudi od nekod ljudi; samo za giedanje dragih topov ne moremo naročevati; drugi vzrok pa je, kar nam dela to obremenitev 'nekoliko> lažjo, da je vse to dovoljeno za našo avstrijsko deželno brambo, ne pa za skupno armado. Ne plačujemo > torej za Ogre, ampak za se, za obrambo naše Avstrije.
Zjadnji petek dne 8. maja^ se je oglasil ministrski predsednik baron Bek v poslanski zbornici za besedo ter seveda povdarjal potrebo, da se pomnoži število deželnih brambovcev, zraven pa poslancem tudi naznanil, kake olajšave hoče vlada dovoliti ljudstvu kot nekako odplačilo zai novo breme. Te olajšave so:
1.	Dovolil bo vsako leto 500 možem odpusta od vojaščine pred postavno določenim časom. Po ključu za odpuste, ki je sedaj v navadi, pa pomeni to, da bo 1500—2000 mož lahko vsako leto dobilo odpust, če to zahtevajo roditeljske razmere. Mnoge starišev prosi za odpuste svojim sinovom, a jih ne dobi, ker nima postavnih vzrokov. Sedaj bodo v tem oziru tudi večje olajšave.
2.	Vsem vojakom razven kavalerije se dovoli za čas žetve in košnje tritedenski dopust, da bodo lahko šli starišem in svojcem pomagat na delo. •
3.	Nabavo različnih potrebščin za našo deželno brambo je imela dosedaj v rokah skupna armada, za to .se je tudi pri Ogrih kupovalo' 33 odstotkov vseh potrebščin za deželno brambo. Odslej to odpade in potrebščine avstrijske deželne brambe se bodo nakupovale samo na Avstrijskem. S tem pride 5 milijonov kron mied naše kmete in obrtnike,
Podlistek,
Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Štajerskem.
Cabriel Majcen.
(Dal i«.)
Kulturne razmere so med Slovenci v obče bile ugodne. Živeli so naši prastarši v zadrugah, v katerih je veljalo: vsak za vse, ,vsi za vsakega. Pomanjkanja ni bilo, pa tudi ne stiskanja, ker so vsi bili med seboj enaki; suženjstva niso poznali; ba-vili so se s poljedelstvom, živinorejo, vinarstvom in čebelarstvom.
Po veri so še bili pogani. Začne pa se drugo-krat v naših krajih sejati seme krščanske vere .(sv. Amand, 630); sicer pa so prihajali misijonarji ' iz Ogleja in pozneje tudi iz Solnograda,; toda uspeha ao imeli mialo.
■Jarenina se je bržkorie še le v tej dobi začela obdelovati in naseljevati. To mi pravi: 1. dejstvo, da iz 'prejšnjih dob ni sledov, 2. pristno slovensko ime Jarenina, 3. dejstvo, da v naslednji dobi v zgodovini že tu nahajamo ime Jarenina, in 4. dejstvo, do nosi v onem času ta kraj to ime, dasi se je tu nahajala cerkev sv. Marije.
Ime Jarenina je brezdvomno slovensko in nastalo iz debla ,..jar." V stovenšftini je to deblo čve-
ki bodo odslej oskrbovali deželno brambo sami. Na cene kmečkih pridelkov bo ta tako pravična uredba zelo ugodno uplivala.
4.	Vlada samo v tem slučaju, če zbornica sprejme 5000 novih vojakov, vzdrži svoj predlog za odškodnino za rodbine nadomestnih rezervistov in za podpore poškodovanim vojakom. S tem zakonom pride tudi nad -4 milijone kron denarja med najpotrebnejše ljudi. Le na naših županih bo, da ne bodo tukaj ozkosrčni, ampak potrebo podpore lahkega srca -priznavali vsem ubožnejšim vrstam slovenskih rezervistov.
5.	Vlada opusti potem, če se sprejme označeno zvišanje rekrutov, zadnji -dve orožni vaji v deželni brambi. Vse še ostale orožne vaje ,pa ne bodo več tako dolgo trpele, ampak se v .vsem skrajšale za cele 4 tedne. To dobroto,, da so oproščeni ¿zadnjih dveh orožnih vaj, bo uživalo vsako leto 44.000 mož.
Zadnji dve orožni vaji sta bili za naše ljudi največja muka. Možje so bili že večinoma oženjeni, zraven zdelani in zmučeni, katerim je bila dolga orožna vaja nestrpna muka. Vojaki-rezervisti si bodo oddahnili, ko bodo začuli o tej veliki in "res koristni olajšavi.
Te olajšave ponuja vlada, če poslanci glasujejo za zvišanje rekrutov. iZa nas Slovence bi pomenilo zvišanje rekrutov kakih 200—300 novih vojakov, -od teh bi prišlo na štajerske menda 100—120 več vojakov. Nasproti temu pa stoje stotine, ki bodo uživali oprostitev od zadnjih dveh orožnih vaj in vsem "bodo koristile tudi druge olajšave.
Ne vemo, kako bodo naši poslanci glasovali, nimamo Še, ko to pišemo, nobenega poročila iz Dunaja. -Mogoče, da bo nas naš dunajski poročevalec iz državnega zbora še o tem pred sklepom lista obvestil. Na vsak način pa smo prepričani, da -so ponujene olajšave tako velike in potreba jasna, da bo naše ljudstvo le odobravalo, ako glasujejo v tem slučaju za vladno predlogo.;
Politični ogled
— Kranjska volilna preosnova. Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora je zboroval v soboto 9. maja in je prišel po večurnem posvetovanju do sklepa, s katerim je zagotovljena volilna preosnova. Najvažnejše spremembe so te-le: Mesto Ljubljana dobi dva nova mandata, tako da bo za-
terega pomena; primer za>prvi pomen: jaro žito. za drugega: jara kača, za tretjega: jaren glas, za četrtega: jarek. Po mojem mnenju je deblo v besedi Jarenina istega pomena, ki ga ima v besedi „jarek." Katerega pa? Jarek ^e, to mi pravi oblika besede, ono, kar je nastalo po jaranju, torej ¡po kopanju; inSjnoral je staroslovenski jezik imeti glagol z deblom „jai**, bržčas „jarati" = kopati. Vem, da ga v staroslovenskem slovarju ne najdem, ali to mi ne dokaže, da ga ni bilo; saj tudi besede „jarek" nima staroslovenski . slovar, dasi je jezik to besedo imel gotovo, ker jo imajo vsa slovanska narečja. „Jarenina" je torej (na novo) prekopana izemlja, no-vina; primerjaj ..krčevina!" Naši prastarši so ta prvotni svet začeli obdelavati in gai zato zvali Jare-nino. Imam Še dokazati, da je beseda Jarenina nastala v tej dobi. Prej ni mogla, ker ni bilo tukaj Slovencev; v naslednji dobi se pa že čita. Dalje. Cita ,pa se ob enem s poročilom, da je tu stala cerkev sv. Marije. Bržkone se je ta cerkev postavila Še le tedaj, ko je že bilo več stanovnikov :tukaj; tudi bi kraj potem, ko je icerkev že stala, več Lne dobil posebnega imena, ampak bi se zval Sv. Marija v S. g., ker druge oerkve s tem imenom tedaj v teh krajih ni bik). Ime Jarenina je torej bilo, preden se je postavila cerkev; keir pa je prva cerkev nastala bržčas (mislimo tudi na legendo o sv. Cirilu in Metodu!) v začetku naslednje dobe, je prav verjetno, da je ime Jarenina nastalo v tej dobi. Potemtakem je Jarenina prestara, "pristno slovenska naselbina; predstavljati si i imamo poleg gozdov in tra-višč obdelano zemljo, na n$j raztresene priproste lesene hiše z gospodarskimi poslopji. Prebivalstvo pa je ne ;le v Jarenini, ampak v Slov. gor. sploh bilo bolje redko; mnogo zemlje ni bilo obdelane.
stopana Ljubljana v novem deželnem zboru po pet poslancih. Od enajst mandatov splošne skupine dobi
enega mestna . občina ljubljanska, drugih deset pa je j porazdeliti na deželo. - Kočevje bode volilo samo svojega poslanca, trg Ribnica se pa priklopi volilnemu okraju ostalih dolenjskih mest in trgov. — Novi deželni zbor bo štel z virilistom knezoškofom petdeset članov.
—	Združenje ogrskih katolikov. Podpredsed^ nik ogrske -poslanske zbornice Rakovszky je imel povodom sestavitve ogrske katoliške zveze govor, v katerem je izjavil, da je skrajni čas,-da se ogrski katoliki združijo ter da si tako pridobijo v deželi gospodstvo, ki jim pristoja.
—	Bosna. Kakor se poroča iz Sarajeve, se resno misli na to, da se zgode; v -najkrajšem času spremembe v bosanski upravi. Da odstopi bosanski šef Icm. Winzor, je gotovo, ker se s skupnim finančnim ministrom baronom Burianom ne moreta razumeti. Za naslednika mu imenujejo tudi bivšega de-želnobrambovskega ministra fcm. pl. Lačerja. Kako resen je položaj v Bosni, se razvidi že iz tega, da so vzbruhnili v Rogatici nemiri, ki naj bi bili v zvezi # velesrbskim gibanjem v Bosni. Resnica pa je, da se je poslala v Rogatico infanterija in kon-jeništvo v-polni vojni upravi.
Maia poHflčna tt&utanlla.
Dne 8. maja: V današnji seji zbornice poslancev so interpelirali poslanci Biankjni in tovariši ministrskega predsednika barona Becka zaradi nezakonitosti na Hrvatskem in upliva istih na Avstrijo. - Včeraj zvečer so odpotovali z Dunaja cesar Viljem, njegova soproga in princ Avgust Viljem. — Poroča se, da bodo prišli balkanski knezi in vladarji eden za drugim .cesarju Francu Jožefu čestitat na jubileju. — Nemški državni zbor je odobril dogovor o prepovedi nočnega dela delavkam.
Dne 9. maja: Dne 30. t. m. se poklonijo cesarju vsi generali In odposlanstva vseii polkov, kojih imejitelj je cesar. — Nemški aesar je podelil dunajskemu županu Luegerju veliki križ pruskega kronskega, reda. — Portugalski ministrski svet je odobril odlok, da se porailoste vsi politični zločinci, razven kraljevih morilcev. — Na Haytiju je revolucija. V Kap Haytienu so usmrtili 65 državnih poslancev. Osnovala se j a vojaška protirevplueija.
D n e 1 0. m a j n i k a: Na Dunaj je dospel danes danski kralj Friderik, da čestita cesarju k jubileju. • — Na volilnem shodu v Varni na Bolgar-
VI. Slovenci pod Nemci do Hafosburžanov
(ok. 745-1282).
Kakih 175 let po našem prihodu v te kraje pa je samostalnosti bil konec; ne moremo te dobe imenovati izlate, ker jo večjidel izpolnjuje trpljenje, ali svobodni smo bili. Kaj to pomeni, bomo izvedeli kmalu. Izgubili pa smo svobodo taikole. Napadli so nas zopet Obri; naš slovenski knez Borut se je do Bavarcev obrnil za pomoč; dali so nam jo, ali, koso bili Obri užugani, vklenili nas v svoj jarem. Na-tančnejega ne vemo nič, še leta ne, le, da se je to zgodilo med 743 in 748. Ker pa. so Bavarci prav v istem času prišli pod vlado drugega nemškega plemena, Frankov, in se je Gorotan priklopil Bavarski, smo hkrati imeli dva nemška gospodarja, kot neposrednega Bavarce in kot višjega Franke. Postali smo I>oleg svobodnih Nemcev dvojni podložniki, in vsi upori so bili brezuspešni. Pokristjanjevanje se je nadaljevalo, posebno po sv. Modestu (750), a ljudstvo je branilo staro pagansko vero.
768 leta pa začne v frankovskem kraljestvu vladati Jvarol, ki ga zgodovina imenuje Velikega. Postal je tudi cesar. Njegova roka je bila železna. Karol je Oibre uničil; zraven, tega pa njegova vla-'da pomeni za nas: popolno pokristjanjevanje, suženjstvo in ponemčevanje.
Škofu solnograškemu in oglejskemu je dal pravico, od pokristjanjenih Slovencev terjati desetino. To je povzročilo, da je zlasti solnograški škof dal pokristjanjevati z večjo vnemo; verske upore pa, ki so bili nastali, je Karol dal zaidušiti z mečem. Tako je do okoli 800 v naših krajih bilo vse pokrist-janjeno in začela se je cerkvena organizacija; L. 811 še je Karol določil Dravo za mejo med obema
skem jfe prišlo do krvavega spopada med Stambu- i lovisti in socialisti. Bivši minister dr. Grenadijev je | bil težko ranjen. — Hrvatski denarni zavodi so vzeli vseučiliščne profesorje, ki so bili iz političnih vzrokov umirovljeni, v službo proti jako dobri plači.
Dne 11'. m a j n i k a: Cesar je sprejtel ministra Pradeja v posebni avdijenci. Prade bo v četrtek zaprisežen. — Predsednik praškega nadsodišča Wessely se je vrnil iz Karlovih varov in prevzel zopet >vodstvo sodnijskih < poslov. — Ministri dr. Fiedler, dr. Gessmann, Prade in Prašek odpotujejo v sredo v Prago, da i se udeleže v četrtek otvoritve češke i jubilejne razstave. — Praška industrijska družba je izključila od dela 4000 delavcev, ker so praznovali 1. majnik brez dovoljenja ravnateljstva.
Razne novice.
*	Promoviral je dne 7. t. m. na graškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva Ivan Korže, sin nadučitelja v Ribnici na Pohorju.
*	Iz šole. Stalni učitelj v Šoštanju g. Maksimilijan Hočevar je imenovan za strokovnega učitelja na meščanski šoli v Krškem.
*	Upravništvo „Slov. Gospodarja" opozarja uljudno vse one naročnike našega lista, ki so Še dolžni naročnino za letov 1906 in 1907, da blagovolijo isto prej ko slej poravnati, ker se jim bo drugače list brezpogojno ustavil.
*	Zborovanja pododborov S. K. Z. V neldeljo dne 8. maja je ■zboroval okrajni odbor S. K. Z. v St. Rupertu nad Laškim. Navzočih je bilo 40 mož, ki so pazno poslušali razpravo o raznih i točkah dnevnega reda, ter odločno protestirali proti trgovinski pogodbi s Srbijo.. — Hoče. Tudi pri nas se je vršil v nedeljo dne 3. maja zaupni shod, na katerem smo zbrani možje odločno protestirali proti trgovinski pogodbi s Srbijo. — V Rajhenburgu se je udeležilo zaupnega shoda zelo mnogo kmetov, ki so pazno sledili [ točkam dnevnega reda, ter končno odločno protestirali proti trgovinski pogodbi s Srbijo. — Podčetrtek. Tudi pri nas je zboroval por odbor K. Z., ki je odločno protestiral proti trgovinski pogodbi s Srbijo,
*	Prva jubilejna procesija k Mariji S n e ž-n i ali Novi cerkvi je prišla 16. maja od Sv. Jakoba v SI. gor. Vodil jo je gospod župnik K a p -1 e r in je bilo osemsto romarjev. Priložnostno pridigo in slovesno sv. mašo je opravil p. C i r i č. Najstarejši ljudje ne pomnijo pri Mariji Snežni tolike slovesnosti.
*	Jubilejne znamke po 10 vin. pridejo koncem tega meseca iz prometa. Vzrok je baje to, ker se da na teh znamkah zbrisati poštni pečat.
