Stev. 21.
V Uabljanl v letitek, dne 27. lannarja 1910.
Leto XXXVIH.
Velja po poiU:
Za salo loto oapra] | 88*—
sa pol lata ■a četrt •
• 18-• 6-80 . j-20
n ao aeaot »
sa Raačllo oelolatio » 88-— n ostalo taosoastvo » 88*—
■b V opravnlštm: ea
S« oelo loto aapraj I 83 48 sa pol lota » sa iatrt • »
sa os oieseo •
» 1*90
S« podlimi« oa tom 90 f, o« aeeec. - Poaamesne itc* 10 v.
SLOVENEC
Inseratt:
Enostolpna petttrrsta (78 na):
sa enkrat sa dvakrat
sa trikrat
po Ift v > 13 ■ » tO • • 8 •
sa vet ko trikrat
T reklamnih notloab ataše enostolpna garaondvrata 80 vtnarfev Pri večkrstneu ob|svl|en|o primeren popoat
vsa dan, Isvsemil nedelje Is pr/asnlke, ob S. orl popoldsa.
mr Orodatttvo |e o Kopltirjevlb nlloab »tov 8/01 Bokopla! se oo vračalo, ootranklran*. pisno oa aa mt sprejemalo. - Orednllkega teleiona sta« >4 aa»
Političen list za slovenski narod.
Opravnlttvo |a v Kopitar/evlb alloab ttev 0. ' m Bpretema naročnino. Inserate ln reklamsol|e. mmssa Opravnlčkega teleiona štev 188. ==
Današnja številka obsega 6 strani.
Zmagiroča krščanska znanost.
Trst, 24. jan. 1910.
P. Gemelli v Trstu.
V priprosti meniški halji se je pojavil zadnja leta imeniten apologet ali zagovornik krščanstva. Ta mož je frančiškan P. Agostino Gemelli. Vkljub svoji redovniški priprostosti združuje P. Gemelli v sebi izredno globoko znanje. Ne le da je doktor medicine in kirurgije, temveč njegova znanstvena predavanja pričajo tudi, da je pravi strokovnjak tudi v modroslovju in bogoslovju. V svojih mladih letih je taval en čas v temi moderne laži-znanosti, dokler se ni iz prepričanja oklenil katoliške vere in celo redovniškega življenja.
Gemellijeva zunanjost je kaj pri-kupljiva. Učenjak je sedaj v svoji najlepši moški dobi, obraza mladeniškega, njegov nastop kaže sigurnost, kakor-šna se le redkokedaj opaža, vidi se mu, kako je o svoji stvari prepričan in kako se ne boji nobenega ugovora. Glasu ni posebno močnega, pa ga tudi komaj potrebuje. Naj govori v največji dvorani, ni se mu treba prav nič napenjati z glasom, ko začne svoje predavanje, je v sobani popolnoma tiho, skoro bi slišal dihanje poslušavcev, s toliko napetostjo ga poslušajo. Tudi če govori nad uro časa, so vendar oči vsega občinstva neprenehoma uprte vanj.
Posebno je zaslovelo njegovo ime, kar je javno predaval v Milanu v zdravniškem društvu »Associazione medica«. Pred 500 zdravniki je govoril učeni redovnik o lurških dogodkih in ozdravljenjih. Debata, ki se je vnela med njim in zdravniškim zborom, je trajala šest ur in končala s sijano zmago P. Gemellija. Zdravniki, včlanjeni pri »Associazione medica« so govorili pred prihodom Gemellija: To je goljuf, ki hodi po svetu in ljudi mami, zato ga pa povabimo v svojo sredo, pred nami naj nastopi, da ga razkrinkamo. Pa kako se jim je posrečilo to razkrinkanje? Od vseh 500 zdravnikov mu ni mogel nihče do živega. Na ugovore, ki so bili vsaj navidez znanstveni, je odgovarjal trezno in stvarno ter jih temeljito zavrgel. Nekateri teh »učenjakov« se pa sploh niso niti lotili znanstvenega razpravljanja, ko so videli, da jim slaba kaže in so začeli v svoji »kolegialnosti«
zmerjati svojega tovariša - doktorja, ki ni zagrešil drugega nič, nego da se je držal strogo znanstvenega polja. To jih je največ jezilo, da je govoril P. Gemelli izključno le kot strokovnjak me-dicinec. Zdravniki so menili, da bo začel razpravljati o kakih čudežih, a o čudežih ni zinil niti besedice. Analiziral je strogo znanstveno nekatere slučaje lurških ozdravljenj in dokazal, da je nemožna vsaka naravna razlaga teh dejstev. Ko so ga vprašali po vzroku teh pojav, jim je odgovoril, cla on govori tu samo kot mcdicinec in naravoslovec in da ne more drugega odgovoriti, kakor da vzroka teh ozdravljenj ne pozna. Če bi mu hoteli slediti na modroslovno in bogoslovno polje, bi jim znal ta dejstva raztolmačiti, toda kot medicinec ne more drugega izjaviti, kakor da za vzrok teh ozdravljenj ne ve. Naravoslovna znanost ne more lurških ozdravljenj ne utajiti, ne raztolmačiti. To mu pa nikakor ne brani in ne more braniti, da ne bi smel kot modroslovec in dalje kot veren kristi-jan preko izkustvene vede sklepati strogo logično na nadnaravni vpliv Stvarnika vse narave.
Gemellijev uspeh v Milanu proti 500 zdravnikom je bil popoln. Res mu je sicer list »L' Avvenire d' Italia« nekako očital, češ da se Gemelli spušča preveč daleč čez meje, ki pristojajo njegovi redovniški halji in da bi bilo bolje, če bi mesto javnih predavanj vzel rajši pero v roko, vendar je to očitanje zavrgel sv. oče Pij X. sam, ki je Gemel-liju po milanskih uspehih brzojavno čestital in mu želel še novih triumfov. — P. Gemelli se je tudi odlikoval lani na kongresu filozofov v Rimu, kjer je posekal znanega Luzzatta.
Po tej slavni bitki je prišel P. Gemelli minoli teden v Trst povabljen od italijanskega izobraževalnega društva »Societa cattolica Triestina« na javna predavanja. Tu se je pokazalo liberalno časopisje tržaško v vsi svoji nesramnosti in nizkosti. Pred bitko v Milanu je imelo liberalno časopisje dovolj korajže, da je upilo nad redovnikom kot goljufom, ki ga je treba razkrinkati, ko se je pa 500 po večini liberalnih doktorjev na njem opeklo in so uvideli, s kom imajo opraviti, so pa sklenili sedaj predavanja P. Gemellija bojkotirati s popolnim molkom. Tržaško liberalno časopisje ni omenilo Ge-mellijevih konferenc niti z besedico, da ne bi morda njihovi pristaši po nesreči slišali resnico. Saj resnice se liberalna sodrga povsod najbolj boji. V tem pogledu so menda, liberalci vsega
LISTEK.
Iz dnevnika malega porednega.
Ameriška humoreska.
(Dalje.)
Sram me je bilo, da bi se bil najrajši udri, ker so vsi gledali name, kakor da bi vedeli, kdo je storil. Ko sem v pesmarici z največjo hitrostjo preobračal liste in iskal pravo pesem, mi knjiga naenkrat pade na tla. Pripognem se, da bi jo pobral, toda oj nesreča! Iz žepa mi pade mal samokres, ki mi ga je dal Pat Finegon na ogled, če ga hočem kupiti in se — sproži.
Kak pok! Papa me je zgrabil za roko ter me vlekel iz cerkve na pokopališče, kjer me je trdo posadil na prvi nagrobni kamen ter rekel:
»Jurček, s tabo je strašen križ. Ti si sramota naše poštene hiše!« Nato je hodil gori in doli ter vzdihoval, kakor bi ga novi črevlji žulili. Sam tudi nisem vedel, kaj na papa z mano ukrene, ker sem bil popolnoma obupan. Slednjič mu rečem:
»Žal mi je, cla nisem ušel s cirkusom, ki je bil zadnjič tukaj, toda sedaj je prepozno; morda bi bilo tudi dobro,
sveta enaki. Tudi tržaška »Edinost« se je ustrašila ponižnega redovnika-dok-torja in ni črhnila o njegovih konferencah niti besedice, dasi je bilo na predavanjih poleg italijanskega občinstva opaziti tudi precej slovenskih izobražencev.
P. Gemelli je predaval v veliki dvorani na Borzi štiri večere zaporedoma ob 8. uri. Govoril je vsakikrat po eno dobro uro. zadnji večer pa celo poldrugo uro. Preobširno bi bilo, če bi vam hotel o vsakem predavanju kaj natančnega poročati. P. Gemelli govori tako stvarno in prepričevalno, da se ne more njegovim izvajanjem nihče umakniti. Glavna dvorana tržaško borze je bila vsakikrat na+iačeno polna izobražencev, ki so kakor okameneli zrli v predavatelja. Navzočih je bilo veliko profesorjev in zdravnikov, vendar ni hotel z Gemellijem nihče debatirati.
Prvi večer je predaval o modernih nazorih zločinstva ali delinkvence. Pobijal je jako spretno Cezarja Lombro-so, ustanovitelja kriminalistično - antropološke šole, ki uči, da so zločini nujne posledice telesnepra in dušnega razvoja zločinčevega, ki da je že nekam rojen zločinec in ni potemtakem odgovoren za svoje dejanje. P. Gemelli je imenitno branil tezo: Zločinec se kot tak ne rodi, ampak postane vsled različnih uplivov, kakor so socialne razmere, postopanje, slab zgled, napačna Vzgoja itd. S tem je tudi začrtan način bojevanja proti zločinom. Vsa potrebna sredstva nudijo nauki katoliške cerkve.