*	Za S. K. S. Z. na Štajerskem, so darovali jubilejne krone p. n. gg.: nadžupn. Lenart v Smart-nem 4 K, župnik Pečnik iz Podgorja 2 K, mestni župnik Cižek iz Slov. gradoa 2 K, župnik Sigi iz Terbonja 2 K, mladeniči iz Starega trga in Slov. gradoa izlicitirali sudmaririne vžigalice 1 K, posestnik Scshondorier iz Starega trga 1 K, posestnik Jurij Apačnik iz Starega trga 1 K, Ivan Ivane, kaplan, Cadram 2 K, Ivan JerovŠek 1 K; Lončarič, kaplan v Trbovljah 1 K; Groblšek Fr„ Slov. gradeč 1 K: neimenovan g. v Sav. dolini 30 K; Zamuda, kaplan, Vransko 1 K; Valentin Mikuš in Fer-ao Žgank, za napad v „Narodnem Listu" vsak po 1 K. Bog daj obilo posnemalcev.
*	„Domovina" je začela radikalno postopati proti svojim bivšim naročnikom, ki so se ji izneverili radi tejga, kjer venomer napada in grize r Kmečko zvezo in duhovnike, V svojih terjatvah preti ne-
usmiljeno, da bo. izročila vsakega, ki ne poravna svojega, dolga tekom treh dni, odvetniku.
*	Narodnjaštvo slovenskih liberalcev. Slovenski liberalni dijaki na graškem vseučilišču sicer, niso posebni prijatelji nemških buršev, kateri nastopajo proti njim s pravo germansko predrznostjo in surovostjo ter jim ne mečejo samo psovk v obraz, ampak tudi obkladajo njihova telesa z batinami, kar se jim seveda posreči le takrat, kadar velika premoč napade pešči,co slovenskih dijakov. Zdaj pa smo izvedeli iz časnikov, da so slovenski liberalni dijaki v Gradcu nemškim buršem ponudili svojo pomoč. Kaj je vendar sovražne bratce, ki se drugače črtijo in pretepajo,, zedinilo in sprijateljilo? !Sov-vraštvo proti katoliški veri in cerkvi. Inomoški vse-učiliščni profesor Wahrmund, ki je v javnem govoru in javni knjižici, skrpucani iz brezverskih in posebno sqcialdemokraških spisov, napadal in brez-stidno sramotil resnice naše vere o Bogu, o Mariji Devici, o zakramentu sv, Rešnjega Telesa itd., [e na migljaj od zgoraj šel na dopust. Za to določeni čas bi bil kmalu potekel in Wahrmund bi se bil vrnil podučevat katoliške dijake. Akademiški senat, to je zbor vseučiliščnih profesorjev v Inomostu, pa je podaljšal njegov dopust za cel poletni tečaj. To je razkačilo nemške .liberalne dijake, ki se brigajo za vse drugo, samo ne za resno študiranje. Da bi pokazali svojo moč, hočejo prirediti generalni štrajk na vseh avstrijskih vseučiliščih. In glej č-iido, med prvimi nenemškimi dijaki, ki so izrazili svoje sogla-šanje s to namero ter nemškim buršem obljubili svojo pomoč v pridi in obrambo brezverskega in cerkvi sovražnega profesorja, so bili naši slovenski liberalni vseučiliščniki v Gradcu. Tak je liberalizem! Zveže se s, sovražnikom, če je treba tudi z vragom, samo da škodi katoliški cerkvi. Treba je tudi pomniti, da so ti liberalni dijaki posebni varovanci Narodne stranke, ki podpira njihove težnje, obiskuje njihove shode in prireditve in sprejema v/. njihovih krogov najboljše in najbolj brezobzirne agitatorje. Ce se katoličani izmed raznih narodov združijo v obrambo resnic naše sv. vere in pravic katoliško cerkve, sta „Narodni List" in „Domovina" takoj po konci ter nam očitata brezdomovinstvo in izdajstvo narodnih pravic. Ce pa slovenski liberalec nemškega prime pod pazduho, da mu pomaga naprej ter pospeši in potrdi njegove korake proti katoliški cerkvi, ni to nič hudega. Pa tak je liberalizem po svojem bistvu: nič drugega nego neznačajnost, laž in hinavščina!
*	Surov odvetnik. Ko so v nekem kraju na Spodnjem Štajerskem proti že obstoječi liberalno-gosposki posojilnici kmetje ustanovili svojo kmečko posojilnico iz važnih gospodarskih razlogov, tedaj seveda je nastal vrišč in krik v liberalnem taboru. V tej „sveti" jezi se i je v pogovoru nek liberalni doktor proti nekemu kmetu izrazil, da kmetje, „te proklete svinje", nočejo) spoznati dobrot stare posojilnice. (Imena kraja in oseb so na razpolago. Op. ured.) Tako tedaj, če si hoče kmet pomlagati na svojo roko, zasluži take grde priimke od gospoda, ki bi moral pač vedeti, kaj je olika. Proč tedaj od liberalcev in njih zavodov, ker oni kmeta le takrat poznajo, kadar potrebujejo njegov denar in pri volitvah . njegov glas, drugače ga pa grdo zasmehujejo in zasramujejo. KJmečkai zveza ima srce in roko za kmeta, podpirajmo jo tedaj vsestransko.
*	R oblek se pere. V nedeljo 3. majnikia se je zopet umival na shodu v St. Juriju ob Taboru. Pa nesreča, zopet ni imel dovolj žajfe. Nekaj je drgal in žulil milo, o katerem je mislil, da bo najboljše, namreč ogrsko nagodbo, pa ni So. pokazalo se je samo nekaj pen. Da naša pogodba z Ogrsko naši
Škofijama. Jarenina je torej spadala pod solnograš-
ko škofijo, oziroma nadškofijo, ker je škof kratko
prej bil postal nadškof; duhovniki so bili Nemci. Ni-
mamo si pa teh predstavljati kot župnike in kaplane
v današnjem pomenu besed; ti duhovniki so bili misijonarji, nastavljeni h gotovim cerkivam na poziv in odpoziv; istotako se ne more govoriti o župnijah, ker rajon misijonarju ni bil omejen.
Bržčas je Jarenina že v tej dobi, torej v najzgodnejši dobi krščanstva med Slovenci, dobila svojo cerkev; vendar od te cerkve danes ni nič vieč, K večjemu kamenje, ld se utegne nahajati v sedanjem zidu. Sieer je kapela sv. Mihaela zelo stara, a za prvotno cerkev je ne morem smatrati, ampak mislim, da je poleg te služila za krstno kapelo: take so namreč imele vse najstarejše cerkve.
Ko so naši pradedje prišli pod Nemce, so zemljo, ki so si jo bili priborili s krvjo in skoz 175 let obdelovati kot svojo, iz večjega izgubili. Po nemškem pravu je novo pridobljena zemlja, kolikor je ni bilo obdelane, bila kraljeva; po tem bi naš narod sicer bil mogel ostati v posesti svojih zemljišč, toda zgodovina nas uči, da je v istini bilo drugače, da je namreč le malo slovenskih posestnikov se pustilo na svojini ter veliko večino razlastilo. Karol je boljše kose novega sveta, oziroma kolikor je hotel sam dati obdelovati, obdržal za se, ostalo pa razdelil med take, ki so si bili pridobili zaslug na ta ali oni način, pa tudi med take, ki so se mogli obvezati, da mu dajajo vojake. Obojni so mogli biti le svobodni, ne sužnji, in to so aili iz večjega Nemci. Bili so to vojvode, mejni grofje, drugi visoki pleme-nitaši, škofje, samostani, nižji plemenitaši, pa tudi neplemeniti svobodniki.
Zemljišča pa jim je cesar ali daroval ali dajal v najem. Oddajali so se različni kompleksi, po 100—5000 ha in še več. Obdeljeni pa so zopet proti gotovim pogojem oddajali drugim nemškim svobod-nikom, ako so imeli preveč. Tako je na mah naša zemlja do malega bila razdeljena med Nemce ter preplavljena z večjimi in manjšimi posestniki, ki so iz večjega bili prišli iz Bavarskega.
Poleg njih so zdaj naši prastariši do malih izjem bili brez imetja; reklo se je tedaj: „Kar pojem, to je moje, druzega niči"
A ne le to, izginila je kakor črez noč ebenem tudi veljava njihovih starih zakonov, še več, kot premagani postali so sužnji, to se pravi, izgubil je vsak celo pravico črez samega sebe. Veljalo je za nje odslej bavarsko pravo in po tem so bili popolnoma brezpravni. Novi gospodar Slovenca ni smatral za človeka, kakor je on sam, ampak za lastnino, kakor mu je domača žival ali katerabodi reč, s kojo sme ravnati, kakor se mu ljubi. Slovenec se jje prodajal in kupoval, menjal za druzega, za kako reč ali žival, on ni mogel z nikomur skleniti kake pogodbe, saj mu ni bilo mogoče besedo držati, za ženo si je imel vzeti ono, ki mu Jo je dal gospodar, in tedaj, kadar mu jo je dal; še celo do svojih otrok ni imel pravice, imel jo je gospodar. Ce je Slovenec storil komur kakto škodo, moral jo je poravnati gospodar;' fce je loto SloVenoa ubil, se je gospodarju plačala odškodnina.
{Daljei prihodnjič.i
j avstrijski polovici ni pravična, to sami dobro vemo in ni treba, da Roblek to vedno ponavlja, Da se je pa marsikatera krivica, ki je prej vladala v razmerju med Avstrijo in Ogrsko, za nas odpravila, je tudi res. In nadalje je resnica, česar pa Roblek niti ne omenja, da nam je Ogrska kot del skupne monarhije vendar bližja nego Srbija, in da moramo skrbeti tudi za to, da se naša monarhija ne raizce-pi tako, da ne bi več bila velevlast! Sicer pa je zdaj na dnevnem redu pogodiba s Srbijo in velik udarec, ki preti našemu živinorejstvu vsled nameravanega uvoza tuje srbske živine. Spodnještajerski kmiG tje so na mnogoštevilnih javnih in zaupnih shodili odločno protestirali proti tej točki srbske pogodbe. Roblek pa imenuje to, kakor „Narodni List" poroča, klomedijo. Lep kmečki poslanec, ki mu je obramba kmečkih pravic komedija! Roblek sam pravi, da je brpzdvomno, da je pogodba s Srbijo v sedaj sklenjeni obliki v škodo našemu kmetijstvu. Zakaj pa ni takrat mislil na to, ko je glasoval za nujnost socijald^mokraškega predloga, da se naj odpre-j jo naše meje tuji živini?! Nikdar ne bo mogel utajiti. da je njegovo takratno gla&ovanje bilo napačno ter da je nekako sokriv za udarec, ki bode globoko I ranil našega spodnještajerskega kmeta. Roblek je v j svojem govoru v St. Jurju menda tudi zato, da bi i pokazal, kako dober kristfan je, navajal sv. pismo, i jn sieer Gospodove besede proti pismarjem in fari-] izejem. Kajpada so po njegovi sodbi pristaši K. Z. j taki hinavci, ki so podobni nekdanjim farizejcem. Mi i nočemo g. Robleku vračati milo za drago, toda pri-| jateljsko mu svetujemo, naj resno premilšljuje sveto-i pisemske besede, ki jih je sam rabil, in naj ž nji-j mi primerja svoje postopanje. Pred volitvijo je slo-| vesno zatrjeval, da ne pripada ne Narodni stranki i ne K. Z., temveč je kandidat neodvisnih kmetov, po i volitvi pa je kmalu zlezel v tabor Narodne stranke, i katero je na imenovanem shodu zopet hvalil in pri-i poročal. Kako ime zasluži tako ravnanje ? Naj iskre-| no premisli one svetopisemske besede proti foinav-j cem in menda bo aam našel primeren odgovor, j Roblek določa Narodni stranki namen, da naj po-• pelje naše ljudstvo iz teme in nevednosti, do luči i in potom olike in omike do samostojnosti. Prav» s prav! Toda če bo narodu svetil s tako brljavo la-1 terno, kakor zadnjikrat v St. Juriju, se to še dolgo \ ne bo zgodilo.
* Tržne vesti dne 8. maja 1908. Nestalnost žitnega trga vpliva jako močno na kupčijo z moko. j Mlini so se iznebili le toliko blaga, kolikor se ga ; najnujnejše potrebuje. Višje cene pa je izrabila dri> i ga roka, da se je iznebila blaga kolikor največ mo-| goče. Primanjkovati pa je začelo ostrih in finih vrst | moke. Ržena moka tudi ne gre izpod rok, ali ker : tu ne kvari druga roka cen, dosegajo mlini polne j cene. Poročila o kupčiji z otrobi in s klajno moko i se glase različno. Cena je ostala neizpremenjema, j toda nekaj se je že dalo odbiti. — Sladkor so po-i šteno pognali navzgo»' in kakor pravijo, ni zanes-| Ijivo, da ne napravijo še nekaj korakov navzgor, i Do 1. septemibra 1908 je sicer še; precej časa, ali i zaradi lepšega je treba prej skrbeti za višje cene, da ne pride vse naenkrat. S tem pa nočemo reči, ! da ne dobimo nižjih cen. — Mast. Kupčija, majhna, ! cene neizpremenjene. — Živina (Dunaj). Zadnji se-menjski dan se je prignalo na dunajski semenj to-| liko živine, da že več let ne toliko. Crez 1100 repov ; je prišlo ogrske živine več na sejem kakor navadno in iz HrvaŠke in Slavonije se je dovedlo črez I 110 repov več kakor zadnji teden. Cena je jako : padla za vse predmete. Vsled padajočih cen so se | dobro založili dunajski in tuji mesarji, ki niso ho-i teli zamuditi ugodne prilike, napraviti dober kšeft, j ker prihodnji1 teden lahko prinese zopet za toliko i višje cene. Voli prve vrste so izgubili do 2 K, ako-I ravno je bila kupčija živahna. Težko so se prodali : voli srednje vrste, ki so se plačevali 4 do 5 K ni-, žje kakor zadnji teden. Slabih volov se je prignalo i mnogo preveč in so izgubili v ceni do 6 K. Tudi ščetinarjev so pritirali mnogo na, sejem, toda pitane živine je bilo premalo, ker se je zadnja dva sejma v obče prignalo - premalo in je bila potreba večja. Cene so pa ostale skoraj neizpremenjene, deloma 1 do 2 v pri kg. višje. Prignalo se je črezi 11.700 glav in je ostalo črez 480 komadov nerazprodanih.
Mariborski okraj.
m Mariborski poštni uslužbenci priredijo dne 2. avgusta t. 1. pod pokroviteljstvom c. kr. poštn, nadkontrolorja Henrika Hauserja povodom cesarje^ vega 601etnega jubileja v -vrtu Gotzove pivovarne veliko slavnost. Morebitni čisti dobiček se bo porabil v dobrodelne namene.
m Posknšen samomor mlade tatice. V poteki dne 8. t. m. je bila zaprta 161etna Adela Neubauer iz Kamnice radi tatvine. Prenočevala je v neki gostilni v Koroški ulioi, se izmuznila vi sobo natakarice Fras in ji ukradla prstan jza 22 kron. V ječi se je ¡hotela na zamreženem oknu obesiti. Rešil jo je paznik, ki je prišel slučajno vv njeno celico. Oddali so jo v bolnišnico.
m Dopuščanje bikov v mariborskem* okraju se bo vršilo letos ob sledečih dneh in v sledečih krar-jih: Dne 18. maja predpoldne ob 8. uri v (Magifat-lenskem predmestju v gostilni „pri slonu" za občino:! Studenci, Bistrica pri Lembahu, Bistrioa pri Rušah,
Lembah, Lobnica, Ruše, Sv. Martin pri VurbergM, Sv. Miklavž, Pobrežje, Razvanje, Radvanje, Ciglen-ce; popoldne\ob 2. uri v Slivnici za občine: Fram, Gorice, Ješenci, Gornje in Spodnje Hoče, Rače, Loka, Sv. Marjeta na Drav. polju, Ranče, Orehova vas,, Pivola, Podova, Pohorje, Rogoza, Slivnica, Bohova in Skoke. — Dne 21. maja predpoldne ob Mi. uri v Jarenini za občine: Jarenina, St.- Jakob, Polička ves in Vukovski dol; ob Vali. url predpoldne v Št. Ilju za občine: St. llj, Selnica ob Muri, Cir-šak in Cirknica; ob 2. popoldne v Pesnici za obline: Dobrenje, Gradiška, Grušova,j Kaniža, Leiters-berg, Sv. Marjeta ob Pesnici, Pesnicki dvor, Ranči; ob 4 popoldne pri Gor. Sv. «Kungoti za občine: St. Jur ob Pesnici, Gor. Sv. Kungota, Plač, Svi-činas in Vrtice. — Dne 29. maja piedpoldne ob 8. uri v Mariboru na malem vežbališču za občine: Kamilica, Jelovec, Janževvrh, Karčevina, Sv. Križ, Sv. Peter, Rošpoh, Slemen, Bresternica, Boč, Selnica ob Dravi ob popoldne pri Sfv. Lovrencu nad Mariborom za občine: trg St. Lovrenc, Kumen, Cinžat. V mariborskem okraju je sedaj, kakor kažejo izkazi, ki so se poslali okrajnemu odboru, 134 bikov in 0300 krav.
m Maribor. Župnijski Izpit? so delali sledeči kaplani: Ivan Grobelšek iz Slov. Bistrice, Josip Lon-čarič iz Trbovelj, Albin Slavec iz Zreč in Alojzij Zamuda iz Vra<nskega.
m Leitersberg-Karčovina. S. K.' S. 2. snuje v Leitersberg-Karčovini pri Mariboru Izobraževalno društvo. 2|e prvi sefetanek zadnjo necDeljo je pokazal, kako nujno potrebno je društvo tik Maribora. Ko se pravila potrdijo, se začne z marljivim delom. Prosimo rodoljube vsestranske; podpore; za to vele-važno društvo ob meji.
m Slov. kat. politično društvo &a šentlenarski okraj imelo je dne 10. maja v gostilni g. Arnuša shod, na katerem se je razpravljalo vprašanje „Kako vzgajati kmetski naraščaj?" Poročilo o tem shodu prinesemo prihodnjič.
m Sv. Lenart v Slov. gor. V nedeljo dne 10. maja smo se zbrali vsi šentlenarski Slovenci, da ugovarjamo proti ustanovitvi nemške šole, katero namerava na zvijačen način zidati Sudmarka. Več o tem /prihodnjič.
m Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ustanovilo se je („Katoliško slovensko bralno in gospodarsko društvo", katero si je na svojem ustanovnem shodu dne 3. maja izbralo za predsednika g. Jan. Schon-wetter-ja, veleposestnika iz Palclinja. To društvo je bilo pre)potrebno, kar je najbolj iz tega razvidno, da so si kmetje sami že dolgo časa želeli ustanovitve takega društva. Posebno navdušenje za to društvo je med mladino, ki se vadi vsako nedeljo v petju pod spretnim vodstvom g. Žaler-ja. Kdor se še ni vpisal v društvo, naj to takoj stori. Oni mladeniči in dekleta, ki .se žele vaditi v petju, naj se najpozneje do konca tega meseca oglase ozir. upišejo, kajti pozineje se ne bo moglo več na nje ozirati.
m Sv. Lenart v SI. goricah. Schulverein-s k a šola. Šentlenarski župan Jos. Sedminek jn zdravnik dr. Zirngast hodita okrog kmetov ter lovita podpise za nemško šulvereinsko šolo. Svetovali hi tema dvema gospodoma, da naj raje skrbita za bolj pametne stvari, posebno bi g. purgermajstru Sed-mineku svetovali, da naj raje sam še gre nekam v eno šolo, kjer se bo naučil, kaiko naj on gospodari v svoji občini, da se ne bo ta od dneva do dneva bolj zadolževala, naj raje doma študira, kako bi se njegova občina otresla ogromnih dolgov, ne pa da ji hoče nakopati zopet nov jarem, nove dolge s šul-ferajnsko šolo. Nekateri kmetje, ki so o tem njegovem najnovejšem manevru slišali, so se zarekli, da ne bodo pri njem niti za vinar voč kupili, ker je on proti njim, ker jim hoče z novo šolo zopet nove davke nakopati. To je pač gospddu purgermajstru in trgovcu , Sedminpku najboljši odgovor za njegovo šolo. Sicer pa se še vidimo!	Davkoplačevalec.
m Prvi roj bučel je dobil dne 12. t. m. veleposestnik Urbas na Slemenu. Spravil jih je v panj. Ko je pa šel zvečer pogledat, našel je panj prazen. Najbrž jim stanovanje ni prav ugajalo.
m Nesreča. Na postaji Pragersko je pri&el 6. t. m. železniški uslužbenec Josip Hostaj med trka-če, ki so ga s tako silo pritisnili'na prša, da jena mestu umrl. Bil je edini sin posestnika J. Hostaj-a Iz Nove vasi pri Slov. Bistrici. Nesrečnež je baje sam kriv nesreče.
m V Slov. Bistrici pri trgovcu A. Pinter je v petek po noči odprl nekdo vrata, ki peljejo v trgovino ter odnesel 8 parov novih' nizkih čevljev in kakih 100 svilnatih robcev v vrednosti 5— 600 kron. 'Ako bi kdo kaj tacega prodajal, naj se takoj naznani.
m Zupeča vas. Dne 7. t. m. začelo je pri nas goreti ob %12. uri, dopoldne ter je ogenj v eni uri uničil osem poslopij. Nesreča je tem večja, ker so v teh poslopjih stanovali večinoma sami najemniki (oferji), katerim |e zgorelo vse, kar so imeli. Domači požarni brambi se | je zahvaliti, da ni ogenj napravil "Še večje nesreče. Prišel je tudi na pogorišče neki ,„fajerber", ki ga/ pa nismo poznali, ker se ni javil, to pa morebiti vsled tega, ker mogoče ni znal slovenski, ker je tudi voda iz slovenske zemlje in na slovenska poslopja morala bežati pod njegovim nemškim „marš!" Kakor se sliši, bil je ta nemški lajerber iz slovenskih Cirkovec doma.
m Po-ilnt nrad v Slov. Bistrici naznanja, da bodo uradi« ure po nedeljah in praznikih odslej le od 8. - 10. ure dopoldne.
m Čebelarski shod. Dne 28. maja po večernicah se Trši čebelarsko zborovanje v šol. poslopja pri Sv. Benediktu. Predaval bode g. Iv. Jurančič ter praktično kazal napravo umetnih rojev. Vsi udje tudi
sosedi se vabijo. — Naeelstvo.
Ptujski okraj.
p Cirkovce na Dr. p. Iz naše občine je bilo pri vojaškem naboru 25 slovenskih mladeničev. Izmed teh nas j|e 11 rekrutov.
p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Preč. g. dr. Ivan Mlakar, stolni dekan v Mariboru, je daroval našemu bralnemu društvu 82 knjig raznovrstne vsebine. Društveni odbor mu izreka prisrčno zahvalo.
p Sv. Marko niže Ptuja. Sv. Marko je res imeniten in srečen kraj, da ga doktorji tako radi obiskujejo. Tako se jim dopade, da so obljubili, da pridejo še enkrat k Sv. Marku v Bukovce in Stojnoe. Potem so še rekli, da. bodo šli tudi v Spuliljo, kjer je Brenčič doma. Toda n,aj le pridejo, samo paziti morajo, da se zopet ne opečej6, kakor v Stojncih. Napredujejo pa ti gospodje, sedaj ■/o inizikanta jemljejo na shode. Vseh ljudi je bilo 16 in sicer 4 Barbarčani, 5 Stojnčanov, 2 Ptujčana, 4 BukoVčfani, odločni pristaši K. Z. in muzikant s harmoniko. Shod se ni vršil, ker so baje plakati, ki so viseli na steni, prepozno prišli, in ljudstvo ni vedelo, da bo shod. Ali je zopet tega „Gospodar" kriv? Tako pravi nek mladi gospod pri Sv. Marku, če mu ne gre kaj po volji, da je vsega „Slov. Gospodar" kriv. Kadar bodete zopet priredili shod pri Sv. Marku, nafcnanite v „Slov. Gospodarju" dan in uro, pa bodo hitro ljudje vedeli, in. ne v „Narodnem Listu", katerega skoraj nihče ne bere. Da, zares, razmere v domačtem kraju so se zelo spremenile, o čemur zlasti jasno govore prirejeni shodi" tako žaluje neki gospod študent, ki piSe svojemu prijatelju in ga vabi, da pride domu o Veliki noči, kjer bo zvedel o vsem tem natančno, kakor tudi o marsičem drugem. Pri Sv. Marku se pač vidi in ljudje javno govorijo, da jih dohtarski koncipijenti in liberalni študenti ne bodo osrečili. Tioraj če zopet pridete, pripeljite seboj ja dosti pisarjev in še več mijzikan-tov, tedaj bodo mogoče ljudje šli na shod, Če ne zavoljo vas, pa vsaj zaradi muzike. StojnČani so tudi spoznali, da jih' Narodna stnanka ne bo osrečila, zato se niso udeležili shoda. Sfhoda Kmečke zveze ua cvetno nedeljo pa so se udeležili ravnrfo najbolj imenitni možje in so tudi pristopili ter plačali ud-nino. Torej, da bo enkrat mir, pustite Sv. Marka pri miru, ne hodite razburjat ljudi, saj vidite, da ni nič uspeha. Sicer pa če pridele, na svidenje!
p Velika Nedelja. Pretečeno nedeljo, dne 10. maja sta nas počastila s svojim obiskom generala Narodne stranke Kukovec in Spindler. Napovedan je bil javen ljudski shod, toda tako, da ni bilo raz-videti iz plakatov, od koga je napovedan. Akoravno je bil začetek napovedan ob 3. uri, so otvorili shod še le ob 4. popoldne, ker ni bilo zborovaleev. Predsednik je bil trgovec Veselič. Koncipijent Kukovec začne govoriti o spremembi volilnega reda za deželni zbor. Zlasti se je hudoval nad tistimi virilisti, poslanci, katerih nikdo ne voli. Seveda, ker sta poleg gg. knezoškofa lavantinski in graški. Ker govor ne-bi bil popoln, če se ne-bi spomnil gospod dr. Ko-rošča in „Slov. Gospodarja", zato je tudi mahnil po njih. Tudi drugi govornik, g. Spindlter iz Celja, je kvasil o takih rečeh, kakoršne beremo dan na dan v Narodnem Listu. Kar sta dobrega govorila, to že itak vemo dolgo iz „Slov. Gospoidarja", drugo pa si lahko zase obdržita. Zlasti takih reči sta se varovala, o katerih sta viedela, da imata poleg nemirno vest. Na vprašanje, kaj je s srbsko pogodbo, sta se izgovarjala, da sta na to pozabila v tako obsežnem dnevnem redu. Seveda sta se prala in umivala, pa kaj, ko se opravičiti nista mogla. Govorili so še o razmerah na Koroškem, o nastavljanju nemških sodnikov po Slovenskem in drugo, kar nam je že itak vse znano. Da pa sta si seboj domov nesla sklep, da ne prideta več k Veliki Nedelji, so jim priskrbeli naši vrli možje in fantje, ki so pokazali, da se od dohtarjev ne dajo več komandirati. Povedali so jim marsikatero, katere nista pričakovala celjska gospo-cia. Ko je imela Kmečka zveza tukaj shod, je poročal „Slov.' Narod", da je bila večina žensk in otrok. Čudno se nam zdi, da bi tri ženske, ki so bile v zborovalni sobi, tvorile večino med 500 zborovalci. Zdaj pa bo prišel „Narodni List" in se bo hvalil, kaka lepa udeležba je bila nta shodu Narodne stranke. Da poročam resnico, moram reči in mora tudi vsak priznati, da ni bilo več ljudi, kakor vsako na-\adno nedeljo po večernicah. Ratzun tistih narodov-cev, ki so prišli iz Ivarykovec, Petovar, Munda in Simonič, niso imeli nič svojih pristašev. Pač pa je bilo okoli 80-100 žensk in deklet, kakih 40 mož pristašev Kmečke zveze in precej mladeničev. Da so tudi tukaj pokazali svojo liberalno oliko, je tako naravno. Z raznimi nelepimi izrazi so se poslovili od nas, ko so jih še domači fantje prej poučili, da se ne dajo izzivati. To si naj zapomnijo tudi celjski študentje, da naj priredijo shod rajše nekje na Japonskem, tukaj smo jih siti. Mbrebiti se Se vidimo pred volitvami.
p Sv. Barbara v Halozah. Dne 26. : aprila 1.1. je vabila Narodna stranka odbornike naših peterih občin k zaupnemu posvetovanju v šolo, da sklepajo o volitvah v: cerkveni konkurenčni odbor, ker, so .prejšnje volitve bile razveljavljene. Dosedaj je imela
v odboru večino Štajerčava stranka, ki hoče. celo klopi v, cerkvi sama razprodajati. To pot ste jim šle na lim samo dve. občini: Sv. Barbara in Sv. Elizabeta, V Gradiščah je dobil župan1 Zurpn • nezaupnico, v Gruškovcih je Škec obupal, Slatina je že itak na strani Kmečke zveße. Vidi se torej, da se bo tudi v krajnem šolskem svetu in na občinskih stolcih v kratkem za nas na bolje obrnilo, naj še tako psujejo v Leškošekovi in Pajerjevi gostilni čez farovške klerikalce. Vse, bo le pospešilo poraz, ker ljudstvo, v jedru dobro, se je že naveličalo: večne proticerkvene gonje, pri kateri se je, gbneralu celo stri motor. To je slabo znamenje, da je gospod poljubil kamenje, vračajoč se iz ^avTČa. Vse se krha: „Naprej", posušilnica, pletarna, konserve, ker hočete pri: teh društvih uganjati liberalno politiko. Ce ne gre, pa ne gre! Zmaga je naša!