Drugi večer je obdeloval P. Gemelli tema: Svetovne uganke. Te so: početek sveta, početek življenja, izvor človeka in njegove proste volje. Spretno je šel mimo Dubois-Raymondovega »Ignoramus et ignorabimus« in Ha-cklovega monizma ter njegove večne materije do čistih strogo znanstvenih konkluzij in začrtal mejo med empiričnimi vedami in moclroslovjom. Naravoslovje mi sicer ne more odgovoriti na vprašanja o postanku sveta, življenja, človeka itd., vendar so rezultati naravoslovnih ved neprecenljive vrednosti: nudijo mi namreč potreben ma-terijal, na podlagi katerega sklepam dalje do prvega počela vseh stvari
Tretji večer je govoril P. Gemelli o razmerju med znanostjo in vero. Včasih se učen svet ni hotel zanimati za verske probleme, sedaj pa kar so fali-rali Darwin, Hackel, Lombroso in drugi, se pa izobražen svet počasi zopet vrača iz sveta gole materije v svet duha. Predavatelj je dokazoval tezo: Med
če bi šel z gospodom Slokumom za misijonarja. Ako me potem pasjeglavci pohrustajo, ne bom ti več delal skrbi in te spravljal v zadrego. Želim si, da bi dobil koze in umrl, ako nisem vreden, cla živim. Želim si, da bi bil zaprt in zvezan, ker potem bi se ne moglo dogoditi stvari, radi katerih sedaj ječiš.«
»To je prava misel!« vzdihne papa. »Zvezal te bom, fantiček!«
Peljal me je domov, prodno so so drugi vrnili iz cerkve in zavlekel me je v drvarnico, kjer me jo privezal na tram, roke mi pa zvozal na hrbtu, kakor na primer naredi kuharica s petelinovimi perutmi, predno ga speče,
Nikdar mi še ni tako polževo mineval čas. Cul sem, kako so zarožljali krožniki ko je minulo cerkveno opravilo in v nosu me jc žgačkal duh sveže pečenke. Strašno sem se razveselil ko som začul, cla Janezek žvižga na dvorišču. Tiho som ga poklical. Prišel jc in prorezal vrvico ter mi razvezal roke.
»Glej, da ne poveš nikomur izmed naših ničosar. Janezek!« sem mu ukazal. »Vzeti hočom veverico in psa ter iti nekam, kjer ljudje še no vodo, kako poreden da sem«
12 Jurček vlomi.
»Halo!« me pokliče neznan glas, »kam pa, mladi prijatelj?«
pravo znanostjo in vero ne more biti kontradikcije, seveda mora ostati veda res prava veda in ne sme zapustiti trdnih tal gotovih pridobitev ter se podati na negotova tla hipotez ter s temi v imenu vede mahati proti veri.
Najzanimiveje je bilo predavanje zadnjega večera, ki sc je pečalo z ozdravljenji v Lurdu. P. Gemelli je govoril brez nohanja poldrugo uro. O Lurdu se sicer veliko sliši in čita, vendar priznati moramo, da je nudilo Gemellijevo predavanje marsikaj novega, ne v stvari sami na sebi, ampak v obliki. Divno je bilo slišati, kako je predavatelj v začetku svoje razpravo povdarjal, kako zelo je potrebno, da se poslušavec odpove vsakemu predsodku, bodisi proti veri, bodisi v prilog vere. Naš namen bodi čist: zgolj znanstveno razmotrivanje lurških dogodkov. Veliko je sicer dandanes zanimanje za Lurd — je menil P. Gemelli — toda kdor se zanj najmanj zmeni, to Je katoliška Cerkev. In zakaj? Ponosno je na to odgovoril učeni redovnik med burnim odobravanjem vse dvorane: Zato, ker katoliška Cerkev Lurda ne potrebuje. Ona ima na drugem temelju zagotovljen svoj obstanek. Če je v Lurdu ena noga več ali manj zdrava ali bolna, to je za Cerkev vse eno, ona sa za to ne zmeni. Prav dobro, da je P. Gemelli to povdarjal proti onim, ki sledeči svojim liberalnim glasilom, menijo, da je Lurd nekaka botega, s katero naj bogati »farška bisaga«. Cerkev se je obnašala proti Lurdu čisto mrzlo, učenjaki svetnega stanu so pa začeli z mrzlično naglico preiskovati lurške dogodke in ustanovili svoj svetovno znani zdravniški uracl. kjer se slučaji bolezni in ozdravljenja strokovno natančno preiščejo in zabeležijo. Goljufija je izključena, za to skrbijo zdravniki sami. P. Gemelli je potem kot medicinec strokovnjak analiziral nekatere slučaje lurških ozdravljenj in dokazal, da nima vsa naravoslovna veda nobenega ključa do teli skrivnostnih ozdravljenj. Ne voda, ne zrak, ne domišljija ali sugestija ne morejo povzročati takih ozdravljenj. Sugestija je izključena, ker ozdravljajo v Lurdu tudi otroci, ki niso šc niti pri zavesti, tudi ozdravljajo take bolezni, pri katerih sugestija gotovo nič ne pomaga. Ko bi v kirurgiji sugestija kaj pomagala, bi mi zdravniki — tako je povdarjal P. Gemelli — v kirurgičnih oddelkih kar napravili posebno dvorano z Madonno, katero naj bi naši pacijenti gledali. Pa vsi dobro vemo, cla se s takim gledanjem zlomljena kost ne zaceli, zato
Ozrl sem se in zagledal potepuha, ki je sedel skrit v senci za obcestnim grmom in mirno použival velikanski kos mesne potice. Hodil sem že skoro dve uri. Veverico sem imel še v žepu, toda pes mi je ušel, ko mu je Pat Fine-gan požvižgal; ni se zmenil za me, kakor bi ne bil dal goldinarja zanj — zelo nepošten in slabo vzgojen pes.
»Halo!« som sc mu odglasil.
»Vsodi se in počij malo in ako hočeš, dam ti kos svoje potice,« me je vabil.
»Hvala lepa. prav rad « sem mu rekel, kajti lačen sem bil, da sem se le s težavo držal pokoncu.
»Kam si pa namenjen?« vprašal me je, ko sem se nekoliko okrepčal.
Ker som vedel, da potepuhi tudi niso ljudje najboljše vrste, povedal sem mu čisto, neprikrito resnico.
»Doma som ušel, ker som silno poreden deček in celi hiši delam sramoto.«
»Oho!« so ie smejal, »navihanec si ti! Tako, tako! Kaj si pa vendar sla boga počel? Ali si morda koga ubil, ali celo kaj pouzmal?«
»O no kaj takega no gospod potepuh « sem rekel, »lo slučajno vodno pridem v zadrego, kot bi bil najpored-nejši deček pod božjim solncem. če hi imel lc opico in lajno, šel bi po svetu
in se sam preživil; starišem bi ne delal potem nič več sivih las.«
»To pa vse lahko dobiš pri meni,« mi naglo odgovori. »Zadaj v gozdu je še nekaj naših ljudi in tam najdeš tudi opico in lajno, ako greš z menoj in ostaneš pri nas. Kako krasno življenje živimo! Jabolka tresemo, orehe otepamo in kosilo si kuhamo v velikem kotlu nad ognjem; povsod polno zabave«
Obljubil sem mu torej, da hočem z njim in pri njem ostati, če mi bo ugajalo.
V gozdu je bilo skritih še pet dru« gih, ki so bili taki kakor judje na kri-ževem potu. Precej sem se pokesal, da som zašel v to čedno družbo, toda vsi so se mi smejali in me tapljali po glavi, rekoč: »Oh, kako priden si vendar, da si prišel!« Nikjer pa nisom uzrl ognja in še manj polnega kotla nad njim, tudi opice ni bilo, ampak imeli so samo lajno; podali so mi za večerjo sira in kruha; ko sc je pa stemnilo, smo takoj polegli. Bilo mi je tako mraz, da sem trepetal, toda kje daleč jo. bila IJoti, da hi me zavila v gorko oclejo; in nihče ni zapazil, da jokam, še dosti hitro sem zadremal, pa kmalu so me zbudili in rekli:
»Vstani in pojdi! če boš priden in danes ponoči ubogaš, kar li ukažemo,
tudi ne delamo kaj takega. Sploh je v Lurdu vsaka naravna sila izključena, ker vemo, da naravne sile delajo po neizprosnih zakonih in ne poznajo izjem. V Lurdu pa vidimo, kako ista voda isto bolezen in v istem hipu ter istih okoliščinah pri enem bolniku ozdravi, pri drugem pa ne. Večkrat pomaga tudi sama molitev ali pa blagoslov z Najsvetejšim tudi brez vode. Tu ni čisto nobene zveze med kakim naravnim vzrokom in očividnim učinkom. Naravoslovna veda mora torej navzlic lurškim dogodkom samo kon-statirati, da ona jih ne more tolmačiti. Nima pa pravico zmerjati z obskuran-tistom onega, ki vidi kot modroslovec in kot veren kristjan v teh pojavih nadnaravno moč Stvarnikovo.
Še ene epizode iz zadnje Gemelli-jeve konference ne smemo prezreti. Predavatelj je omenil tudi znani proces radi lurških dogodkov, o katerem so v decembru pisali skoro vsi evropski listi. Spor, ki jo nastal vsled nekega ozdravljenja v Lurdu med učenjaki enega in drugega svetovnega nazira-nja, je prišel celo pred sodnijo. Sodnik je izjavil, da on ni kompetenten soditi o dogodkih v Lurdu, temveč da je njegova naloga razsoditi med obema strankama glede sumničenja nepoštenosti in goljufije. Tržaški »Piccolo« je Iz te pravilne sentence napravil tri kolone obsegajočo laž, češ, dogodki v Lurdu so bili sodnijsko zavrženi kot goljufija. P. Gemelli je 500 zdravnikom v Milanu pokazal izvor te laži, ki so jo posneli tudi vsi italijanski liberalni listi. Ko je predavatelj izjavil, da zasluži tak liberalni lažnjivec, da se ga udari po zobeh, je P. Gemelliju vsa dvorana izbranih tržaških omikancev burno aplavdirala. Predavatelj je imenoval list tržaških irredentarjev s polnim imenom.