p Sv. Miklavž pri Ormožu. 'Shod, ki ga je priredila S. K. Z. v nedeljo, dne 10. maja pri Svj Miklavžu, je bil mnogoštevilno obiskani. Prišli so skoraj vsi zaledni kmetje in delavci iz domače župnije, kakor tudi iz Svetinj, Bolfenka in drugod. Samo vrlih mož je gotovo bilo do 300. V velikem številu pa so udeležili shoda tudi mladeniči in ženske. G. Janežič je pozdravil navzoče, ter predlagal za predsednika shoda g. Peitlerja, podpredsednika gosp. Meška, zapisnikarja Jož. Šu,ta, in reditelja gg. Kosec in Rozman, kar se enoglasno sprejme. G. Paj-tler pozdravlja vse navzoče ter da besedo g. drž. poslancu Pišeku, ki je med drugim povdarjai, da se hoqejo med seboj čisto po domače pogovoriti o K. Z., delovanju poslancev v državnem zboru, odsekih itd. G. poslanec govori obširno o teh predmetih in polaga na srce g. županom, da razpravljajo pri občinskih sejah o vprašanjih o dveletni vojaški službi, o starostnem zavarovanju, sklenejo ter pošljejo glede njih pelticije, opremljene z mnogobrojnimi podpisi, poslancem.Glede delavstva omenja, da vse hiti v mesta, ima gotov zaslužek in podporo ua stara leta. Zavarovanje, v katerega se naj vštejejo tudi vi-ničarji, poljski delavci in posestniki, bo tedaj mnogo pomagalo našemu kmetijstvu, ker bodo potem delavci, zavedaje se oskrbe za stara leta, raje delali na domači grudi. Ko se je pred letom ustanovila Slov. kmečka zveza, je bilo pričakovati, da bo tudi naša inteligenca z veseljem pozdnavila ta korak in stopila v vrsto bojevnikov za ljudteke pravice. Toda ona nas prezira. Kadar so kake volitve, smo ji dobri, drugače pa "nas še ne pogledajo. Zato pa se mi bolje zavedajmo svojega stanu in pometimo z istimi, ki nam delajo le škodo. Vinogradnike opozarja gospod poslanec, da je cena grlice na pritisk poslancev malo padla; edina pomoč bi bila, da se ustanovi pri nas tudi tovarna za galico, kjer bi si jo lahko potem naši kmetje nakupili, kar bi jim prišlo mnogo ceneje, kot jo sedaj naročati iz Gradca in drugod. Ko je gospod poslanec še odgovoril na razna vprašanja, je končal svoj govor z besedami: Pomagaj si sam in Bog' ti bo pomagal. Vsi za enega in vsak za vse. (Dolgotrajni „Zivio".) Za gosp. poslancem je nastopil drug govornik, gospdd Brenčič iz Spuhlje, ki je razvil v kratkih besedah program K. Z. Naš namen je, združiti vse katoliško misleče kmetijsk)o prebivalstvo, naj si bo potem kmet, delavec ali viničar, v eno močno verigo, na katero bo potem morala vlada računati, zakaj v združenju je moč in zmaga. Naj toraj vsak cenjenih zborovalcev pristopi danes kot član h K. Z. Končno je pozival gospod govornik vse navzoče, 'da naj izvajajo geslo: „Sv.oji k svojim".- — Zdi se mi, da je leto 1908 vlilo novo moč v življenje slovenskega naroda, tako je pričel tretji govornik g. Meško. Naš kmetski, dosedaj tako zaničevani stan ae je jel združevati. Upati je bilo, da bo vse izobraženstvo z veseljem pozdravljalo ta korak v ljudskem napredku. Toda ljudje, ki jim je narodno delo in skrb za kmetski stan deveta briga, hočejo vse lepe naše načrte uničiti. Dan za dnem dobi naše ljudstvo, katero mirno (prenaša vse, kakor božji volek, udarce od strani gospioske. To mora izginiti. Zavedajmo se, da smo prvi stan v državi; mi smo, od katerih živijo, zato pa bodo morali ravnati z nami, kot z ljudmi, ne pa kot z živino. Zato vam še enkrat kličem, dragi rojaki, stopite pod prapor krščanstva, vstopite v K. Z. — Veseli živio-klici so zadoneli, k'o je stopil na oder, g. Bratušek, bivši kaplan pri Sv. Miklavžu, ter začel razkrivati umazanosti Narodne stranke. Povsod, kamor pridejo, tudi pri nas so že bili trikrat, vpijejo, mi smo pošteni kristjani, a v njihovem „Narod.. Listu" pa beremo dan, za dne-rtwn najnesramnejše napade na katoliške duhovne in sv. vero. Nato je z mnogimi citati iz ,.Nar. Lista" dokazal, da Narodna stranka ni samo brezverska, ampak tudi protiljud-ska stranka. Zato pa proč z „Narodnim Listom" in njegovo stranko. Narodna stranka ni naša mi h® njeni. Stričnik slavnega Stanka Vraza, g. Franc Vraz, je z navdiušujočimi besedami bodril svoje so-brate za boj za tri svetinje, ki so nam jih priborih naši pradedi in ki jih naj mi neomadezovane izročimo našim potomcem, in te so:. sv. vera, slovenski, jezik in lejoa naSa domovina. PojdimD v boj za te naša svetinje, da bodemo mogli zaklicati s pesnikom: Pepelni dan ni dan več tvoj - . Tvoj je vstajenja dan! — Nato so se enoglasno sprejele sledeče resolucije: 1. Zbrani zborovalci odločno zahtevamo, da. ostanejo srbske meje zaprte in. prosimo gg. poslan^ ee. da zahtevalo isto in zabranijo vse posiave, ki bi bile v škodo kmetu. 2. Zahtevamo, da se šolske počitnice prestavijo na prejšnji čas, to je od 1. ?ep-
tembra do 1. novembra, ker edinole v tem času otrok Unetu kaj koristi. 3. Izrekamo dvornemu svetniku 1 dr. Ploju nezaupnico, ker je zapustil svoje krščanske volilce in se prikiopil liberalcem. 4. Obsojamo grde napade liberalnih listov na poslance Kmečke zveze. Konečno je stopil še g. Stuliec na govorniški stol, ter pozival navzoče, da si naj globoko v srce vtisnejo nauke, ki so jih slišali danes in naj ostanejo zvesti S. K. Z. Nato je zaključil predsednik shod, ki je trajal skoraj tri ure in se zahvalil posebno g. državnemu poslancu Pišeku, nakar so navzoči zaklicali trikratni Živio! Ta shod bo ostal nam Mi-klavžencanom dolgo v spominu.
p Sv. Križ tik Slatine. Dne 12. maja se je zbral v čitalnici pododbor S. K. Z. ter enoglasno protestiral proti odprtju srbske meje; dotična peticija se fe podpisala in poslala našemu vrlemu poslancu dr. Korošcu. Tudi se je z velikim ogorčenjem protestiralo proti raznim kartelom, tem nesramnim pijavkam ubogega ljudstva, proti žitni borzi in proti ogerskemu narejenemu vinu. Istotako so sfc postavili kandidatke za občinske volitve občine okolica Slatina, ki se vrše prihodnji pondeljek dne 18. maja. Takrat vsi krščanski volilci na volišče! Naj nobeden doma ne ostane! Ali bostey volili tistega, ki je veliko kriv razdelitve stare slatinske občine? Ne! 'Ali tistega, ki hoče na občinske stroške« most črez Sotlo, samo zase in svojo žlahto? Stokrat ne! Ali tistega, ki je največ kriv, da sie je državna podpora tako nepravilno razdelila? Tisočkrat ne! Ali tistega, ki vas pri vsaki priliki in nepriliki goni k dr. Korošcu? Stotisočkrat .ne! Ali tistega, čiegar milo-stivi ženi boste morali roko poljubiti", ako boste imeli pri občini kaj opraviti ? Milijonkrat ne!! Le pridite vsi volit! V-Tekačevem je 11. maja zmagala z , lepo večino S. K. Z., v okolici Slatina pa mora zmaga biti popolna!
p Pol. narod, gospodarsko društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. rot. ima "javen občni zbor dne 24. maja v nedeljo ob 3 nri v stari Äoli. Na doevnem retiu so važne reči. K obilni vdeležbi uljinjuo vabi odbor.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo dne, 17. maja popoldne ob 3. uri javen društven shod pri g. Vaupotiču v Ljutomeru. Na dnevnem redu so razna važna gospodarska In politična vprašanja. Govorili bodo gg. državna poslanca Eoškar, dr. Benkovič, Mleško i, dr. Kmetje, delavci, somišljeniki, udeležite se shoda v obilnem številu.
i Sv. Jurij ob Sčavnici. V nedeljo dne 10. maja, smo imeli pri nas slovesno prvo sv. obhajil}. Crez 80 otrok je v nadzorstvu svojih vernih učiteljev in učiteljic prišlo z največjim \eseljem in radostjo v procesiji iz, šole v cerkev, kjer je vse želje teh ljubezni koprnečih srčic utišal Jezus v sv. obhajilu. — Istega dne po večernicah pa smo spremili k zadnjemu počitku dve osebi, ki sta obe'izvabili iz oči neštetega ljudstva, ki se je pogreba udeležilo, obilo solz ter najsrčnejše gonjenje. To sta bili Marija Fras iz Dragotinec, za< katero je poleg zapuščenih otrok bridko jokal zlasti njen brat, profesor, iz Varaždina,' ter Otilija Felrenc iz Krabo-noša, mlada deklica, stara še komaj 19 let, 'ki pa je skoro pet let že živela v nedopovedljivih mukah svoje hude bolezni. Marija, kraljica majniška in usmi* Ijena pomočnica turška, pa je konečno trpeči, deklici na očitno čudežni način skrajšala trpljenje ter izprosila srečno smrt, po kateri je pobožna muče-nica tako zelo hrepenela. Ginljivo je bilo dejstvo, da je njena sestrici predpoldne prejela prvo sveto obhajilo, popoldne pa v isti obleki, spremila svojo sestro k-grobu, ki je bil slovesno opleten ter z rožicami kar : posut. Počivaj v miru, nedolžna duša!
1 Umrl je pri Sv. Duhu na Stari gori dne 1. maja t. 1. upokojen učitelj g. Franc Giolob v starosti 86 let. N. v m. ,p.!
1 Bučečovci na Murskem polju. Izjavljam vsem tistim, kateri so me imenovali 'pristaša Narodne stranke, da ne maram več imeti z isto nikake zveze, ker slem sprevidel in se prepričal, da od Narodne stranke nima kmet nikake koristi. Bučečovci, dne 5. maja 1908. Franc Žtitek, kmet in predstojnik.
1 Terhegovci. Našta občina je sedaj uboga, po trtni uši uničenih vinogradih; kjer je pred leti lepo rastel trs, je sedaj vse uničeno; moramo regulati in smo že tudi večino zregulali. Novo zasajenje pa stane mnogo denarja. Ali kje #a vzeti? Davek raste k davku. Naš sedajni predstojnik si beli glavo, kako bi zmanjšali občinske doklade, ali kje vzeti denar, ki bi ga potreboval za stare dolge? Stari umi-rovljeni predstojnik, kakor se sam imenuje, je gospodaril blizu 7 let prav po receptu svojega šefa ali preroka, seveda tako zvito, 'kakor taki znajo; slednjič pa se vendar dobri občani vse^a tega naveličajo in pri prvi občinski volitvi mu izpodmaknejo županski stolec. Ker je delal ovire, je bilo treba dru-gokrat nastopiti in sicer s tem večjo silo, tako da .je telebnil, da se je slišalo dve milji daleč. Nazadnje si je ta hrust pridjal ime umirovljeni predstojnik. Pa dragi bralci, ne mislite si, da mu občina sedaj pokojnino (penzijo) deli, kaj še! Kje pa so z&sluge? Poglejmo računske knjige! Oh groza, v kako žalostnem stanju so bite! Ni bilo druge pomoči, kakor da so se izročile deželnemu računarju in tam so narešetali 89 K 28 v (in blizu, »oliko stroškov) _primanjk]jaja v enem letu. Klar je spadalo v občin-
sko ,,'kaso", to je rade volje plačal; (kar se tiče stroškov za (pregledovanje, je moledoval pri občini, da bi mu pomagala plačati, kar se pa seveda ni zgodilo (mogoče v starosti). Tlako znajo gospodariti štajercijauci in liUeralci!
1 Iz Grabuuoš. Zapustil nas je vrl, zavedeti mladenič, Davorin Hrašovec. Bil je ud bralnega društva in služil vsem našim fantom v vzgled. Zdaj pa si je naročil ptujskega „Štajerca", ki ga, strastno prebira. Ni ga več v čitalnico in vedno hodi sam okoli. Žal nam je sicer blagega mladeniča. Zato pa ti kličemo, vrni se v našo sredino, kjer te bomo z veseljem sprejeli in zapusti slabo pot,"ki sojo nastopil. — Grabonoški fantje.
Slovenjgraški okraj.
s Staritrg tik Slovenjgradca. Shod kmečke zveze. Zares prekrasen/ dan je bil 10. maj za nas kmete slovenjegraškega okraja. Shod pri Petri-ču se je prav krasno obnesei. Vsi smo nestrpno čakali popoldanskega vlaka, s katerim so prišli zadnji pristaši iz zgornje Mislinske doline. Po njihovem prihodu stqoi burno pozdravljen g. državni in deželni poslanec in predsednik Kmečke zveze g. Roškiar na oder. Pozdravi vse navzoče v imenu Kmečke zveze in takoj naprej pove, da ni prišel nobenega žalit, ne osebe in ne stanu, ampak samo pridobivat za Kmečko zvezo, da bi se v njej v prijateljski zvezi združili vsi kmetje in delovali ž ryimi tudi vsi drugi stanovi. Vsi Slovenci, brez rajzlike stanu, smo vzrastli iz kmečkih rodbin. Delajmo torej tudi vsi za kmeta. (Živijo! Burno odobravanje.) Predsedstvo si pridrži sam, za podpredsednika pa predlaga odbornika Kmečke zveze za slovenjegraški okraj, gospoda Schondorferja. Za zapisnikarja so določili gosp. Pavla Žagarja. G. Schondorter pozdravi gg. poslance in o(?da besedo g. državnemu poslancu Ivanu Roškarju. Ta je v svojem pet četrt ure trajajočem govoru razjasnil pazljivim poslušalcem pomen zborovanja. Povdarjal je pomen in potrebo ¡društev, posebno gospodarskih. Vsi stanovi, ki so se združili, so si izboljšali svoj stan. Tako so si uradniki v kratkem času izboljšali svoje dohodke skoraj za 25 odstotkov. To je uspeh združitve. Avstrijska kmečka posestva imajo skupaj 6 milijard dolga, od katerih se mora plačevati m leto okoli 300 milijonov obresti. Potreba je torej, da se posestvo razbremeni od dolgov. Zato je potreba gospodarske združitve. To pa je cilj Kmečke zveze. Seveda so tej zvezi nasprotni takozvani inteligentni krogi, kakor uradniki, učitelji, in odvetniki. A njihovi predsodki so krivi, zato pa jih vabimo, naj se uvrste v naše čete, poprejšno je pozabljeno. V skupnem delu je moč, ki bi se posebno rabila na gospodarskem polju. Kar se gospodarskih stvari tiče, k,aže g. govornik lepe uspehe više-avstrijskih, i gornje- in srednje-štajerskih kmečkih zvez. Svoj denar pri zavarovalninah naložijo v svo-iih zavodih, lak o da ostane denar doma. Omenja tudi, kako se tudi " naših krajih, kjer so že ustanovljene hranilnice in posojilnice, veliko stori v korist krnela, ker nimajo več dragih uradnikov, ampak delajo sami. Rešiti se moramo nepotrebnih uradnikov v zavodih, katere lahko vodijo kmetje sami, in pa tudi gledati, da dobimo svoj kapital. Nadalje je navajal sredstva za omejitev zadolženja kmečkih posestev. Ko je končal svoj govor, so kmetje g. govornika proslavljali z živicnklici. Nadalje sta govorila g. Alojzij Terglav, deželni poslanec, in g. dr. Ant. Korošec, državni ¡poslanec. O teh govorih poročamo prihodnjič.
s Na Remšniku je umrl tamošnji nadučitelj gospod Josip Smole, v starosti 54 let. Zapušča žalujočo vdovo in še nepreskrbljenega sina. N. p. v m.!
s Skale. V nedelja dne 17. t. m. po gleda liški igri ob Vi5. uri popoldne se vrši občni zbor kmetijske zadruge. Dnevni red obsega razne važne točke, med temi zanimivo predavanje potovalnega učitelja Vlad. Pušenjaka. Ker se bodo razpravljala razna za šaleško dolino važna gospodarska vprašanja, se vabijo kmetje iz šaleške doline k mnogo-brojni udeležbi. Več med oznanili!
Konjiški okraj.
k Konjice. V nedeljo popoldne je v slovenski šoli priredila tukajšnja podružnica c. kr. kmetijske družbe javno predavanje. Poslušalcev je bilo izmed kmečkega stanu kakih 20, potemi kneževi uradniki in gozdarji, gojenci viničarskega tečaja in par tr-žanov, ki pa vsi» razun morebiti dveh dobro razumejo in govorijo slovenski. Gozdarski svetnik Hess je govoril za kmete o gozdarstvu. Povedal je dobro, a i žal le nemško, tako da ga ravno tisti niso umeli, za katere je govoril, namreč kmetje. Dobro je bilo,: da je potem gospod potovalni učitelj Goričan še enkrat po slovensko na kratko in razumljivo ponovil predavanje, kar bi bilo itak popolnoma zadostovalo.« G. načelnik Seidler se je pa v/ svojem poročilu skrbno varoval, da bi mu ne ušla kaka slovenska beseda. No ja, da' je le nemšlki značaj podružnice rešen! Živio!
k Konjice. Kmečka hranilnica in posojilnica je imela, preteklo nedeljo prvi uradni dan, ki je pokazal, da ji je. zagotovljeno ne samo zaupanje med konjiškimi prebivalci, ampak tudi lep uspehj Pri-
stopilo je namreč takoj osemnajst zadružnikov ter je bilo ta dan' skupnega denarnega prometa. 13.374 K 49 v. Gotovo je, da bo kmečka posojilnica v . par letih prekosila svoje nemške in slovensko sovrstnico v.prometu, dobiček se bo pa razdeljeval v gospodarske namene. Udje prvega načlalstva so: Anton Toman (Prežigalec), načelnik; Jan. Rudolf, podna-čelnik; Ign. Potnik, Ant. Stebernak, Jurij Klanč-nik, Jan. Bezget, Viktor Preglej, odborniki. To so možje, ki zaslužijo- popolno zaupanje. Kmetje, to je sedaj naša hranilnica in posojilnica, oklenimo se je, vlagajmo 'prihranjeni denar, ki < se bo obrestoval s 4%% obrestmi, in če potrebujemo posojila, ga dobimo po ceni z jako malimi; stroški, kajti načelstvo ura-duje brezplačno. Uradni dan je vsak četrtek od 9. —12. ure dopoldne, ali če. je ta dan praznik, en dan poprej. Pojasnila glede posojil pa se dajejo vsaki dan v začasni pisarni v kaplaniji.
k Denarni zavodi v konjiškem okraju. Mladenič, ki rad prebira „Slovenskega Gospodarja", potoži svojemu prijatelju: Moj oče pa gredo vsako nedeljo\ k „osmi maši" v Konjice,. potem pa v špar-kaso po „Štajerca." — Okrajna hranilnica v Konjicah ima poslopje blizu cerkve, zgrajeno večinoma s kmečkim denarjem. V tej palači kmečkih žuljev se sedaj zastruplja naše ljudstvo z brezbožnim berilom, s časnikom, ki ga je ,prepovedal -ljubljanski škof v letošnjem postnem, pastirskem listu. In vendar so še nekateri tako nespametni, da hranfujejo tam svoj denar. Za naše kmete konjiška posojilnica ni našla prostora v načelstvu. Vemo, zakaj ne. Kmečko ljudstvo je verno, posojilnica pa liberalna pod varstvom liberalne Zadružne zveze v Celju. Zraven svojega uradništva mora \ podpirati veri in .kmečkim koristim nasprotna lista „Domovino" in „Narodni List." S tem večjim veseljem pozdravljamo novo kmečko hranilnico in posojilnico, ki je začela poslovati dne 10. t. m. Vodijo jo pristaši Kmečke zveze. Število naših denarnih zavodov se je zopet pomnožilo /v korist našemu kmetu. Kmetje, vzdignite denar iz zavodov, ki sramotijo vaše versko in narodno prepričanje ter se oklenite z zaupanjem slovenskih kmečkih posojilnic, ki so pod varnim okriljem Zadružne zveze v Ljubljani. Naj velja tudi tukaj naše geslo: Svoji k svojim! Nasprotniki naše vere in narodnosti pa naj zvedo, da se ravnamo tudi glede denarnih zavodov po besedah Slomšekovih: „Vrli Slovenci! Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike."
k V Ločah pri Konjicah je umrl v torek župnik Anton Lednik. Pogreb je bil danes ob 11. uri. N. p. v m.! .
k Ljjubnica. Umrl je dne 6. t. m. po kratki bolezni še ne čisto 60 let star Matevž Pungartnik, sedaj prevžitkar v Ljubnici. Bil je skoro 30 let občinski zastopnik. N. p. v m.!
k Prihova. Narodno-liberalna stranka je naj-brž^ na posredovanje našega g. nadučitelja pri nas si pridobila enega zaupnika, ki bo pa za to pri prihodnjih občinskih volitvah, zletel iz občinskega odbora. —, Gdč. učiteljici ročnih del pa za enkrat svetujemo, da se zdrži polifike in naj pusti mirne ljudi pri miru ter uči otroke lepo ročnih del, za kar jo plačujemo. Drugega za» sedaj ne rečemo ničesar.
v V Cadramu bila je za okoško občino dne 6. t. m. občinska volitev; tam, kjer je >6 let zapovedoval visoki in učeni župan Alojz Leskovar p. d. 3i-monjak, kmpt na Straži, tik nekdanje stare rimske ceste, ki pa ni mož stane, verske in narodne korenine, saj je pri občinski volitvi 8. februarja 1906, domačega svojega župnika in častnega občana, kn.-šk. konzistorijalnega svetovalca sirovo napadel zato, ker se je volitve udeležil in ga je učil, da se naj on altarja drži in se v politične stvari ne vtika, in je bil aa (o junaštvo v ptujski kroti kot poštenjak od nog do glave pdlivaljen, ker ve, kaj se duhovniku spodobi povedati. Ker se je ta dan obnašal kakor kak vsemogočen turški paša, ga ne eden volilcev ni upal zavrniti, pač pa jih je več sklenilo, ua ne bodo več v njegovo hišo stopili Ta mož je tudi pri vsaki deželno- ali državno-zborski volitvi priporočal kandidate „Štajerca" in ne Slovenske kmečke stranke. Ob nedeljah popravlja za cerkvijo ali na koru s*> svojim prijateljem velikim Nemcem. Antonom Obrul pridige in druge cerkvene odredbe, slabo skrbi za občinske ceste, bolj pa za lastno plačo; pomaga kot volilec oplotniškim posilinemcem k zmagi pri občinskimi volitvah, je junaški agitator naših nasprotnikov in je bil prepričan, da ga nihče raz županskega stola ne more vreči. Saj ga ni moža v celi občini, kateri bi tako učen bil kakor on. Trdil je zadnji čas, da nse mara več biti župan, a je vendar od hiše do hiše hodil in svoje privržence nagovarjal, da naj pridejo k volitvi. In res, prišel je dan in ura volitve 6. t. m., in še toliko občinskih mož ni prišlo, da bi bil ta, toliko priljubljen župan, bil zamogel iz njih volitveno komisijo sestaviti, in bil je ¡prisiljen onega gospoda, kojega je pred 3 leti k altarju gonil, načelnikom komisije odbrati; menda v prepričanju, da se bo ravnalo po pregovoru: Roka roko umije, in se bodo glasovi nanj in na njegovo stranico oddali. A svet je nehvaležen in ž njim tudi možje te komisije, ki se za županove žeije niso •zmenili in so odločno njegove nasprotnike volili ter so tisti v 3. in 2. razredu bili vsi izvoljeni; le v 1. razredu sta 2 privrženca županova zmagala, župan sam je prišel k srečkanju, a tudi srečka mu ni
bila ugodna in propadel je cisto, da Se v odbor ni prišel. Zdaj se bo pač videlo, se bo li s tem Sta-jercijancpm tudi svet podrl ali ne.
Celjski okraj.
c Slivnica pri Celju. V soboto, dne 9. t. m. ob uri pfedpoldne smo čutili tukaj dva močna potresna sunka. Škode ni napravilo nobene. — V petek smo pokopali nad 80 let staro mater in vdovo Ano Kurnik.
c V Lurdu pri Grižali bode v pondeljek, dne 18. majnika ob 9. uri dopoldne pridiga in peta sv. maša za dekleta celjske Marijine družbe. Vabijo se na to lurško slavnost tudi dekleta iz drugih Marijinih družb. V Lurdu bo o pol 8. uri zjutraj tiha sv. maša in se bo prej in pozneje spovedovalo in obhajalo.
c $t. Pavel pri Preboldu. V petek, dne 1. maja je po odborovi seji, zvrnivši se iz županskega stolca, preminul tukajšni g. župan J. Cajner. Izrazil se je, da je prostovoljno odstopil, bolj gotovo pa menda vsled bojazni, da ne bi mu bilo treba kdaj pozneje prisiljeno odstopiti. Saj čas je že bil. Sedaj mu je odvzeta prilika, na liberalnih shodih kot šentpavelskemu županu delati nečast svoji občini z neumestnimi govori. Naj sedaj v miru odlpočiva. Na njegovo mesto so postavili moža narodnjaka, do sedaj" odločnega prijatelja katoliški stvari v osebi g. Fr. Cilinšeka. Upamo, da tudi v bodoče svojega značaja ne bo spremenil, da boi le ostal zvest svojim načelom.
c Iz Mozirja. Po točki 06. občinskega reda morajo se važne občinske zadeve, kakor proračun in računi javno razglasiti. Pri nas pa le slučajno zvemo od kakega odbornika take važne reči. Računi bili so na ogled, kakor smo slišali, od 9. aprila skazi 14 dni. Ce si hotel si ogledati račune, ni bilo tajnika ne v pisarni ne doma, pa tudi nikake-ga razglasa na občinski tabli, in se še do da,nes ni javno razglasilo. Zaradi nek?gia novega in nepotrebnega kanala vložila se je pritožba od več posestnikov že pretečeno jesen na deželni odbor, ker je istega delal župflii brez vsake seje in vedenja odbora. Ne vemo, ali je prišla pritožba na svoje mesto, ali je romala v občinsko peč, ker o rešitvi ni nika-tyega sledu. Pečnico prodal je narodnonapredni odbor pod vodstvom štajerčijancev kar pod roko, brez vsakega javnega razglasa, gotovo so se bali, da bi bil kupec kak klerikalec. Ni čuda, da se pri takem delovanju niso zastopili kmetje in, tržani. G. župan, ali ne znate brati občinskega refda, da tako postopale? Treba bo potrkati na višjo oblast, je-li občinski red veljaven tudi za mozirsko občino ali ne.
Občan.
c Iz St. Petra v Sav. dolini. Naša hranilnica in posojilnica, katero sta „Narodni List" in „Domovina" že med mrtve prištela, deluje jako dobro. V sedmih mesecih obstanka ima skupnega prometa 84.315 K 5 vin. Meseca aprila je imela prometa 10.287 K 5 vin. Očiščena nasprotnikov se posojilnica prav dobro razvija in si pridobiva zaupanje vseh občanov. Vam občanom pa kličemo: Oklenite se naše z res dobrim namenom ustanovljene zadruge!
c Iz Lok pri Mozirju. V „Domovini" štev. 50 napada nekdo Č. p. Anzelma radi gledališke predstave, katero smo loška "dekleta priredila v prid in olepšavo naše Marijine kapelice. Očita se mu, daje on pošiljal vabila in sicer1 po celem svetu. Pa to ni res. Vabila smo dale natisniti me same proti njegovi volji ter smo jih brez vednosti p. Anzelma okrog pošiljala, pa tudi ne po celem; svetu, ampak le nekaterim našim prijateljem in znancem.: Tudi ni resnica glede pijače, da se je pilo in pelo za denar, ki se je dobil pri predstavi. P. Anzelm je šel le na veliko prošnjo g. župana in g. lrmana v gostilno na kozarec vina, kar se je pošteno plačalo, pa ne z onim denarjem od predstave. Da usjpeh igre ni bil dober, je krivo le to, ker je isti celi dan izpod neba padala snežena mešianca. Iz tega se lahko sprevidi, da ni bilo popolnoma ustreženo našemu namenu, da bi mogle s pridobljenim denarjem olepšati kapelico, vendar nekaj malega smo pa le storile in Mariji darovale. Onega neprepričanega človeka pa prosimo, Če ga skrbi in misli, da nam je denarja od predstave zmanjkalo, naj pa on pomaga, toda z denarjem, ne pa s svojim lažnjivo-obrekovalnim, peresom. P. Anzelma pa prosimo, naj se ne žali radi' onega napada v „Domovini", saj oslovsko riganje ne pride do neba.
Loška dekleta.
c Dramlje. „Narodni List" bi moral poznati razmere in ljudi svoje vrste v Dramljah ter res navdušen biti za gospodarstvo in narodnost, pa bi ne bil tega pisal, kar je prinesel drugi teden po Veliki noči odtod. Pomagajmo mu k razsvitljenju! Za ko-misijon je župan imenoval dva moža Narddne stranke in dva Stajerčijanca, nobenega pa od slovenske katoliške stranke. Ravno tista dva sta izvoljena v občinski odbor. Kako se vjema to z vašim načelom: ,jiarodnost je naše najvišje načelo" ? V komisijon in odbor so voljeni trije, katere imajo naši ljudje zaradi preteklih homatij z občino globoko v želodcu. Eden izmed teh in njegov sosed strežeta pijancem s šnopsom in vinom, še med božjo službo, da naglo lezejo v siromaštvo. Ste na skrb pri gospodarstvu j>ri drugih pozabili? V odbor je voljen tisti mož, ki
je pred kratkim nepričakovano v Slov. Gospodarju najznanil, da je ¡pretrgal vsako zvezo z Narodno ; stranko. Na vsem ni nič res. Mož ni zapustil svo-j jih dosedanjih prijateljev ne za trenutek in od njih se je dal voliti v konkurenčni in občinski odbor, v konkurenčnem celo za načelnika. Možje so menda na glavo padli, ko so to storili. Vsak pot mimogre-
•	de vidijo, kako pušča ta mož kot načelnik kraj. šol. : sveta staro šolo razpadati, in venidiar mu zaupajo i načelništvo še imenitnejšega odbora. Stari načelnik | konkurenčnega odbora pa, ki je za župno cerkev ti-! sočake daroval, ni bil vreden milosti priti v kateri | odbor; ravno tako ne cela vrsta drugih starih od-I bbrnikov, ki so se pri državno- in deželno-zborski
volitvi postavili na katoliško stran (h Kmečki zvezi. Cisto dober se jim je pa udel Stajercijanec iz druge župnije. So li še dobri kristjani, ki katoliške može zametujejo? Kdo je pa razun župana najbolj kriv takega za gospodarstvo, narodnost in, vero škodlji-' vega vspeha pri volitvah? Ne eden ali dva, ampak cele trume zdihujejo: Da bi le ne bilo nikoli k nam tega nesrečnega komija! Vse bi bilo boljše. Komi j Jarnovič je prišel v Dramlje z malo culico. Sedaj pa je mogočen gospod. Njemu bi moralo biti pokorno vse. Župan, odbor, učitelji; pol fare kmetov in kočarjev mu je že. Te spravlja z Nar. Listom v sužnost celjskih advokatov. Pomagat mu hodi iz St. Jurja učitelj Kvjeder, ki je pri zborovanju na Pon-kvi trikrat glasno izrekel, da je za ločitev zakona. Morebiti je pa Jarnovič tako zmožen, da je vreden pokorščine vs/f*h? Govori naj samo zgodovina zadnje občinske volitve, na katero je „Narodni List" toliko ponosen. Jarnovič ni prav sklical odbora za volitev komisije. V imenike je zapisal pet starih mrličev in brez števila drugih pogreškov; niti župana ni vpisal v pravi razred. V določenem času 4 tednov ni j tri dni nič pustil pogledati v imenike. Agitatorji so ■ trosili neresnice o novih stavbah, ako zmaga duhov-! sk^ stranka. Med volitvijo so z vinom in šnopsom tla umivali, tako je teklo od miz. — Možje! Združimo se na podlagi katoliške vere, da bo še kedaj v Dramljah zopet veselejše! Kaj imamo dobrega od tega, če bi se davali doma in |to časnikih? Skrb za gospodarstvo in narodnost, pa vera nas naj združi!