Uspeh Gemelli j evih konferenc v Trstu je bil popoln. Da liberalno novin-stvo molči, to le povikša njegov triumf. Prav bi bilo, če bi učeni redovnik svoja krasna apologetična predavanja in sli-čne razprave tudi pismeno izdal.
Deželni zbor kranjski.
Ljubljana, 26. jan. 1910.
Nedolžna točka dnevnega reda današnje popoldanske seje. Čita se proračun normalno šolskega zaklada. Liberalci so to pi'iliko porabili, da zopet nekoliko poropotajo in namečejo peska vedno redkejšim vrstam liberalnega učiteljstva. Zastopnik slovenskega »frajzina« dr. Novak je zajezdil govorniško kljuse in nastopal v pridigarski pozi proti naši stranki in se potegoval za regulacijo učiteljskih plač. Z liberalci so potegnili tudi Nemci, ki so kakor v časih nemško-slovenskega liberalnega bloka skupno glasovali. Se-kundirali so Novaku Višnikar, Schol-mayer, Vilfan in dr. Tavčar. V«i skupaj pravzaprav niso nič novega povedali, kakor to, kar že vsi znamo iz liberalnih časopisov. Opozicija, ki tako kriči za reformo učiteljskih plač, je sramežljivo zamolčala, zakaj da svoje-Časni antiklerikalni blok ni izvedel regulacije učiteljskih plač. Naši poslanci seveda na hrulacije »antiklerikalnega« bloka niso molčali. Med liberalnimi govori so bili »antiklerikalci« v nemali zadregi in niso niti reagirali na medklice naših, ker niso mogli. Popolnoma so jim vse orožje izvili iz rok naši poslanci. Dr. Lampe je v kratkih, krep-
potem boš srečen celo svoje življenje; ako pa ne boš natančno vsega izvršil, ne boš zjutraj več videl, kako solnce vzhaja.«
Nihče si ne more misliti, kako mi je bilo, ko sem začul te strašne besede. Šli smo in šli, da sem komaj še privzdigoval noge ter slednjič dospeli na kraj, kjer je bilo na straneh veliko v vrsto postavljenih hiš. Bilo je temno kakor v rogu in sneg je naletaval. Dva sta ostala zunaj na ulici, ostali smo šli pa na neko dvorišče.
Nekdo mi pošepeta na uho piijazne besede, da me takoj zadavi, če zavpijem, ali sicer napravim kak ropot. Potisniti so me nameravali skozi okence v hišo in imel sem nalogo splaziti se do velikih vrat in jim odpreti. Bilo je baje zelo veliko denarja v hiši in tega so se hoteli polastiti. Odprli so okence, me vzdignili in me pomašili v luknjo; tlačili so me z pestmi, kot kuharica kruh, ko zamesi.
»Tukaj imaš škatljico vžigalic. Posveti si, da lažje najdeš pot do vrat. Ako boš ropotal, imeli te bodo za vlomilca in radi nameravane tatvine te gotovo <akoj obesijo«
Zona mi je pretresla vse kosti in mrzel p6t mi je stopil na čelo Kaj bi rekla mama, Ce bi izvedela, da je njen
kih stavkih zavrnil Novaka in povedal, denar naj da država deželi na razpolago, potem se bo govorilo o vprašanju, kako zboljšati plače zdravnikom, učiteljem in cestarjofh. Posl. Jarc je povedal »antiklerikalcem«, kakšni sovražniki šol in učiteljstva smo mi, naj-črnejši reakcionarji in srednjeveški in-kvizitorji. Naša »ultramontanska« večina tako sovraži šolstvo, da je otvorila leta 1908 32, 1. 1909 pa 42 I>Qvih razredov, medtem, ko je prejšnji »Šolstvu prijazni« antiklerikalni blok, ki se je danes popoldne zopet našel, v svojem velikem navdušenju do šolstva otvar-jal 8, 10 do 12 razredov na leto. Učitelj-stvo pa tako sovražimo, da je pod "vlado naše večine 10% našega učiteljstva avanziralo. Povedal je tudi, kako je preganjala vlada »antiklerikalnega« bloka posl. učitelja Jakliča. Še Tavčar je bil prisiljen priznati, da je bil (o škandal. Liberalcem je tudi Jarc svetoval, naj skrbe za dobro šolstvo v Ljubljani, kjer so razmere glede na ljudsko šolstvo ravnotako slabe, kakor so slabe ljubljanske ceste in kakor se nič ne stori zdaj za odpravo 3nega. Kdor ima maslo . . . Dr. Krek je povedal učiteljstvu, da mora odgajati otroke sporazumno s starši in naj ne išče zboljšanja svojega položaja po političnih strankah in po politični agitaciji	5"
Po živahni šolski razpravi je zbbr-nica rešila dolgo vrsto velevažnih *go spodarskih predlogov, važnih za prebivalstvo kranjske dežele. Te navidezno suhe predloge so velikanske važnosti za prizadete kraje. Za galerijo, ki išče zabave v zbornici, gospodarske razprave niso. Z veseljem jim pa sledi, kdor ljubi ljudstvo in koliko dela, koliko truda in skrbi tiči v teh gospodarskih predlogih, ki kažejo, kako ogromno delo je že napravil deželni odbor in odseki in večina, ki se za gospodarske predloge, drobiž, kakor slove parlamentaren izraz, ravno tako intenzivno zanima, kakor za rešitev velikopoli-tičnih načelnih vprašanj za dobrobit naše dežele.
Kranjska deželna zbornica je v današnji seji tudi mogočno dvignila svoj glas glede na neznosne razmere na dolenjskih železnicah. Protestirala je proti neznosnim, naravnost škandaloznim razmeram, ki vladajo na dolenjskih železnicah. Poslanca HIadnik in Dular sta ostro po zasluženju šibala naravnost nečuvene razmere, ki so se vdomačile na teh železnicah! Šentjan-ška železnica je zgled, kako se železnice graditi ne smejo, dolenjske proge imajo pa v vsakem oziru take prometne razmere, kakršnih še sibirske nimajo. Grajani škandali na šentj&nški in dolenjskih železnicah se morajo odpraviti, ker železnice so zgrajene v dobrobit ljudstva, na katero se mor&jo ozirati!	,
Koncem seje je zbornica slovesno protestirala zaradi hudodelstva osobi-to na naši deželi, ker se je dovolilo zvišanje tarifov južni železnici. Gro-movito je pritrjala zbornica poslanca Povšeta govoru, v katerem je slovesno protestiral proti oškodovanemu kranjskemu prebivalstvu.
Politično velevažen je bil govor dež. odbornika dr. E. Lampeta. ko je utemeljeval nujen predlog proti vero-in besedolomstvu odrske vlade glede na po Mažarih nameravane vicinalne proge Karlovec-Metlika, po kateri l\oče besedolomni Mažar gospodarsko anek-tirati — Dalmacijo in oškodovati našo državo.	, . ... t
mali Jurček sedaj tat. Ušel sem, da bi se poboljšal, a sedaj sem še stokrat slabši in hudobnejši nego prej. Strašno smolo imam.
»Požuri se, fant!« mi ukaže hripav glas skozi okno. Vžgal sem žveplenko, a ugasnila je. Prižgal sem drugo in se ozrl krog sebe.
---o--
Hm! Poredni Jurček Haker je sedaj junak dneva. Celo predikant mi je stisnil roko; vsi meščani so namreč . silno veseli, da so nevarni roparji vjeti in da tičijo pod ključem. Po raznih krajih so oropali že črez 20 hiš. Polno srebrnih predmetov in raznih dragocenosti so našli v otlem drevesu na mestu, kjer smo prejšnji večer ležali; bil sem kažipot. Sedaj ti pa moram vse natančno razložiti, dragi dnevnik.
Ko sem prižgal drugo vžigalico in se nekoliko ogledal, zapazil sem, da se nahajam v naši lastni jedilni shrambi; na žrcblju je visel kuharičin predpasnik in na krožniku so bili še ostanki večerje. Srce mi je razbijalo v prsih kot kovaško kladivo in tema jc bila. vendar sem po dobro spoznal ker sem bil v domači hiši.
(Dalje prihodnjič.)
ŠOLSTVO IN UCITELJSTVO.
V razpravi je proračun šolskega zaklada za leto 1910,. ob katerem se vname živahna razprava.
Grof Margheri poroča v imenu finančnega odseka o proračunu normalno šolskega zaklada za leto 1910. Predlaga:
1. Pri vračunanju pokojnin učitelj-stvu se vpoštevata dve provizorični leti, pri posebnih ozira vrednih slučajih pa tudi več let v penzijo. 2.. Všteje se tudi draginjska doklada, kakor tudi lokalna in starostna doklada v Ljubljani. 3. Starostna doklada se zaračunava v bodoče od časa, ko se napravi vspo-sobljenostna izkušnja. 4. Letna plača (remuneracija) suplentom in suplenti-njam, ki se vporabljajo mesto obolelih ali zadržanih učiteljev in učiteljic, se določa z 800 K. 5. 5000 K se dovoli kot pavšalni kredit za zv^anje dotacij. 6. Deželnemu odboru v rešitev se odstopata prošnji »Marijanišča« in sester »Notre dame« v Trnovem, s pooblastilom, da poviša dotacije.
Proračuna se normalno šolski zaklad s potrebščino 1 444.693 K in s primanjkljajem 1,382.624 K, ki naj se pokrije.
Dr. Novak ima besedo.
Dr. Novak vstane. Naši poslanci se smejejo, ker znajo, da zdaj pride gotovo kaj »kunštnega«. In res: Novak takoj napade »Slovenca« zaradi'neke-ga članka o učiteljskih plačah. Bučen smeh spremlja njegova izvajanja, ko se spominja srednjeveške inkvizicije, ki je bila po njegovem mnenju milejša kakor je dr. Lampetov bič. Dr. Pegan mu zakliče: »Slovenski Narod« to lepše opiše«. Obregne se v podporo, ki jo je sklenil priporočati dež. zboru odsek. Prof. Jarc rnu zakliče: »Če dežela ne da podpore »Marijanišču«, mora sama napraviti tak zavod « Nato se jezi na poslance učiteljskega stanu Š. L. S., ker ne glasujejo za to, kar zahtevajo liberalci za učiteljstvo. Prof. Jarc mu pove: »Klubova reč! Kar sklene klub, to držimo! Disciplina.« Stavi več iz-preminjevalnih predlogov glede na šolski proračun, ki je v razpravi.
Dr. Novaku takoj odgovarja dr. Lampe med burnim pritrjevanjem levice, ob splošni pozornosti zbornice.
NE OBLJUBE, AMPAK DEJANJA.
Posl. dr. Lampe govori z ozirom na dr. Novakova izvajanja: Ker se je blagovolil spomniti dr. Novak Lampeto-vega biča, moram odgovoriti, da jaz ne vem, kje bi bil ta bič. Hodim brez takega orožja okrog. Dr. Novak se je postavil v pridigarsko pozo. Name je napravil njegov nastop vtis predpusine pridige. Očital je, da sem jaz stavil učiteljstvo v eno vrsto s cestarji. Pred vsem moram naglašati, da je naša stranka demokratična in da ne »damo nič na to, in ne vidimo nič razžatjivega v tem, če se imenuje poleg odvetnika delavec. To korigiram. Ko se je razpravljalo v odseku, sem splošno rekel: »Treba bo, ko pride pravi čas, da vre-dimo plače zdravnikov, učiteljev, cestarjev. Če se kdo čuti zato razžaljenega, je to taka nesmisel, da večja biti ne more.
Z Vaše strani se prihaja rado z obljubami. Če bi hoteli biti mi z obljubami tako radodarni, kakor ste Vi, bi storili največjo krivico učiteljstvu. (Dr. šusteršič: »Deset let ste imeli oblast v rokah!«)
Tukaj se v dvojnem oziru greši. Takoj, ko se je natisnil proračun, ste kričali: Poglejte! Poldrug milijon primanjkljaja ima dežela. Kdor tako dela, ta hujska ljudstvo proti zboljšanju učiteljskih plač. (Burno pritrjevanje na levici.) Krivda Vaše stranke je, ako ima ljudstvo le malo simpatij do zvišanja učiteljskih plač. Rekel sem, cla se bo o učiteljskih plačah še govorilo, ko bodo sanirane deželne finance. Dr. Novak zahteva, da bi dali naprej na račun asanacije, češ, da je deželni predsednik zagotovil asanacijo. Jaz deželnemu predsedniku rad verjamem, ampak lani sem bil z deželnim glavarjem v finančnem ministrstvu in tam je Bilinski obetal, kaj da bo vse dal za asanacijo deželnih financ in da bo izvedel finančni načrt. Čez nekaj tednov je pa padel finančni načrt pod klop. Kadar bomo imeli denar, takrat bomo govorili. Nič ne obetamo. Prepošteni smo, da bi delali obljube, ki bi jih ne mogli držati. Mi smo zastopniki kmečkega ljudstva. (Dr. Šusteršič: »Tako je!«) Storili bomo, kar sc nam bo zdelo prav v ljudsko korist. Ukazovati si niče «ar ne pustimo. (Pritrjevanje.) Pri nas bo vedno dobil pravico velik dobrotnik ljudstva, ki mu preskrbi višjo izobrafcbo! (Živahno pritrjevanje.)
ViSn'1 ar - o''mnyer V"" n
Po dr I.ami e u govori Višni ar ki se zavzema za regulacijo uči eliskih plač. Jarc: Takrat bi bili ustregli uči-
teljstvu, ko ste zvišali doklade! (Zivati-na veselost.) Višnikar se izgovarja, da takrat niso bile ugodne tazmere. Govori nekaj o preganjanju učiteljstva. Jarc: Kdo jih je najbolj preganjal? Ali Vam je znan slučaj Jaklič? ViSnikar pravi: Povišanje plač je neizogibno potrebno. Dr. Šusteršič: No, torej to je zdaj cela modrost! Višnikar pravi, da so se deželnim uradnikom povišale plače brez pokritja. Dr, Lampe: Saj ste glasovali za to! Končno priznava govornik, da v tem zasedanju ni mogoče skleniti postave o regulaciji učiteljskih plač, kar povzroči splošno veselost. — Schollmayer izjavi, da bodo Nemci glasovali z liberalci. Ko govori še Vilfan, nastopi deželni odbornik prof. Jarc, ki krepko ob viharnem ponovnem pritr-j o vanju na levici in na v veliko nevoljo liberalcem odločno odbija neutemeljena natolcevanja na našo stranko. Prof. Jarc je med drugim izvajal:
NAŠE DELO IN LIBERALNO ZABAVLJANJE.
Pri vseh vprašanjih, ki jih razpravljamo v zbornici, lahko opazite, da se damo voditi po tistih načelih, po katerih nas je izvolilo za poslance kmečko ljudstvo. (Pritrjevanje.)
V središču je položaj drugačen. Vi ste učiteljstvu mnogo obetali, veliko zahtevali, a ko ste imeli vso moč v rokah, niste skoraj nič storili za nje. (Pritrjevanje.) Niti popolne regulacije niste pred 12 leti izvedli. Mi učiteljstvu nismo nikdar ničesar obetali, ker če mi kaj obetamo,-tudi držimo. (Tako je.)
Politične dvoživke.
Vprašajte se, kaj ste dosegli s svojimi obeti učiteljstvu. Vzgojili ste nekaj dvoživk, ki ne vejo, ali so liberalne, ali socialno-demokraške.
O liberalni pravičnosti.
Nadsvetnik Višnikar se je kar cedil same pravičnosti nasproti učiteljstvu. Vprašamo ga, ali mu je znano, kako se je postopalo pod Heinom proti tovarišu Jakliču? To, kar bom povedal, mi je povedal neki bivši okrajni šolski nadzornik. (Čujmo! Čujmo) V Dobre-poljah so izkušali omečiti učitelja, ki ni bil liberalnega mišljenja. Okrajni šolski nadzornik je bil poslan, naj posluša v šoli, kako Jaklič uči. Mož je in-spiciral in poročal o inšpekciji. Poročilo pa dobi nazaj z naročilom, naj Jakliča slabo kvalificira. (Ogorčenje! Čujmo! Čujmo!) Dotični mož je bil tako pošten, da je rajši odložil nadzorništvo. (Dr. Šusteršič: To je bilo ob času barona Heina.)
Vihar v zbornici.
Liberalce je to zelo zbodlo. Zlasti dr. Tavčar je bil hud. Čuti je, da kliče »škandal«. Poslanci se medsebojno prerekajo. Glavar ponovno zvoni. Ko se nekoliko pomire razburjeni liberalni duhovi, pravi glavar: Vsi počasi, eden za drugim! Ne vsi naenkrat! Jarc: Prosim, jaz dr. Tavčarja rad poslušam. Glavar: Jaz tudi, a prosim za mir.
Jarc: Če dovoli dr. Tavčar, bom nadaljeval. (Veselost.) Dr. Tavčar: Prosim.
Plača učiteljem začetnikom.
Očitalo se je, da je plača učiteljev začetnikov premajhna. Odkrito priznavam, da se s tem ne strinjam. Meni se zdi začetna plača precej primerna. Av-skultanti, praktikanti, profesorji morajo služiti brezplačno in kot suplenti dobe le plačane učne ure. Učitelj začetnik z 18., 20. leti lahko s svojo začetno plačo skromno izhaja. Vprašam pa, kdo je kriv teh razmer? Ali dežela? Višnikar je razlagal, koliko izda dežela in priznal, da za potrebne stvari. Kdo je navalil deželi vsa bremena, sebi pa pridržal vse pravice? Država je v prvi vrsti poklicana, da prevzame učiteljske plače! (Tako je!) Šele, ko izvemo, v koliki meri da odvzame država to breme deželi, se bomo lotili resno vprašanja o regulaciji učiteljskih plač.
Naše stališče je zavisno tudi od ureditve šolstva v deželi. Mi smo sprejeli resolucijo, v kateri zahtevamo reformo šolstva in o vzdržavanju šol. Stališče bo zavzel deželni zbor, kadar iztemo, kakšno stališče zavzema vlada. Dr. Šusteršič: Tako je!
Kdo odločuje zdaj v okrajnem šolskem svetu? Ali ne navadno okrajni glavar? Hočemo, da tudi tu pride ljudstvo do besede, predno bomo govorili o regulaciji učiteljskih plač. Liberalci za zvišanje deželnih doklad.
Mi jako oprezno zasledujemo, kaj je glavni namen, da tako tirate regulacijo učiteljskih plač. Vi bi radi dosegli, da bi mi morali zvišati deželne doklade, da bi se izpolnilo Vaše prerokovanje po shodih: klerikalci morajo zvišati doklade, Višnikar se je zelo navduševal zn zv'ša":e deželnih dol^ad. To je storil tem la:>.je ker sam ne p'a£a nobenih doklad
Višnikar: Kaj pa vino, ki ga pijem?
Dr. šusteršič: No, vino, to Jc malo Ce bi pili šnops, bi že nekaj zneslo (Živahna veselost.)
Kakšni sovražniki šol smo mi.
Vi vedno trdite, da smo mi sovraž niki šol. Mi nismo sovražniki. Ko je vladala prejšnja večina, ste otvorili 8 10 do 12 novih razredov na leto. Ko smo mi prevzeli odgovornost, smo se držal načela, da se otvori nov razred, kjer to zahtevata občina in krajni šolski svet Konsekventno smo se tega držali in otvorili leta 1908. 32, leta 1909. pa 42 novih razredov. (Čujte! Čujte!)
Avanziralo je 74 učiteljev, prej jih je pa le 20.