o Ponikva. „Domovina", s katero se strinja „N. L.", piše: „Da so sedanji odborniki res brezverci, ne imeli bi tako p i t a n e g a župnika, kateremu ne najdeš v desetih farah para". V odgovor: Da sem tak, kakoršen sem, se nimam zafhvaliti Narodni stranki, ampak Bogu. Vi me niste zredili in me tudi ne bodete. Plač», ki jo dobivam iz davkarije, so jo imeli moji predniki in jo bodo imeli moji nasledniki. Da računim strankam pri porokah, krstih in pogrebih previsoko, mi dosedaj vest št ni očitala in ljudje tudi ne. Ne beračim ne. Urne maše imam zastonj. Da imam svoj zajuterk, kosilo in večerjo, kakor drugi ljudje, ne bo preveč. Lafhko bi mi očitali pitanost, če ne bi mogel zaradi nje več opravljati svoje službe. A lahko mirno rečem, da sem i vestno spolnjeval svojo dolžnost v spovednici, na prižnici in v vs£h duliovskihfopravilih. Postregel sem ! vsakemu, kolikor je bilo mogoče. Zaradi moje pita-' nosti tudi v uelih 14 leti'h, kar sem tukaj, ni nobeden j umrl brez sv. zakramentov. Ce je ta pitanost komu | v nadlego, je gotovo mieni in je nikomur ne želim. Ko bi pa videl, da bi morali drugi zaradi nje trpeti, bom odstopil, in lahko dobite kakiega „kumerne-gfc". Hvala pristašem Narodne stranke za krasen poklon po 14 letnem delovanju. Alojzij Kreft, župnik.
c Ponikva. Gospod župnik! nič se ne žalosti-te. Mene so še hujše zdelali, čeprav sem suh. Morda bodo v kratkem trdili, da je tudi to njih to^lu-ga. Vsem ljudem pač ni mogoče ustreči, še Bog ne. 1 Ce je suša, gode mlinar, če je ¡deževno, tpa lončar.
•	A tudi jaz odgovorim Narodni stranki. „N. L." piše: „Posebno si je brusil pete kaplan, Ašič. Zadnje dni je oblazil celo občino, nobena ženska volilka ni bila pred njim varna. V šoli je pisal sam volilne listke in jih dal celo šolskim otrokom mfed učnimi urami pisati." Da bc padec Ponikve Narodno stranko hudo zadel, sem si mislil, da* ji bo pa tako možgane pretresel, da nič več prav ne vidi in ne sliši, se nisem nadejal. V laži je narodni dopisnik zares mojster. Je-li mogoče, da bi jaz v nekaterih dneh oblazil celo ogromno občino, in povrh še veliki teden! Kaj takega more pisati le človek, kateremu so se kolesci zlamali. Kedaj sem bil v Zagaju, Slatini,
! Ostrožnem, Dolgigori, Ponkvici, Spodnjih-, Zgornjih selcah, Sv. Ožbaltu, Unišah, Dobovem, Luterjih, Srževici, Završili, kedaj agitiral po Ponikvi? Govorite! Bil sem le pri starem Ferležu v Hotunjah, pri Vovku, med potjo pa govoril z Buserjem. Da ni bila nobena genska volilka pred menoj varna, je debela laž. Dobil sem le dve pooblastili, ki ste podpisani pred pričami v župnišču, na pptu k Vovku sem pa bil priča, da sme mož za ženo voliti. Da sem pisal volilne listke v šoli in celo otrokom dal pisati, je grozovita laž. Vsak, ki mi to dokaže, dobi 100 K, in vsak otrok, ki je pisal 100 K. Ce nimam sam denarja, naj vas ne plaši, prepričan sem, da mi ga vsak od tre>h bratov, če treba, brzojavno ipošlje. Pi-j sal sem enkrat v šoli, a n&volilne listke, ampak se-j kirjjce; in sicer tedaj, ko sem moral nadomestovati i g. učitelja in sem bil dve uiri zaporedoma v 3. raz-j redu. Tudi drugi g. učitelji niso podučevali, am(pak pisali zapisnike o bolezni. Opoldne bila je pa šola zaključena za 14 dni. Koliko je bilo otrok v šoli, 1 vam lahko pove gospod nadučitelj. Z lažmi si ne bodete nič pridobili, ampak zgubili še tisto malo ugle-
da, ki ste ga dosedaj imeli. Značilno za vas pa je pismo, ki ste ga o meni pisali na škofijstvo. V pre-j pisu ga imam tukiaj in je vsakgmu na razpolago. Med drugim pravite: „Ce pa ne bo prestavljen, imajo pa tako v Celju protestantovsko cerkev in bomo pristopili k drugi veri. Nas je okoli 30." Tako! ne več!? In vi bodoči protestanti hočete voditi katoliško občino na Ponikvi, rojstnem kraju dike slovenskega naroda, škofa Slomšeka. In to si drznete še pisati svojemu nadpastirju? Sramotili niste mene, ampak sebe. Zdaj vas pjoznamo. Ura vaša je odbila. Grozite mi z napadi. Le vse na dan! Morda je še čas, da me spreobrnete, da bom tak, kakor ste vi. Prestave se ne bojim. Jaz sem vsak trenutek pripravljen. Prisegel sem pokorščino. Dokler pa ni odloka, ostanem vaš kaplan	Maks Ašič.
Ker ste naju blagovolili tako počastiti, pošlje-va vsak po 5 K K, S. Z. v Mariboru.
c Dramlje. „Domovina" si privošči 8. maja po občinskih volitvah župnika vse bolj kakor „Narodni List" in „Stajerc." „Miroljubni" dopisnik! Namesto da spisujete kazenske pridige za ovoje duhovnike, storite rajše sledeče: l.preberite si ).,in 2. člen o'-činske postave, kjer je duhovnikom ravno tako dovoljeno se za volitve brigati, kakor vsakemu drugemu volilcu. 2. Ako naganjate duhovnike v cerkev in na pokopališče, jih pustite vsaj tam pri miru, da vam povejo, kako se naj v i življenji vsi ljudje ravnajo po'naukih svetega evangelija. 3. Ce naganjate duhovnike samo v cerkev, potem .še porinite trgovce v štacune, učitelje v šole, organista na kor, krč-marje v gostilne, sedanjega župana in i vse kmjete na polje, obrtnike in rokodelce k svojemu poslu. 4. Narodni stranki naročite, da bo iz svojega programa izpustila veri in cerkvi nevarno grožnjo: „Nikdar ne bomo pripustili, da bi se versko vprašanje vtikalo, v javno življenje." S tem naukom ne dovoli stranka, da bi po veri ravnali učitelji v šoli, vo-lilci pri raznih volitvah, ter odborniki, poslanci in uradniki pri raznih svojih poslih. 5. Slovo dajte temu in enakim naukom, pa vam bojo duhovniki prepustili vse posvetne posle in učili samo v cerkvi.
c Št. Jur ob Taboru. Dne 3. t. m. je imel Roblek shod pri Južnu. Druga točka dnevnega reda niti na vrsto ni prišla, ker je bila za Narodno stranko že pri prvi točki zmaga tako sijajna, kakor na sv. Jožefa ona generala dr. Kukovca. Ran-čigaj je očital Robleku, zakaj je za odprtje srbske meje glasoval, kar je pa hotel Roblek utajiti. Ran-čigaj ga je opozoril na zadnji govor v Grajski vasi, na laar Roblek ni več tajil. — Rančigaj je vprašal Robleka, kako jc mogel zastopnik kmetov glasovati s socialdemokrati, koji psujejo kmeta oderuha, ngkar je Roblek odgovoril: Ce najdem na gnoju cekin, ga tudi poberem. Bravo g. Roblek! Res, res, precej po gnoju duhajo, koji z gnjilimi jajci celo še svojega ljubljenca poškropijo. Vredni so lepe primere, koji suvajo in s pivom polivajo na^orotnega govornika, in se obnašajo, Kajkoi divjaki. Pijani razbojniki so bili častna straža Roblekova.
,c Trbovlje. Naši liberalci s Kramarjevim ju-ristom vred se Šeine morejo pomiriti radi mlisijona. To vsaj kažejo njihovi listi. O pohujšanju po mL sijonskih pridigah more čenčati :e &ovek, ki ni L-ti-• šal nobene, ampak ga je kdo pošteno nafarbal. Nikar se ne delajte tako hinavsko svetih! Vašega pi-: šarjenja o jezuitskih zločinih iz Slezije vam itak nihče ne verjame. Skrbite raje, da ne bodo dajali pohujšlevanja vaši kompanjoni. Ko bo zopet misijon, pa se oglasite. Misijonarji ■ bodo imeli prav radi vsak dan še eno pridigo samo za tenkovestne liberalce, pri zaklenjenih vratih, in sicer tako nedolžno pridigo, da se gotovo nobeden izmied vas ne bo več pohujšal. Tako bo, ustreženo vsem., nam navadnim grešnikom in vam angelcem.
c Loka pri Zidanem mostu. Razne reči. Graj-ščino v Loki sta kupila, tovarnar Hauptman iz Ljubljane in Derraelj iz BoŠtanja za 80.000 gld. — Občinski tajnik Merzel je šel od tod v Trbovlje. Ob njegovem času je občinska pisarna bila velika liberalna kovačnica. — Na sejmov dan dne 4. maja je nekdo vlomil v cerkveno Skrinjico, pa ni veliko našel, ker sta. cerkvena ključarja prejšnii dan Skrinjico izpraznila. Sumi se, da je tat blizu doma.. Na altarju1 so ležali 3 krajcarji, katere je najbrž tat pustil od same jeze, da ni več našel.
c Gornjigrad. Slab dan je bil četrtek dne 23. aprila v liberalnem koledarju, strašna jeza pri gotovih gospodih, ker so mnogi'' ugledni tržani vzdignili deleže pri liberalni posojilnici. Zvedelo se je tudi, da si je morala ta posojilnica izposoditi denar pri rečiški in mozi^ski, dai izplačuje odpovedane hranilne vloge. Da, .da, ljudstvo se je začelo zavedati in je prišlo do spoznanja, da je edino pravilno načelo: S svojim denarjem gospodarimo rajši sami, kakor pa naši politični nasprotniki!
c Izobraževalno društvo v Celju priredi v nedeljo, dno 17. maja popoldne ob »/. uri v Celjskem Narodnem domu predstavo „Lurška pasta rica". Med odmori poje in svira celjski cerkveni zbčr.
c Bralno in pevsko druitvo na Zg. Ponikvi priredi dne 17. majnika popoldan v gostilni V. Vaš veselico s petjem in Šaljivima igrama „Krčmar pri zvitem rogu" in „Pravica se je izkazala". Po veselici prosta zabava s žaljivo poŠto.
« S. i. izobraževalno druitvo v Loki pri Zidanemmosta ima predavanje'dno 17 maja po večernicab v društveni sobi. Vse člane in prijatelje društva vabi k obilni udeležbi odbor.
c Dobrasfca Marijina dražba in dekliška zveza priredite v nedeljo, dne 17. majnika po večernicab slavnost v proslavo Marijinega jubileja, s petjem, govorom, deklamacijami i. t. d.
c Kmetijsko bralno druitvo na Ložnici pri Žalcu, vabi na veselico, ki jo priredi dne 17. maja t. 1. v dvorani g. Fran Hodnik-a,
ločno ob :Vj"8. tiri zvečer b sledečim sporedom; „Testament". Narodna igra s petjem v -štirih dejanjih. Po igri prosta zabava. Vstopnina: sedeži J. vrste 1 K, II. vrste 80,v,,III. vrste 60 t, stojišče 40 v. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
j Pojasnila o inseratih daje
| upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za
10 vinarjev.
Brežiški okraj.
b V kozjanskem in sevuiškem okraju se bodo vršili poučni tečaji za cepljenje- na zelenem m za poletna dela v vinogradih, in sicer: 17. maja pri Starkiu v Lamperčah, 24. maja pri Drolcu ¡v Pod-vrhu, 7. junija v deželnem vinogradu v ! K rajnem brdu, 14. junija, pri Radeju na Dovskem, >21. junija pri Bračunu v Koprivnici, 28. junija» pri Kosu v Gorjauah. Tečaje vodi dežielni vinarski nadzornik g. Malus. ,	/'.	. :
b Planina. Dne 17, t. m., t. j. v, nedeljo ob 3. uri popoldne zboruje Kmečka zveza v prostorih g. Treinerja v bralni sobi. — Potres smo Čutili tukaj 9. t. m. ob 10. uri predpoldne. Potres je trajal par sekund. Škode ni nobene..
Državni zbor.
Vlada je dala svoj predlog za zvišanje rekru-tov pri domobranstvu nemškemu agrarcu groiu Kolovratu, da ga vloži nujnim potom. Da pa se predlogu pripozna nujnost, treba je dvetretjinske večine. In to je vlada za ta predlog zelo težko spravila skupaj. Nihče ni bil nasprotii toliko iz stvarnih razlogov, ampak najbolj in skoro edino iz političnih vzrokov. Stvarno se predlogu ni dalo mnogo ugovarjati, ker je. dejansko bilo potreba zvišati število domobranskih vojakov, in ker je vlada obljubila zares veflike olajšave pri vojaštvu, če se sprejme Kolovratov predlog.. Ampak iz političnih razlogov so se obotavljali Cehi in Slovenci, glasovati za predlog in s tem podpirati vlado.
Slovenski klub je v štirih sejah temeljito razpravljal o političnem položaju, posebno kakor so ga ustvarili' nemški sodniki na Korpškem s svojim nastopanjem proti Slovencem. Tudi štajerski poslanci so navajali vzroke za nezadovoljnost proti vladi. Nazadnje je skčtenil klub z večino glasov, da glasuje iz stvarnih razlogov za predlog, vendar dovolil iz političnih ozirov, da se štajerski in koroški poslanci odtegnejo glasovanju.
Tako se je tudi zgodilo. Štajerski poslanci S. K. Z. in koroški poslanec niso glasovali za vladni predlog.
Ker so tudi Cehi nezadovoljni z vlado, se je tudi izmed njih mnogo odtegnilo glasovanju. Tako je prišlo, da je bila vlada v veliki nevarnosti. Samo 4 glasove je dobila nad dvetretjinsko večino.
Izid glasovanja je bil predmet veliki razburjenosti med poslanci. Zbornica je opazila, da se je mnogp Slovencev odtegriilo glasovanju, in poslanci tujih strank so prišli vprašat, kaj je razlog, 'Slovenski poslanci so poučili druge poslance o svojem položaju.