' Zato smo mi sovražniki šole (Pritrjevanje), 10 odstotkov učiteljstva je bilo pomaknjeno v višje plačilne razrede.
Taki sovražniki učiteljstva smo mi! (Pritrjevanje.)
Kako skrbi liberalna Ljubljana za šolstvo.
Kako pa skrbi ljubljanski liberaln o, xinski svet za šolstvo. Deželni šolsk s £ je pritiskal na ljubljansko občino, naj se vendar le enkrat že sezida na Poljanah dekliška, druga deška ljudska šola v Kolodvorskem okraju. Občinski svet je pa sklenil, da se zgradi ena šola na Prulah, ker jo hoče tu imeti občinski svetnik Likozar iz politiško-taktičnih razlogov. V to svrho bodo morali hoditi otroci iz Opekarske ceste z ovinkom čez Št. jakobski most. Veliko bolj čudna je pa še razbremenitev šole na Ledini. V šolo na Graben bodo morali hoditi v tem mrazu otroci iz Linhartove ulice, iz Pokopališke ulice, iz hiš za Bežigradom! (Čujte! Čujte!)
Na Ledini hočejo zgraditi dekliško šolo. V bližini je plinarna, elektrarna, Binderjeva in Bonačeva tvornica in hiralnica, kjer so norci in zato trpi tudi pouk na že obstoječi ljudski šoli na Ledini.
Tako rešujete Vi iz političnih ozi-rov šolsko vprašanje v Ljubljani.
Sklepam: Danes, ko mi nosimo s polno zavestjo odgovornost pred našimi volivci, bomo storili le to, kar bomo smatrali za prav našim volivcem. Čimbolj zabavljate glede na regulacijo učiteljskih plač, tem slabši bo za stan. Mi smo odgovorni le svojim volivcem in nikomur drugemu ne. (Burno pritrjevanje.)
Tavčar brani ljubljansko šolstvo.
Govornik ni srečen. Vidi se mu, da so ga Jarčeva stvarna izvajanja v živo zadela. Govori ležerno, nalahno, kakor človek, ki je v zadregi. Pravi, da šola v Kolodvorskem okraju se pač takoj ne more zgraditi. Šola v Ljubljani stane več, kakor na deželi. Kar se tiče mostu, ki bo vezal Opekarsko cesto s Prulami, se bo še letos gradil. O zadevi Jaklič pravi dr. Tavčar, da ni on kriv. Naj se prime tisti, ki je to povzročil. Jarc: Kje je že Hein! Kolikor se spominja, je dobil Jaklič le ukor. Ravnikar: Kako se je pa meni godilo? Dr. Tavčar: Prestavili smo Vas tako, da ste dobili z maslom namazan kruh. Žirovnika ste prestavili. Dr. Šusteršič: Pustimo ga zdaj v miru, bo bolje zanj! Dr. Tavčar se jezi nad premestitvami. Dr. šusteršič: Če bi mi postopali, kakor ste Vi, bi bilo na stotine liberalnih učiteljev discipliniranih.
Po dr. Tavčarju nastopi
DR. KREK,
ki izvaja med drugim:
Vi veste sami, da je naše ljudstvo šolstvu in učiteljstvu nasprotno Marsikaj moramo šteti na splošno kulturo. Mnenje med ljudstvom se je zato glede na učiteljstvo zadnje čase zdatno izboljšalo. Sodba ljudstva iz posameznih okrajev o učiteljstvu ne moremo prezreti. Ne moremo prezreti očitkov, da so naše šole silno slabe, šolski uspehi slabi. Pravice kritike ljudstvu ne moremo kratiti. Ako hočete učiteljstvu dobro, moramo od svoje strani vse storiti, da zravnamo vrzel med ljudstvom in učiteljstvom. Brezpogojno je potrebno, da se učiteljstvo zaveda, da s kako silo ali z zahtevo po političnih strankah ne more izsiliti izboljšanja. Učiteljstvo se mora zavedati, da mora sodelovati s starši. Regulacija bo tem-preje prišla, če se učiteljstvo zave, da je pot do nje po političnem strankarskem delu in agitaciji napačna. (Živahno pritrjevanje.)
NESPODORNO DR. NOVAKOVO OBNAŠANJE.
Pri glasovanju sika dr. Novak, ki je danes zapisnikar, na poslanca S. L. S. Ravniharja, ker ne glasuje za dr. Novakove predloge. Naši poslanci, upravičeno razburjeni zaradi tega postopanja, protestirajo. Dr. Šusteršič vzklikne: To je nespodobno! Dr. Novak je zapisnikai*. Mi protestiramo proti ta-
kemu postopanju. — Obveljali so predlogi finančnega odseka, odklonili so se predlogi poslancev članov svoječasnega antiklerikalnega bloka. Ko sc glasuje o nekem dr. Novakovem predlogu, za-kliče poslanec Jaklič: Strašno trapast, predlog!
GOSPODARSKE ZADEVE. Priklopitev kat. občine Sv. Križ občini Velika Vas.
O prošnji posestnikov kat. občine Sv. Križ, da se ta kat. občina izloči iz krajevne občine Dolsko in priklopi krajevni občini Velika Vas, poroča deželni odbornik dr. Pegan, ki predlaga:
»Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje o tem, je-li delitev umestna ali ne, dalje da povzroči vse za delitev formalno potrebno, če se izkaže delitev umestna, in končno o tem poroča deželnemu zboru v sklepanje.
Dr. Krek priporoča prošnjo. Zeli, naj bi deželni odbor poročal o predlogu že v prihodnjem zasedanju.
Odsekov predlog obvelja.
Deželni zbor je razpravljal tudi o celi vrsti velevažnih gospodarskih zadev, o katerih bomo radi nedostaja-nja prostora še poročali jutri. Za danes priobčujemo:
KRIČEČI NEDOSTATKI NA DOLENJSKIH ŽELEZNICAH.
POSLANEC HLADNIK
izvaja med burnim pritrjevanjem zbornice v imenu upravnega odseka:
Županstvo občine Velika Loka je vložilo 26. decembra 1905 na visoki deželni zbor prošnjo, naj bi vplival na to, da se izpelje železnična proga do premogovnika v Šent Janžu, počenši od kolodvora v Veliki Loki. Tej prošnji so se pridružile tudi štiri sosedne občine. Razlogi v prošnji so pač tehtni in uvaževanja vredni, toda prošnja nima več pomena, ker je že izdelana (Dr. Lampe: »Samo da bi se ne razdrla.« — Veselost.) železnica do Šent Janža iz Trebnjega in bila izročena prometu že novembra 1908. Upravni odsek predlaga toraj, da se preide preko te prošnje na dnevni red.
Pri tej priliki je pa upravni odsek to-lc povdarjal:
1.	Gradnjo železnične proge Trebnje - Šent Janž je prevzel šentjanški premogovnik, ki je izročil delo celovški tvrdki Polz & Knoch.
2.	Delo pri tej železnični progi se je vršilo zelo površno. Pri nasipu ob vasi Dule, ki je visok okrog 5 m, se je že pozimi 1909 precejšen kos nasipa zrušil, in v najhujši zimi so morali delati podzidje, da je železnica sploh mogla voziti. Dalje se je presek pri »Zijavnici«, kake 400 metrov pred omenjenim nasipom, izdelal tako slabo, da se je kamenje vedno rušilo in so dostikrat cele plasti zemlje prišle na železnični tir. Železnična uprava je bila prisiljena, delati skoraj celo zimo, na-pravljati podziclja, odvaževati prst, kar je vse stalo samo lansko leto do 120.000 kron. Večino te svote bode trpela železnična uprava in ne podjetništvo. Tudi pretočeni teden dne 21. t. m. se je zopet porušilo kamenje na tir, ki je preprečilo, da ni mogel vlak skozi voziti. Že se menda premišljuje, ali bi ne bilo umestno, železnično progo od Trebnjega do Mirne po drugi strani izpeljati.
3.	Podjetništvo se je malo oziralo na utemljene zahteve in potrebe prebivalstva. Pri vasi Dule n. pr. so zagra-dili celo dolino s približno 5 m visokim nasipom, dasiravno je v prvem načrtu bil določen samo 2 m visok nasip, ki bi bil približno 20 m bolj južno in va-ščanom niso dali prehoda pod železnič-nim tirom tam, kjer je bila prejšna najbolj rabljena pot in so mesto tega napravili rampo, po kateri je za blizu 100 m daljši pot s hudim ovinkom in dvema strmecema pred in za železnič-nim tirom. In vse pritožbe in prošnje dotičnih vaščanov se niso vpoštevale. Da se sploh ni oziralo pri trasiranju proge na želje občin Št. Rupert in Mokronog, je sploh znano, vsled tega pa tudi nima sedaj železnica istega prometa, kakor bi ga sicer imela.
4.	Povdarjati so mora tudi, da podjetništvo še sedaj ni poravnalo tistih iupnin za zemljišče, katera so morali posestniki mejaši odstopiti železnici. Ker niso tudi zemljišča še odpisana in ponekod tudi še ne zamejničena, so morali posestniki tako za loto 1908, ka-\or tudi za leto 1909 plačati vso davke in ob Mirni tudi one pristojbine za uravnavo Mirne. To utegne skupaj znašati do 800 K za eno loto na progi, ki je dolga 21 km in potem jc šc nopotovo, če bodo dobili dotični posestniki obresti od ne še plačanih kupnin, kar znaša okrog 50.000 K.