Najnovejše novice,
Zaupni shodi S. K. Z. Poročilo o lepo uspelih zaupnih shodih moramo izpopolniti z vestjo, da so tudi v kozjanskem! okraju ti shodi bili dobro obiskani | ter so imeli prav lep uspeh. To velja po-sefbno v Št. Petru. pod Sv. gorami, kjer je takoj 64 vrlih kmečkih mož pristopilo K. Z. Živeli! Le. tako naprej!
Iz šole. Stalnim nadučiteljem so imenovani: v Zidanem mostu nadučitelj v Selah Franc Meško, v Runčah tamošnji stalni učitelj Ivan Vertot, in pri Sv. Bollenku na Kogu tamošnji stalni učitelj Franc Cajnko. Stalnim učiteljem, oziroma učiteljicam: ■' v Artičah tamošnji začasni učiteljAlojz Voglar, v Po-dovi tamošnja učiteljska suplentinja Pavlina Kozec in začasna učiteljica Elizabeta Jug, pri Sv. Miklavžu , pri Ormožu tamošnji začasni učitelj Franc Karbaš.
Listnica uredništva.
Velika P i r e š i c a: Radi pomanjkanja prostora prihodnjič. — Sv. Barbara v Halozah: Istotako. — Z g. Ponikva: Žal pre-osebno. — Sv. Peter na Med v. selu: Hvala za poročilo, a je prišlo prepozno za to številko. Pride prihodnjič. — Brezno: Preosebno. Oprostite! — Iz Ljutomera: Pač ni vredno, se s takimi ženskami toliko ukvarjati. — Iz Starega trga nam je došlo o zborovanju S. K. Z. več poročil, a porabiti moremo seveda samo jedno. Za druge hvala! — Iz Pohorskih planin: Manjka natančen naslov, pa je tudi precej osebno. — Dobrna: Ne gre več v to številko. Pride prihodnjič! Lepa hvala! — Sv. Mohor* Prepozno! Ptuj: Prihodnjič! Gor njigrad: Oba dopisa radi pomanjkanja prostora prihodnjič. Hvala!
Trst Line
Loterijske itevilke.
Dne 9. maja 1808.
63 31 33 69 22 21
23 17
75 89
Za nakup in prodajo
posestev in kupčij, oskrbovanje hipotek, deležnosti se najbolj priporoča Prva avstr. borza za opravila in posestva, največje krščansko podjetje s strokovnim liBtom. Danaj, I. Sonuenfelsgasse 21.
Velika izbira kupcev. Zahtevajte brzplačno obisk zastopnika.	4jg
Suhe gobe, pšenico, orehe, tižol
sploh vse deželne pridelke, kupi Anton Kolenc v Celju, takojšnjo pošiljatev.	395
Lepo posestvo se proda pri 6v. Barbari v Slov. gor. Leži ob veliki cesti, ki pelje v Maribor, Ptuj in Št. Lenart. Poslopje je v dobrem stanu, primerno za gostilno ali tudi za kakega penzijonista. Zraven bo lepa njiva, sadonosnik, lep poln leg, lepe brajde, nekaj vinograda in travnik. Vse je v prav dobrem stanu. Več se izve pri F. Sattler.
390 A
-^---—-—-. ;
Proda se posestvo, ob okrajni cesti, oddaljeno '/4 ure od Maribora. Sestoji iz hiše, vrta, travnikov s sadnimi drevesi, njiv, židališč; hleta, gospodarskega poslopja. Primerno za kako obrtno trgovino. Ceíná 8200 K 1200 K se lahko vknjiži na hiši. Vpraša se pri g. Emeržič, Dugoše št. 1, p. Maribor. 391
Hala novozidana hiša z vrtom in iti poljem, na okrajni cesti, pol ure od Maribora, se proda za 3400 K 1400 K lahko ostane vknjiženih na hiši. Vpraša se pri g. Emeržič, Dugoše št. 1, p. Maribor. 392
Na Kušeniku deloma v Spod Ja-kobskem dolu župnije Sv. Marjete na Pesnici so sledeče reči na prodaj pod roko: 3 vinogradi 2 vini-čariji z gospodarskim poslopjem, preša, dve kleti s posodo vred, nadalje kmečka puša, z dobrimi njivami, gozdom, travnikom in z obširnim sadonosnikom, vse v prav dobrem stanu. Cena nizka in vse druge kupne pogodbe lahke. Natančnejše razmere od teh posestev se lako zvedo pri lastniku Tomaž-u Reisman, mesarju in hišnemu posestniku v Mariboru, ali pri vini-čarjih in majerju.	396
Učenec iz poštene hiše se sprejme v trgovino mešanega blaga pri Jožef Horvat, v Gorišnici pri Sv. Marjeti, pri Možgancih.	398
Seznaniti se želi mlad uradnik v stalni službi s kmečko deklico, izvežbano v gospodinjstvu, v svrho ženitve. Premoženje postranska stvar. Ponudbe s fotografijo, ki se \rne, pod šifro „Moj srček" na uredništvo „Slov. Gosp.". 397
Trgovski učenec se takoj sprejme pri F. K. v Studenicab pri Polj-čanah.	399
Pozor! V najem, ali pa tudi proda se prav po ugodni ceni, zaradi družbinskih razmer lepa velika hiša, s štirimi sobami, dve kuhinji in lepa velika štacuni, na kateri je več let dobro idoča trgovina z mešanim blagom, zraven hiše je lep velik sadonosnik in vrt za zelenjavo; hiša stoji pri okrajni cesti blizu cerkve na deželi okraj Maribor. Upamo da se bo vsakemu dopadel kraj, posebno zdaj, ko se vidi kakor kak cvetoči paradiž, ki je celi'v cvetju. Obeta nam tudi obilno sadja. Naslov pove uredništvo „Slov. Gospodarja" 400
Lepo kmečko posestvo z 28 orali, 4 orale obsega sečen gozd, okoli 10 oralov je lepih njiv, 3/t orala tvori amerik&nski nasad, ostali orali so sadonosnik z žlahtnim sadjem, vse skupaj ob lepi cesti »;4 ure od kolodvora in trga Cmu-reka, se proda. Hiše so zidane, z opeko pokrite, vse v dobrem stanu. Dovolj je živine in kmečkega orodja. Vpraša se naj pri Francu Jauk, Polička vas štev. 11, p. Ja-renina, ali pa pri Andreju Strad-nerju, Süssenberg, Weitergfeld pri Cmureku (Mureck).	410
Lept vila s 5 stanovanji, trgovino, svinjskim in živinskim hlevom, velikim dvoriščem, 2 vrta, lepa njiva in sadonosnik se proda za 12000 K. Izplačati se mora 6000 K. Novavae št. 44, pri Mariboru.
405
Učenca z lepim vedenjem, ki je dopolnil 14. leto, sprejme Ivan Grizold sobni slikar v Studencih pri Mariboru. Deubler-jeva ulica štev. 31.	406
Posestvo v Rošpahu obstoječe iz vinograda, njive, sadonosnika in gozda, poslopja, ene sobe in kuhinje, hlev za krave, dva hleva za svinje, prodam za 5000 • K. Vpraša se Hmnboldgasse 6, "v Mariboru.	409
Hladenka, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ki zna šivati na stroj in razume tudi druga ročna dela, išče kake primerne službe do 15. junija. Naslov pove upravništvo „Slov. Gospodarja".	401
Kovača, ki zna konje kovati, in učenca sprejme Karol Krančan, kovaški mojster v Faalu ob kor. žel. Oba morata znati slovenski. Sprejme se tudi pomočnik, ki zna dobro sekire delati in podstavljati.
356
Služba organista in cerkovnika pri župnijski cerkvi Šent Janž na Peči, posta Velenje, se takoj odda. Prednost imajo cecilijanci in rokodelci.	i(58
Kovaškega učenca od pridnih sta-rišev Sprejme takoj Franc Viher, kovaški mojster v Framu (Frau-heim). Dobi se tudi nekaj plačila.
349
Malo, lepo posestvo pri Sv. Bol-fenku v Slov. goricah tik fahie cerkve, prikladno posebno za pen-zioniste, se proda pod ugodnimi pogoji. Posestvo ima novo hišo s tremi lepimi in slikanimi sobami in drugo pritiklino, gospodarsko poslopje, kuhinjski vrt, .tri male sadonosnike, njivo in travnik. Lastnik Anton Kocuvan, trgovec v Šoštanju.	348
Halo posestvo v Spielfeldu na državni cesti, obstoječe iz travnika, njive, sadonosnika in hiše, se radi smrti po ceni pod roko proda. Latzko Ferdinand, Schoschtaritsčh-gasse 5. Studenci Maribor.
303
Imam na prodaj en tisoč lepega, osnaienega, samčastega kolja za vinograde in fižol. Cena se zve pri Juriju Pevec, posestnik. Proseniško p. Sv. Jurij ob juž. žel. 345
Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno ! Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1.	258
Učenec iz poštene hiše, se sprejme v trgovini s steklom in porcelanom, Ivan Kovačič v Radgoni. Tudi priden hlapec dobi službo.	347
Kot pismonoša želi službe trezen pošten mož do 1. junija. Naslov v npravništvu.	372
Lepa priložnost! Hiša s tremi sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, spodnjo kletjo, sadonosnikom in vrtom se da takoj po nizki ceni v najem. Ako kdo želi lahko vzame v najem na več let. Ker je hiša na lepem prostoru, ter komaj pol minute od župnijske cerkve na Hajdini je pripravna za upokojenca, obrtnika ali malo trgovino. Oglasiti se je osebno, ali pismeno pri organistu na Polenščaku pri Ptuju.	371
Velekrasno posestvo z okolu 16 oralov rodovitne zemlje in lepo zidano hišo z gospodarskim poslopjem, 1 uro od Maribora četrt ure železniške postaje in župnijske cerkve, na naravno ugodni legi in prijaznem kraju se radi bolezni lastnika po sramotni ceni proda. Cena je samo 3200 gld. V knjižbe je 800 gld. Lahki plačilni pogoji Posestvo obstoji iz velikega lepega gozda, krasnega plodonosnega sadovnjaka, rodovitnih že sejanih njiv in plodonosnega vinograda z novo nasajeno amerikansko trto. Govedi se lahko redi 5. glav. Več se izve pri Josip-u Sernec, km. sin v Gradiški, Spodnja Kungota, pošta Pesnica. Za piBmena vprašanja se prosi znamka za odgovor. 374
V kako žnpnišče želi priti gospodinja srednje starosti. Naslov v npravništvu !	375
Učenca z lepim vedenjem, ki je dopolnil 14. leto sprejme Josip Ma-cuh, krojaški mojster, Domgasse št. 5. v Mariboru.	381
Sprejme se pošteno, čedno dekle srednje starosti. Plača po dogovoru. Naslov pri uredništvu.	382
Kovačnica,
ležeča na okrajni cesti Ptuj — Sv. Lenart, se da v najem. Prosilci se naj obrnejo na upravo Herbersteinove graščine pri Vurbergu pri Ptuja. 402
R. varstv. znamka.
Blagorodni g. J. E. Weixl, Maribor.
Dolžnost mi je, Vam uljudno javiti, da. sem rabil vaše sredstvo „Palma1- pri svoji oboleli perutnini z najboljšim vspehom. Moja perutnina je obolela za otečeujem zadka v toliki, meri, da je bila po zadnjem delu že popolnoma gola in otekla in ker mi je dvoje kokoši vsled tega pred vporabo „Palma" poginilo, smatral sem jih sploh vse že izgubljene. — Po uporabi „Palma" sem v teku 14 dni opazil boljšanje in v šestih tednih je vsa perutnina po polnoma ozdravela — „Palma" je brez vsega priporočila vredno sredstvo, ki obvaruje marsikaterega perutninarja precej občutne škode. Z odličnim spoštovanjem bilježim
Jos. Vales, s. r. želez, moetir. Grahovo (postaja) ob Bači, Primorsko, dne 21. nov! 1907.
Prosim, zahtevajte od svojih trgovcev „Palma"!	413-
Nova priznanja v prih. Itev. — Čitajte Inser&t „Palma"!
Krožilnik (Ringelšpiel) v najboljšem stanu, s plinovo lučjo, dva bobna, lajne, kratko cela oprava, se proda po najnižji ceni. Oglasi se naj osebno ali pismeno pri g. Ferdinand Feuchmeister-ju na Ščav-nici sv. Ana na Krembergu blizu Cmureka.	318
Halo posestvo, eno uro od Maribora. blizo glavne ceste, hiša novozidana, z opeko krita, ima dve sobi, kukinjo, kamro, hlev za tri krave, dva svinjaka, mlatilnik itd., vrt z zelenjavo, vinsko trto in sadonosnik. Zemljišča je skupno l1/» orala, njive in travnik pri hiši, se takoj prostovoljno pod roko proda. Cena 2600 gld. Vknjiženih ostane 900 gld. Več se zve pri Franc Pod-lipniku, Thesen štev. 37, Maribor. _____________412.
Kupiti želim (pod lahkimi plačilnimi pogoji) hišo za trgovino v primernem kraju, ali pa tudi v najem vzeti. Ponudbe blagovolijo se naj poslati na upravništvo „Slov. Gospodarja"._ 415
Iustrukclje išče pošten dijak. Poučeval bi lahko vse predmete, kakor tudi igranje na gosli in klavir. Natančneje se izve pri ure-
4ia
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljše sredstvo za rast las, t. j.
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 3 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
ŠtampSIje
iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 3.
Lepo posestvo 15 minut od državne ceste, pol ure od Spielfelda in Št. Ilja v Slov. gor. oddaljeno 23 oralov veliko, z lepimi vinogradi, njivami, travniki, sadonosnikom in gozdom, se proda. Najprej se plača 3500 gld. Vpraša se pri g. Kranner, stolni trg (Domplatz) 12, I. nastropje, Maribor.	369
Učenec iz poštene hiše, kateri ima veselje do trgovine in zna dobro računiti, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Franc Seršena v Ljutomeru.	366
Lepo posestvo obsegajoče 14 oral med tem 3 orale vinograda z lepo zidano hišo, kletjo, hlevi in gospodarskimi poslopji se v Špitaliču pri Konjicah zaradi rodbinskih razmer ugodno proda. Pojasnila daje posestnik Franc Kmecl, Celje, kovaške ulice.	379
dništvu „Slov. Gosp".
Lepo posestvo
obsegajoče 19 oralov, 30 minut od Maribora, z lepo hiša in hlevi, travniki, njive in gozd se po ceni proda: Mnoge je živine, posebno svinj. Po-izve se pri gosp. Leopoldu-Barta, lastniku tvrdke Leopold Blau, Maribor, Gospo-poska ulica 5.	408
Proda se
veliko posestvo */* ure od Maribora, obstoječo iz velikih travnikov, njiv, velikega gozda za sekati in vinogradov. Z vsem je osem poslopij, velike kleti in vse premično orodje je ielo po ceni na prodaj. Površina 61 oralov;, cena zelo ugodna. Poiive se pri gosp. Laopold u Barta, lastnik firme Leopold Blan, Maribor, Gosposke ul. 5. 407
Franc Ksaver Kantner
pilarski mojster, Maribor, Tegetthoffova cesta itev. 26. izdeluje vsake vrste pile in stražnike iz najboljšega posebnega litega jekla za železniške delavnice, tovarne za stroje, za mehanike, klučavničarje in kovače. Tudi najboljše vrste žage za deske. Prevzame vsake vrste zrabljene pilo in stražnike v popravo. — Opomni, da so njegovi izdelki le ročno delo.__343
Poxor!
Najbolj krepki in trpežni klobuki vsake vrsta S6 dobijo pri Vitanjskem klobučarju	289-
F» JaiikofiC"«, Prodaja posestva.