5.	Železniško podjetništvo je dalo za železnično progo tako slabo tračnice, stare že okrog 15 let, da pač no bodo prestale več hudih zim.
e. »piošna je pritožba prebivalstva, da nima ta železnica zvezo z Novim Mestom, dasi stoji vlak v Trebnjem 3 ure 23 min. In bi iz Trebnjega do Novega Mesta in zopet nazaj lahko prišel v eni uri. In vendar bi bilo ne samo iz mokronoške in šentrupertske doline jako želeti zvezo z metropolo Dolenjske z Novim Mestom, kjer so imenitni sejmi, dve javni bolnišnici in sedež mnogih uradov. Da sedaj prvi vlak zjutraj pride v Novo mesto šele ob pol 11. uri, odkoder je v središče mesta še skoraj 20 minut, je pač prepozno tako za urad, šc bolj pa za sejm, ki se vedno po dolenjskih krajih prične že ob 7. uri. Ljudje morajo vsled tega voziti se okrog ali hoditi peš. Bilo bi zelo ustreženo, ako bi vsaj en vlak zjutraj vozil od Trebnjega do Novega mesta. Upravni odsek stavi torej te-le resolucije:
Visoki deželni zbor!
Upravni odsek predlaga, da se preko prošnje občine Velika Loka preide na dnevni red, ker je seclaj, ko je že izpeljana in prometu izročena proga Trebnje-Št. Janž, brezpomembna. Pri tej priliki pa predlaga upravni odsek sledeči resoluciji: 1. Deželni odbor naj blagovoli vplivati na to, da bi se onim posestnikom, ki so odstopili za to železnično progo zemljišča, vendar enkrat izplačala kupnina in povrnilo tudi davščine od tega zemljišča. 2. Deželni odbor naj deluje pri ravnateljstvu državnih železnic na to, da bi ta železnica imela direktno zvezo z metropolo Dolenjske, z Novim mestom, kjer so mnogi uradi, veliki živinski semnji in dve javni bolnišnici. (Pritrjevanje.)
POSLANEC DULAR
izvaja:
Ker se je že govorilo o šentjanški železnici, bi jaz tudi glede dolenjske železnice rad nekaj omenjal.
1.	Uprava dolenjskih železnic pri luči silno varčuje. Kolodvori so navadno v temo zaviti. Lahko se pripeti vsled tega nesreča.
2.	Vožnja na tej železnici je silno počasna. (Dr. Šusteršič: V tem času se pride lahko na Dunaj!)
Od Ljubljane do stražo vozi n. pr. 4 ure 9 minut, dasiravno ne znaša vsa daljava niti 80 km, dasi se je obetalo že pred par leti, da se vpelje hitrejša vožnja.
3.	Na Stražo imamo samo dvakrat zvezo, tako da v Ljubljano ni mogoče iti pred 11. uro. In isti vlak, ki gre iz Ljubljane ob pol 8. uri zvečer, nima s Stražo nobene zveze, dasi je Straža važna postaja radi bližnjih Toplic.
4.	Dolžan sem tudi pripomniti glede px-emalo vozov, tako da se mora večkrat ljudstvo v živinskih hlevih peljati ali pa v osebnih vozovih stati. (Čujte! Čujte!)
Dovoljujem si torej staviti resolucijo:
Deželni odbor naj se obrne z vlogo na upravo državnih železnic, ki naj potrebno ukrene, da bodo železnični kolodvori zadostno razsvetljeni in da se vpelje v Stražo trikratna zveza. Tudi naj se dela na to, da se vpelje hitrejšo vožnjo in zadosti ljudstvu z osebnimi vozovi. (Pritrjevanje.)
Predlogi poslanca Hladnika in Dularja obveljajo soglasno.
HUDODELSTVO NA PREBIVALSTVU KRANJSKE DEŽELE.
Poslanec Povše utemeljuje svoj nujni predlog z ozirom na zvišanje ta-rifov južne železnice. Z največjo pozornostjo sledi zbornica govornikovim izvajanjem. Poslanec Povše izvaja sledeče misli:
Ko smo zadnjič v tej zbornici nastopili proti zvišanju tarifov južne železnice, takrat se je šele govorilo, da se bodo zvišale tarife južne železnice, ki bo 7 odstotkov višji od tarifov drugih železnic. Nasproti temu hudodelstvu (Dr. Šusteršič: Tako je! Hudodelstvo je to!) proti prizadetemu prebivalstvu so se sprejeli enaki protesti tudi v drugih deželnih zborih. Tudi v državnem zboru so dali poslanci duška čutu svojega ogorčenja zaradi tega hudodelstva. Vlada se je izgovarjala, da dovoli povišanje tarifov le za dobo enega leta, češ, da so se morali zvišati tarifi zaradi sanacije južne železnice. Kako pride prebivalstvo dežele kranjske od tega, da bo moglo skrbeti za sanacijo južne železnice. Naša dežela ima za izvoz le blago, surovino, naš les. Ravno pri tem je najbolj prizadeta naša dežela, ker kje bi dobilo naše revno prebivalstvo denar, če ne iz gozdov, ki so jih pustili naši predniki. (Živahno pritrjevanje.)
Prizadeta je pa naša dežela veliko bolj, kakor so industrijske dežele. Vagon tkanine je toliko vreden, kolikor cel vlak lesa. Vzlic temu, da se jc najodločnejše ugovarjalo, je vlada povišala tarifo južni železnici. (Živahno pritrjevanje.)
Predlaga nujni predlog, v katerem deželni zbor najodločnejše ugovarja proti zvišanju tarif južne železnice. — (Živahno pritrjevanje. — Govorniku čestitajo.)
PROTEST PROTI VEROLOMSTVU OGRSKE VLADE.
Dr. Evgen Lampe
izvaja:
Že dolgo vrsto let se vlečejo priprave za železnico, katere en del zveže našo deželo z Dalmacijo. Obravnave so se neprimerno dolgo vlekle. Ves čas jih je zavlačevala ogrska vlada. Slednjič je došlo do dogovora med našo državo in Ogrsko, po katerem se je izdelal načrt za železnico, ki veže Dalmacijo z železniškim omrežjem naše državne polovice. V tem dogovoru stoji, da se zgradi od Novega Mesta do Metlike in od tod v Karlovec do Ogulina, proga, ki bi vezala Dalmacijo z železniškim omrežjem naše državne polovice.
Po dolgem čakanju so pričeli tra-sirati to železnico. Kako se je delalo, to vemo vsi dobro. Ves čas se je opažalo, da nek faktor zavira to delo. Kdo je bil ta faktor, se ni znalo z gotovostjo. Zdaj pa lahko za gotovo trdimo, kdo da je bil ta faktor. Naravnost be-sedolomstvo in verolomstvo moramo očitati ogrski vladi. (Medklic: Košuto-vo verolomstvo!)
Ogrska vlada hoče zgraditi to železnico ne kot normalnotirno, ampak kot vicinalno železnico. (Dr. šusteršič: Košut je podpisan na pogodbi!)
Konstatirati moramo, Ogrska je kršila nagodbo. (Jarc: Ungarica fides, nulla fides!
Ako gre noi'inalna železnica do Metlike in potem naprej kot železnica druge vrste, pretrgana je s tem celotna zveza. (Pritrjevanje.) Vicinalna železnica se zgradi na drug način, kakor normalnotirna. Slabše je zgrajena. Po njej ne morejo voziti brzovlaki. Ni oviran samo osebni, tudi tovorni promet je oviran. (Tako jc!)
Težko bo oškodovana ne le naša kranjska dežela, marveč cela avstrijska državna polovica. (Pritrjevanje. Res je!)
Kaj pomeni ta namera za Dalmacijo? Nič manj, kakor gospodarsko aneksijo Ogrske! (Tako je!) Ako je pretrgana z Metliko normalnotirna zveza, potem je direktno zvezana Dalmacija z Budimpešto! (Res je I)
Ugled naše države bo s tem silno trpel. Navajeni smo sicer, da se naša vlada ogrski vedno umakne. Enkrat mora biti že temu konec. (Burno pritrjevanje.)
V prvi vrsti mora naša polovica pokazati, cla skrbi za svoj ugled. Vprašam, ali ni moči, cla izsili od Ogrske, da drži svojo obljubo. (Pritrjevanje.)
Gotovo, moč imamo. Združena je z vprašanjem dalmatinske želcznice železnica Košicc-Oderberg, ker tu so odprta Ogrski edina vrata v Prusko. —> (Pritrjevanje.)
Ker ima naša država slabost, da se rada umakne Ogrski, naj se čuje iz naše zbornice proti Ogrski, proti slabosti naše vlade protest. (Burno pritrjevanje.) Slovesno protestiramo, da se vedno umaknejo Ogrski in protestiramo, da ne bo naša država vedno dekla ob mejah naše monarhije! (Burno pritrjevanje! Govorniku čestitajo.)
Nujnost se soglasno sprejme, nakar zaključi glavar sejo.
Sociologija umetnosti.
Včeraj, 26. t. m., se je ob 6. zvečer zbralo veliko občinstva iz vseh krogov v knjižnici Katoliške Tiskarne, da prisostvuje predavanju g. dr. M a n t u a -n i j a ; bilo bi odveč poudarjati, kako je vse z napeto pozornostjo sledilo izvajanjem tega odličnega strokovnjaka na polju umetnosti, ki si je vrhtega izbral že samonasebi zanimivo in zelo originalno snov.
Nakratko so bile njegove misli te-le:
Moderni čas splošno ni ugoden za razvoj velike in prave umetnosti. Prehitro živimo, prenaglo uživamo, prehitro pozabimo. V proizvajanju vladajo kupčijska načela, hitro narediti in hitro razpečati, je poglavitna zahteva; vsevladarica je moda — kar se danes napravi, se jutri že uniči. Zato pa vlada tudi med umetniškim tvoriteljem, proizvajalcem umetnin in med umetniškim uživateljem, konsumentom, nepravo razmerje in to je neposredni vzrok, da umetnost dandanašnji dejansko propada, čeprav se teoretično o nji govori in piše kakor malokdaj poprej toliko. Predavatelj nato opisuje različne vrste umetnikov proizvajalcev na eni, konsumentov na drugi strani, med njimi so prekupci in industriali-zaterji umetnosti, ki umetnost izrabljajo v kapitalistiške namene in jo naj-
bolj kvarijo. Središče predavanja je bilo razmotrivanje, kakšno je razmerje med umetniki, ki umetnine proizvajajo in občinstvom, ki jih uživa, oziroma kupuje. Moderni umetnik pravi, da dela le zase. To je prav le do gotove meje, kajti tudi kupovalec ima svoje pravice, predvsem pravico, da se njegovo estetiško naziranje vpošteva. Umetnik ne more od konsumenta zahtevati, da kupi od njega umetnine, ki mu ne ugajajo. Če pa jih vzlic temu kupi, stori to na pritisk reklame, ki uničuje osebno estetsko naziranje in kvari okus. Umetnik pa se mora tudi &ar se tiče cene za njegove umotvore, ozirati na etiška načela, cene ne smejo biti pretirano visoke. V prejšnjih časih je bila umetnost velikobolj razvita kakor danes, bilo je umetnikov več, pa so vsi živeli in dobro živeli in se niso izrabili, meščan pa je rad in veliko kupoval, ker je cene zmogel. Dandanes pa je tako, da, so najbolj prazni umetniki najbolj dragi. To pa ima tako za umetnika kakor za konsumenta silno kvarne posledice: preprosto ljudstvo, kmet, meščan, inteligentni proletariat kupuje surogate, tvorniške izdelke, izvirne slike pa le velekapitalizem, plutokracija.
Umetnostna sociologija ima etično plat. Umetnost je dar božji, posojilo z obveznostjo, da se mora uporabljati le v prid celokupnosti. Namen umetnika je zato, da dviga ljudstvo, da pozablja na pozemske skrbi in uživa nadnatorno dobroto. Drugi smoter umetnikov pa je vzgajati ljudstvo za umetnost. Ta smoter je lahko doseči, kajti masa čuti samaposebi živo potrebo po umetnosti. Seveda je okus že silno izkvarjen. Krivo je temu vse, kar smo že preje omenili, krivo pa je tudi filozofsko naziranje naše dobe, kriva birokraška uprava. Najbolj demoralizuje umetnost plutokracija, ki si nabavlja umetniška dela, pa protežira različne umetnike, ne da bi imela pravega zmisla za umetnost. Iz tega se porajajo klike, umetniki so medseboj razdrapani v nebroj struj in občinstvo ne vč, komu naj veruje. Ker pa je v širokih masah še vedno velike pristne ljubezni do umetnosti, ni dvoma, da se dajo te razmere izboljšati. Predavatelj razlaga, kako? Treba je odpreti ljudstvu nastežaj vrata v hram umetnosti, treba je estetiško vzgajati mladino, razviti se mora umetnostna pedagogika, javna poslopja se morajo zidati umetniško-dovr-šeno — za cerkve na kmetih n. pr. je najboljše premalo dobro — treba je odpraviti strojevno produkcijo umetnin in prekupstvo, poglavitno pa je, da gredo umetniki med ljudstvo, proučujejo njegovo naziranje, tradicije, njegove estetske pojme in oblike! Razmerje med producentom umetnosti in medi uživateljem mora postati zopet normalno, zgrajeno na temelju krščanske etike — prvi korak pa morajo storiti umetniki: quia agens melior est patiente!
V vsakem oziru dovršeno predavanje je, ko je g. predavatelj končal, želo veliko odobravanje.	F. T.
Povsod neurje.
Pariz pod vodo.
Iz Pariza poročajo: Vedno še narašča Seine in njeni pritoki. Pričakujejo, da se bo naraščanje vode ustavilo šele čez 24 ur ter da bo začela voda v prihodnjih dneh upadati, če ne bo seveda novega deževja. V Parizu skoro vsako uro preplavi voda nove vrste hiš in cest. Policija zahteva od prebivalcev ogroženih ali deloma preplavljenih stanovanj, da jih zapuste, toda ubogi ljudje se branijo zapustiti svoj dom in svoje imetje, ter so tako oblasti prisiljene, da rabijo silo. Okoli 4000 telefonskih zvez v Parizu je pretrganih, tudi zveze z zunanjim svetom večinoma ne delujejo. — Ravnateljstvo orleanske železnice je naznanilo, da je promet popolnoma ustavljen. Del zunanjega ministrstva, kamor je udrla voda, so izpraznili.
Viharji v Italiji.
Iz Rima pa se brzojavlja:
Viharji in povodnji v srednji in južni Italiji še vedno trajajo, ne da bi kaj pojenjali. Posebno je prizadeta ti-renska obala. Promet v pogorju, kjer močno sneži, je na mnogih krajih pretrgan.
Na ligurski obali so viharni morski valovi poplavili in podrli več hiš v krajih Rizza in S. štefano. Prebivalci so sc mogli še pravočasno rešiti.
Velik je bil vihar v okolici Neape-Ija. Kupola neke cerkve se je podrla. Mnogo streh je vihar odnesel raz hiš. Morje je zelo viharno. Več ladij, jadrnic se je poškodovalo, ker so zadele skupaj. Nad vasmi pod Vezuvom so je utrgal oblak. Vihar jc odtrgal mnogim hišam okna. V Portici je bilo več oseb
ranjenih, ko je vihar odnesel neko streho. Tudi v Foggii je veliko škode. Mnogo brzojavnih žic je pretrganih. Dve ženski ste ranjeni. Na sardinski obali razsaja tudi močan orkan, ki ruje drevesa in povzroča veliko škode. Vihar je razrušil neko hišo na obrežju pri Civitavecchia in tri hiše na obrežju pri Ansiju.
Visoka plima.
S a n R e m o , 26. januarja. Visoka plima je tukaj in v okolici napravila veliko škode. V San Štefanu so vse hiše v nevarnosti. V Rivo Ligure se je zrušila ena hiša, druge so pa poškodovane. Prebivalstvo je zapustilo vse hiše ob morju. Cesta, ki veže obe vasi, je v razdalji 15 m popolnoma razdejana.
Grozen vihar na španskem.
Madrid, 26. januarja. Grozen vihar razsaja po Španskem. Blizu Va-lencije je bilo razrušenih več hiš; ves pridelek limonov in pomaranč je uničen. Več ribiških bark se je potopilo. V Novari je snežni vihar dohitel več oseb, ki so zmrznile. Promet na železnici je ustavljen. Vihar je razdejal tudi več hiš blizu Barcelone in tudi tam je železniški promet ustavljen. V severni Španski narašča veter, a barometer pada. V Bilbao meče morje na kopno ostanke razbitih ladij/
Smrt v snežnem plazu.
B e r n , 26. januarja. V gostilni na zgornji gorski cesti čez Veliki Št. Bern-hafd je velik snežni plaz zadušil gostilničarja. Spal je v postelji, ko je pri-drl plaz, udri okna in napolnil sobo s snegom. Vsled pomanjkanja zraka se je v postelji zadušil.
Železniške nesreče vsled snega.
B e r n , 26. januarja. Na^ Bielsom je skočil vsled prevelikega snega vlak iz tira. Pri Welsnu je vlak obtičal v snegu. V St. Gallu se je streha na kolodvoru udrla pod težo snega.
Nenavaden vihar v Bosni.
V Žepčah se je 20. t. m. pojavil silen vihar, ki je raztrgal in raznašal kmečke koče ter razkrival hiše. Takega viharja ni bilo več desetletij, ker je kraj od več strani zavarovan s pogorjem. Ljudstvo je bilo silno prestrašeno ter je mislilo, da je prišel sodni dan.
Goriški deželni zbor.
Včeraj je imel goriški deželni zbor svojo deseto sejo sedanjega zasedanja.
Po prečitanju došlih vlog je bilo naznanjenih pet predlogov, med temi predlog poslanca dr. Faiduttija glede ustanovitve ene podružnice avstro-ogr-ske banke v Gorici.
Nato sta se naznanili dve interpelaciji, in sicer interpelacija poslanca Berbuča na naučnega ministra glede stavbenih nedostatkov na državni gimnaziji v Gorici v tehničnem, zdravstvenem kakor tudi estetičnem pogledu, ki nujno zahtevajo zgradbo novega poslopja v to svrho, nadalje interpelacija poslanca dr. Stepančiča na voditelja poljedelskega ministra zaradi malomarnosti pri zboljšanju pašnikov in pri pospeševanju živinoreje na Krasu.
Nato se je prešlo k dnevnemu redu.
Predlog poslanca Bombiga glede zgradbe novega poštnega poslopja za glavno pošto v Gorici se je nujnim potom sprejel.
Ravnotako se je sprejel predlog poslanca Mariniča, ki stremi za tem, da se v očigled vinski krizi od vladne strani pospeši spečevanje lastnega vinskega pridelka v takoimenovanih os-micah, ne pa, kakor so se koncem lanskega leta izdale nove naredbe, ki ne odgovarjajo resničnim gospodarskim potrebam naših malih vinogradnikov. K temu predlogu se je soglasno sprejel od poslanca dr. Pettarina predlagani dodatek, s katerim se poživlja visoka vlada, da ukrene potrebno, da zamo-rejo vsi vinogradniki Primorskega prodajati svoj lastni vinski pridelek tudi v mestu Trst.
Predlog poslanca Fona glede zgradbe mostu čez Suhi potok na erar-ski cesti pri Bovcu se je tudi nujno rešil.
Sprejel se je poziv na vlado, raj ona skrbi za to, da se preskrbi uboge z drvmi iz državnih gozdov.
Predlog deželnega odbora, s katerim se poživlja vlada, naj se pri izdelovanju načrtov za uravnavo reke Vipave izdelajo tudi uravnavni načrti za njene pritoke, se je sprejel.
Sprejel se je tudi poziv na vlado, naj sc čim prej dovrše poizvedbe za uravnavo Korna pri Gorici ter naj sc načrti s prevdarkom vred predajo deželnemu odboru.
Potrdilo se jc več računskih sklepov raznih ustanov.
Mnogo drugih predlogov sc je oddalo dotičnim odsekom.
Nekaj prošenj se je pa odstopilo deželnemu odboru v rešitev v lastnem delokrogu.