Jako lepo posestvo, pol ure od trga Marenberg oddaljeno, na okrajni cesti črez Radi na Eibiswald, novozidana hiša in koncesija za gostilno, 20 oralov njiv in travnikov, 20 oralov mladega lesa, se radi družbinskih razmer proda. Natančneje se izve pri posestnici gospe Elizabeti Sehucher pri Sv. Janezu, pošta Marenberg.	417
Ignacij Božič
krojač
v dr. Rosinovi hiši Tegetthoff-ove ceste »6
se priporoča slavnemu občinstvo za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode. Izdeluje tudi vse obleke za 66. duhovščino in vse nniforine za c. kr. žel. uradnike.	419
Cene so nizke. Za dobro in točno postrežbo se jamči.
Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju
(reglstrovana zadruga z neomejen« zave«»).
-	0-lavn.i trg- šte-šr. S, I- r^acistropje. =====
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 41/2% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako giavaicL Rentni davek plača zadruga sama.
Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma.
Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in 5Va% ^ na osebni kredit proti 6% obrestovanju. Nadalje se izposojajo denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo iast proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron.
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno is hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure do poldne in od 3. do 6. ure popoldne.	88 (k. i.)
Papir kancelijski in pismeni, v vseh oblikah in kakovosti, koverte raznih velikosti in drnge pisarniške potrebščine, priporoča
Kosfič
v CeSJu. 175 (i)
Donosno posestvo, zelo primerno za letovišče, euo uro od Maribora oddaljeno, obsega okoli 40 oralov se po ceni proda. 25 oralov je sečnega gozda, gosposka hiša, novo gospodarsko poslopje, studenčni vodovod, velik sadovnjak in travnik. Tudi za mlekarstvo jako primerno. Vpraša se naj pri g. "\Va-grandl, Postgasse, Maribor. 3tU
Učenec se sprejme pri mizarju za boljše pohištvo. Naslov : M. Glavnik, Gradec, Annenstrasse 14.
373
Pozor!
Pozor !
aa
občni zbor
v
Kmetijske zadruge v Skalah,
kateri se vrši v aedeljo dne 17. maja ob J/* 5. uri pop. v župnišču v
Skalah.
Dnevni red.:
1.	Poročilo o delovanja.
2.	Odobrenje rač. zaključka za leto 1907.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Predavanje učitelja Vlad. Pušenjak-a.
v Mengšu, Kranjsko
K obilni udeležbi vabi
411
odbor.
Milan Hočevar-Celje
Gtai trg iter. 10,
Priporoča popolnoma sveža ia kaljiva deteljna, travina, runkelnova, «vinske salate, korenjevega in vrtna semena.	»» Rafija za vesanje
trte, galico, žveplo, bartolovo klajno apno, kakor tndi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje in vse drugo v mojo stroko spadajoče blago.
180
Jamčim za dobro in ceno postrežbo.
POSESTVO,
ki meri 22 oralov, z zidanim poslopjem, hrami in hlevi,
3	oralov gozda, 3 orali njive in sadnega drevja, 9 oralov travnika, se po ceni proda.
Drugo posestvo s 14 orali, lepi hrami, 3 orali gozda,
4	orali travnika, 3 orali njive, 2 vinograda in sadnega drevja.
Jedno posestvo z 35 orali, 24 oralov travnika, 8 oralov njive, 4 orali gozda in 12 glav goveje živine. Vse se proda zelo po ceni.
Vpraša naj se pri g. Viljemu Suppancu. Bankalari-gasse 4, Maribor.	"	414
19 Marijii&ib pesmi
za šolo in mešan zbor z orgijami op. 51. Cena 2 K. 395
priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikov. Naročite čim preje, da se more naročilo pravočasno izvršiti. Narodno podjetje! Solidna postrežbaS Ilustrirani ceniki franko ia zastonj. Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na ogled, ako se to želi. Išče se zastopnik za Štajersko. Slovenci! Poslužujte se edine slovenske zadruge za slamnike!
S?oji k svojim! 228 Svoji k svojimi
Pozor!	Citaj!	Poss?!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanja — pehanja, — kongestiji — pomanjkanja teka, krčih i. t. d Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspek siguren. Cena je sea. 1S5 steklenic (JL dvanajsto-rica) ¿5 K franko na vsako pošto po povzetju, ali de se pošlje denar naprej,, Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P« iiaf*i&iča9
lekarnarji v Pakraca št. 201. '/Slavonija.
Karol Sinkovic,
ključavničar in izdelovati motorjev in strojev
maribor, jpmffgusm« ».
Ker fojtaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo ir pov»-dsiutvo
Climas« Bohsel-moforJI
vri katerih stane en» konjska moč za eno uro I'/, do 2»/« rinaija. Ti motorji sc lahko ogledajo v teku pri meni.	x
Karol SinkoriS,
76	saatopaik Ciimne Boheal-taotorj»?;.
Zahvali
Ker nam skrajna bolest radi neprecenljive izgube našega nepozabnega očeta in moža gospoda
Jakob Welle-ja
častnega stotnika framske požarne branihe, usnjarja in posestnika
ne dopušča da bi se posameznikom zahvalili za dokaze sočutja, za tolike krasne vence in za mnogo-brojno spremljanje našega dragega umrlega k zadnjemu počitku, nas veže dolžnost, izrekati tem potom zahvalo v prvi vrsti poveljstvu prost, požarne brambe v Framu za trudopolno ureditev sprevoda, nadalje vsem zastopnikom požarnih bramb iz Rač, Spod. Polskave, »lov. Bistrice, Hotinje vasi, Raz-vanja in Radvanja, zlasti pa preč. g. župniku za tolažilne besede, domačim pevcem za pretresujoče žalostinke, si. občinskemu zastopa, p. n. učiteljstvu ter vsem prijateljem in znancem.
Fram, 4 maja 1906.
Franc Divjak,
slikar in pleskar v flVariboru,
župnijska ulica §t. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.	365
394
Žalujoča rodbina.
štefan kaufmann
trgovina z železnino v priporoča svoje gg ü
in
srpe
izvrstne kakovosti, kakor tudi vse vrste bruse in železnino po najnižji eeni.
uca id
Konjicah
7
(registrovana zadruga z neomejeno zavezo) uradule vsaki četrtek od 8—12 ure dopoldne.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4'/j7o obresti. Obresti se pripišejo h kapitala koncem vsakega leta in se obrestujejo enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama.
Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5"/o in Da osebni kredit proti 5V2% obrestovanju. Nadalje se izposojaj« denar na zastavo vrednostnih papirjev itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povraitvi gotovih izdatkov.
Tozadevne prošnje in druga pojasnila se sprejemajo in dajejo v pisarni, ter se hitro in brezplačno rešujejo tudi ob drugih dnevih.	378	NaČe&ttfO.
Ljutomerčana,
m m m
zajamčeno pristno vino le iz	®j
ormoškega okraja, raznih let-	■
nikov, ima veliko množino	"
po nizkih cenah na prodaj	g
Kletar, društvo v Ormožu.
laüssi
\ml
železo za vezi, najboljše vrste cement, cevi iz kamenščine, strešna lepenka in sploh vse stavbinske potrebščine. v®>
IHrežnate ograje
<§><• .s><» »s>» <£>» <s>» <g>g <£><. <s>. va žica-, vodovodne cevi in vse priprave za vodovodne naprave. .<$>•,<$>.<$>*<»<,<&
K9|lMflB brane, drevesne žage, škarje za trte, razno ■ BMoJs^ poljedeljsko orodje in najboljši stroji. 214
in proti ognju in vloma varne blagajne, ^s^a
-*e
Še je čas za spomladno gnojenje z umetnim gnojem. Kdor rabi
Tomaževo žlindro, ŠS
Kaj nitom ali Kalijevo soljo.
Umetna gnojila vseh vrst, zajamčene kakovosti prodaja po najnižjih cenah in daje pojasnila ter pošilja poučne spise «<a> .<s> ,<&> »<3> «<s> »<3> «<s> »<s> i<s> zastonj trgovina z železnino
„¡MERKUR" P. Majd ič, Celje.
Šivalni stroji
Služba organista in cerkvenika
se oddaje pri
župni cerkvi sv. Mihaela pri Šoštanju.
Letni dohodki znašajo najmanj 1200 kron. Vrhu tega je toliko zemljišča, da se lahko redi ena krava in dvoje svinj. Prosto stanovanje, 3 sobe, kuhinja, klet, gospodarsko poslopje, vrt pri mežna-riji. Prošnje naj se vložijo do 1. junija, služba ima se nastopiti 1. julija. Tenoristi cecilijanci imajo prednost.
Cerkveno predst. sv. Mihaela pri Šoštanja. 359	Ivan Govedič, žup.
Demetrij Glumac
— kotlat? —-
Ptuj, PoŠtea uííoa in ÂEA.JCÊ.1130H, Iis. ■»ver ïiga.fefc„ Ï.S
priporoča apoftovanim kmetovalcem kotla in najboijž ¡trlsgaluie®, prt katarii iaasči xa dobro in trpežeo delo.
vsíjfe® vmfe «eno t» httn»,
kapa) ob «tari baker, elnk ta menlBg po najboljûf Mai.
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo Schillerstrasae 25.
izdeluje altarje, priinice, podobe in vsa drugr. stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd.
Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-456	menlkov.
Vsi marmornati oltarji v baziliki v Mariboru so moje delo.
Sedaj je priložnost,
če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 16, 18, 20, 24 in 28 kr. Druki in cajgi za ženske obleke mtr 20, 24, 28 in 30 kr. Sateni novomodni, po 30 in 40 krajcarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 40, 60 in 70 kr. Svilneni robci najnovejši po 90 kr. gld. 1, 1-20, 1'60. 2 itd. Perkalnati robci po 22 iu 30 kr. Cajgi za moške obleke po 50, 60, 70 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po gld. 1"20, 1'40, 1'80 itd. Srajce za delavnik in praznike po 60, 70. 80, 1"—, 1'20 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjcm M. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2.
OCK	IX BSH ISOSSSSSSSSSSu
POZO
Edina narodna trgovina z mannfaktur. in špecerijskim blagom
L.

priporoča cen), občinstva svoje veliko, novo rmlogo. Cene nizke, postrei. točna.
Kdor hoče dobro kupili, moril v narodno trgovino priti.
ZA BOLO!
kupujte tabljice, kamenčke, zvezke, svinčnike, peresa, peresnike itd. v narodni trgovini : : : VILKO WEIXL, Maribor, Gosposka ulica 33.
Velika zaloga raznega papirja, zavitkov in zapisnih. knjig po nalnižji ceni.
v veliki zsiogi, kakor tudi mat raca, divani, otročje aostelje ter ogledala po najnižji ceni.
Frano Pleteršsk, Maribor
Koroška cesta št. 10.
Svoji k svojim!

Nova trgovina
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
v gHariboru
Teptfltaffea cesta 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledc.v, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po na jnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki se to«: no in :: hitro izvrši;o. ::
edina hrvaška fcsvaravaljiics, osnovana od obilne svobodnega inkv. glav, mesta žagreba
.CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih in nizkih cnaii.
Vsa pojasnila daje: fodružnica ,CROATIA' v Trstu, C«rno št. 1.
CROATIA"
Trgovina z manutakturnim, modnim in drobnim blagom
Feliks Usp s Harltor
Grajski trg it. S
priporoča svoje veliko zalogo suknenega in volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprave za žeuitve, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji ceni.
kupujemo pri
JOŽEFU ULAGA f MARIBORU,
Tegethofova cesta štev. 21.
kar se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in
sicer za spomlad velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrsta. :: :: ::
je prezidavanje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z novodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo toraj ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali saj izložbe ogledati, da se vsaki sam prepriča o velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah.
Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastODj.
«gostiina
= Pri pošti =
n^sribor, Tegethafova oesta 49
priporoča vedao sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzla in tople jedi.
Mar. Meden.
I
Tovarna m giinske iideifce
=-r;.-^Trrr.arr---r. -v.'-— V fSaCJM
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premiete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patencovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko z» zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče z* tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kaineaariu A. tKasar-ju.
Kapljice sa žeJcdčni krč s Slane ena
steklenica 50 vinarjev. Žgarsje fž^oii trgasiiu s Prav dobro mazilo pri prehiajenju v zgiobih in udih. Cena 1 K.
i mestna lekarna pri c. kr. orSti
HlariboP| Glsvnl trg štev. 15.
!! Glavna zaloga BARTHELNOVEGA spua za poklajo !! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena <»priporoča
Soffijin trg
I SVOJI K SVOjiMi
R.Salmic,Ci
Narsdo: dom.
Rajv«6ji In naj-censjli Bkiport. ur — srefcnslM, zlatnina in optičnih predmetov. : Naročit« ftajns-«sjil cenik brezplačna.
Pozoi?! Za spomlad! ^oeoi? 11
M aiiufakturna trgovina
RUDOLF |f*VELKA V PTUJU
priporoča slavnemu občinstvu Rnjo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za u nske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno nizkih cenah. — postrežba točna in strogo solidna!
Palma!
Gotova sreča vsem posestnikom živali je Palma, ki obvaruje bo-leznij in ozdravi vsakovrstno pernato in štirinogato žival — bolno na prebavilih, krvi ozir. živcih in je bolezen : drislja, nahod, vnetje,
prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-	___
jast. Ob Palma se živali naglo pitajo. Zdravim 6—8 ¿itfl"*1"''	fjLfc, CL.
krat ceneje nego bolnim! 1 K pošt. znamk (nakazano	_
6 v več!) prinese pošt. prosto Palma z navodilom.
4 K °aroč ni povzetja! I. E.WEIXL, žival Zl 10 O2ir, 20 K denarja, u olir. 25 K Pauua. tt^tm živila.. Manbor, Zofij 1U (senenskl) trg štev. 3.	229 trgovcem ie poseben zaslužek in birreno slikano lepaki.
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
Grajski trg šf. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schvvarzen-Adler).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%i proti 3 mesečni odpovedi po 4l/g-Obresti se pripišujejo k kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in posestvo po 5l/s% ^ na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojajo ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuj« denar.
pojasnila se dajejo
vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne.
<» S. FRAS,
o
akademični slikar in učitelj risarstva
sedaj Grradeo Maehargaose 33
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih slikarij, v različni proti vremenu stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempera, Kascin itd. Prevzamem tudi slikarijo na platno z oljnatimi barvami, kakor altarne slike, križeve pote in tndi slikanje portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam natančno in umetniško izdelovanje.	344
Izjava.
Podpisani Ivan Kvac, nadučitelj v Šmartnu v Rožni dolini, ohžaljujem vse nečastne napade zoper g. kaplana Kovačič-a, katere sem zoper njega po časnikih povzročil posredno ali neposredno, zlasti obdolžitve pri okr. šol. svetu in jih prekličem ker sem se prepričal o njih neresničnosti in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 408	Iran Kvac.
Franjo Horvat
cerkveni in sobni slikar,
Mapibop, Kaainogasse štev. 2
naznanja da se je preselil iz Gornje Radgone v Maribor ter se veleč, duhovščini in p. n. občinstvu priporoča za slikanje cerkev v vsaki tehniki, altarnih slik in križevih potov kakor vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela, od priproste do najfinejše izpeljave. Bralnim društvom so posebno priporoča za slikanje odrov.
404
bdajataij in založnik : K&tuliäk» tiskovno draátv».
•dgorom unU : Fran Muvtft.
Tiftk tiskarne ar. Cirila r Maribora