Preklical se je deželnozborski sklep o dovoljevanju častnih posojil visoko-šolcem.
Ko sta nato poslanca Berbuč in dr. Stepančič prečitala svoji interpolaciji, je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za četrtek.
ČEŠKO - NEMŠKA POGAJANJA ZA DELOZMOŽNOST ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
»Hlas Naroda« poroča, da so se na češki strani popolnoma ustavila pogajanja za delozmožnost češkega deželnega zbora. Grof Buquoy in grof Clam-Martinic sta odpotovala. Vse kaže, da so se pogajanja prekinila. V deželno-zborskem poslopju pa so medtem že vse pripravili za zasedanje. Med obemi veleposestniški skupini se je baje doseglo sporazumljenje, naj se deželni zbor to pot peča samo z gospodarskimi vprašanji. Baje so tudi mladočehi in češki agrarci za ta načrt. Včeraj popoldne je bila seja parlamentai'ne komisije čeških agrarcev.
Dnevne novice.
-j- Premilostni gospod knezoškof
dr. Anton Bon. Jeglič je odpotoval danes v Rim »ad limina«, da poda pri sv. stolici po cerkvenem pravu za škofe predpisano poročilo o stanju škofije.
+ Nov občinski in volivni red za Ljubljano je bil v včerajšnji seji kranjskega deželnega zbora sprejet, kakor ga je izdelala večina. S tem stopi Ljubljana v novo ero in je konec liberalnega klikovladja tudi v prestolici Slovenije, ki bo odslej res vredno središče slovenskega ljudstva. Dozdaj je bilo kričeče nesoglasje med Ljubljano, kjer se je v prid liberalne koterije nalašč vzdrževala politična nezavednost, in med deželo, koder je kmečko in delavsko ljudstvo doseglo Ljubljano daleč presegajočo stopnjo kulturne, politične in gospodarske izobrazbe, odslej pa se bo po zaslugi S. L. S. slovenska metropola v doglednem času povzdignila na tisto stališče, ki ji gre. Pri tej priliki se je pa še bolj drastično kakor ob obletnici septemberskih dogodkov pokazalo, da liberalizem tudi v Ljubljani nima več nobenih tal in visi le v zraku: Ljubljana ni bila namreč še nikoli tako mirna kakor včeraj, ko se je v deželnem zboru sprejela reforma njene uprave in volivnega reda. Kako so liberalni kolovodje po svojem časopisju kričali in se širokoustili po različnih shodih v ljubljanskih oštarijah, da »napredna Ljubljana« takega nasilja ne bo trpela, da se bo kakor vulkan vzdignila in da bo njeno ogorčenje do nebeških oblakov seglo! Pa kako klavrno se je vse to končalo! Liberalni poslanci, ki jih je še zadnji »Gorenjec« hujskal, naj zbero svoje misli in sile zoper klerikalne kanibale, so se v deželnem zboru kaj hitro udali v svojo britko usodo — komaj da je njihov Co-la di Rienzi, dr. Triller spustil par v slogu klasicizma zaokroženih fraz, do-čim je dr. Tavčar ljubljanskemu liberalizmu pel nagrobnico v romantičnih molih, trepetajočih sladke milobe. Ne samo Ljubljana širokih mas, tudi Ljubljana izobraženstva ima danes za liberalce le posmeh pomilovanja in zaničevanja. Saj je zopet dokazano, da liberalni zastopniki v deželnem žboru nič ne pomenijo, da je njihov obstoj sam na sebi nesmisel, da je vseeno, če so ali niso, in da nimajo za seboj nič več kakor en kos papirja, ki se mu pravi »Slovenski Narod«. Slovensko ljudstvo pa je hvaležno svojim zastopnikom, ki mirno, a neupogljivo in brez ozira na nobeno stran iztrebljajo liberalne ostanke in tako ohranjajo zavest, da zoper liberalizem ni nič drugega na mestu kakor neizprosen in najostrejši boj do konca, ne samo brez miru, temveč celo tudi brez vsakega premfrja! Ljubljana pa danes soglaša v tem, da gre S. L. S. zasluga, da je storila to, kar je ljubljansko prebivalstvo samo že tako dolgo želelo in zahtevalo, in s tem zopet dokazalo, da je edinole ona resnično napredna in ljudska stranka.
+ Kranjski železniški shod. V torkovem poročilu kranjskega železniškega sveta je pod zaglavjem »Razprava in sklepi« pomotoma izostal pod III. oddelek transverzalne železnice Stan trg — Iierpelje, za katero jc shod sklenil, naj skliče ondotni lokalni konzorcij Posl. Scholmayer - Lichtenberg. Tiskarski škrat je izpustil tudi v poročilu ime dekana Arko, ki je ugovarjal Hribarju.
-j- It naše vojne luke- Tukajšnji laški liberalci združeni s socialnimi demokrati so ponudili županski stol-
ček Že dvema svojima pristašema, in sicer dr. Varetonu in dr. Bassegyju, toda oba sta ga kategorično odklonila. Iz tega si vsak lahko naredi sliko, v takšnem vzornem stanu se nahaja tukajšnje laško liberalno gospodarstvo v mestni upravi. Niti njihovi najbližji pristaši si ne upajo vzeti vajeti v roke. ;0a ne diši nobenemu, se vpreči v ta zavoženi laško-liberalni voz, ste mogoči le dve stvari, in to so: Ali da se mestna uprava nahaja v takem stanu, da jo ne bo mogoče v doglednem času spraviti na čisto, ali pa se kamoristi boje stroge kontrole s hrvaške strani, oziroma od zastopnikov vojne mornarice. Naj-brže pa prideta tu oba slučaja v polnem obsegu v poštev. Vsekakor pa so gospodje kamoristi začeli malo prezgodaj mešetariti z županskim stolčkom, kajti pri volitvah so se Hrvatom in Slovencem godile tako v nebo vpijoče krivice, da je skoro izključeno, da bi mogla vlada preko njih. Zato pa, gospodje kamoristi, le počasi z oddajo županskega stolčka!
—	Visoka starost. V Varaždinu je umrla Židinja Mayer v starosti 105 let.
—	Lakota razsaja v Boki Kotorski in Budvi, baje vsled črnogorske mejne zaprtije.
—	Nadškolovsko semenišče v Za* grebu, ki so ga nedavno zaprli vsled škrlatice, so 25. t. m. zopet otvorili.
—	Drugo novo pokopališče za za* padni Zagreb napravijo v Vrabčah.
—	Nov bolgarski red. Bolgarska vlada je ustanovila nov red sv. Cirila in Metoda za zasluge na šolskem in prosvetnem polju sploh.
—	Vsled smrti žene se je ustrelil. Ustrelil se je v Belovaru kurjač Medič iz obupa, ker mu je umrla žena.
— Barake za delavce v Pulju. Vsled silnega pomanjkanja manjših stanovanj v Pulju je »Narodno delavstvo« izročilo c. in kr. admiralatu spomenico za gradnjo delavskih barak. I. pl. Ripper je delavski deputaciji obljubil svojo pomoč in sedaj se poroča, da uprava c. in kr. mornarice že postavlja eno tako barako, v načrtu pa jih ima še več.
—	šolo za analfabete otvori v Pulju organizirano hrvatsko-slo vensko delavstvo.
—	Ferrer in goriški občinski svet.
Goriški občinski svet je svoječasno sklenil, da se prekrsti Semeniška ulica v Ferrerjevo. Sklep, ki ga je razveljavilo cesarsko namestništvo, je sedaj potrdilo notranje ministrstvo kljub prizivu goriške občine.
—	Friedjungov proces v Zagrebu. »Agramer Zeitung« je iz »Reichspošte« ponatisnila znani Funderjev članek proti članom hrvaško-srbske koalicije. Vsled tega je poslanec Svetozar Pribi-čevič tožil in 21. t. m. se je vršila sodna obravnava, pri kateri je zastopnik obtoženca izjavil, da je bil članek ponatisnjen iz »Reichspošte« in da je odgovorno uredništvo »A. Z.« pripravljeno dati enako izjavo, kakor jo je podal v dunajskem procesu dr. Funder. Stranke se niso poravnale, ker Pribičevič zahteva nastop dokaza resnice; obravnava je preložena.
—	Drugič oproščen obtožbe trikrat* nega roparskega umora. Svojčas smo poročali o sodni razpravi proti Martinu Pučak v Varaždinu, ki je bil po svoji materi obdolžen in ovaden radi trikratnega roparskega umora. Bil je oproščen. Toda stvar ni zaspala in uvedla se je pfoti Pučaku z nova kazenska preiskava. Te dni se je vršila v Varaždinu glavna razprava in Pučak je bil v drugič oproščen. Toda državni pravd-nik o nedolžnosti Pučaka tudi sedaj ni prepričan in je vložil ničnostno pritožbo.
—	Dodatek k sobotnemu dopisu »Kamniške prireditve«. V tem dopisu je pomotoma izostalo ime g. Martina Jožefa, ki je vlogo Vilibalda v igri »Strahomir« nepričakovano dobro pogodil.
—	Samoumor na Opčinah. Včeraj
nekaj minut pred poldnem se je neka elegantno oblečena gospa, stara navidezno 30 let, zastrupila tik openskega obeliska. Tamošnji okrajni zdravnik je konstatiral smrt. Truplo so spravili v mrtvašnico openskega pokopališča. — Samoumorilka ni imela nič pri sebi, iz česar bi se dalo spoznati, kdo da je.
—	Umrl je v Trstu g. Ivan S m o -g a v e c , respicijent ces. kralj, finančne straže.
—	Skikurz za začetnike v Bohinju. Od več strani se je izrekla želja, naj bi se v Bohinju prirejali skikurzi. Vsled tega se vrši v Bohinjski Bistrici 30. januarja, 2., 6. in 13. februarja t. 1., torej samo ob nedeljah in praznikih skikurz za začetnike. Namen tečaja je, seznaniti udeležence z alpinsko tehniko. Tečaja se udeleži lahko vsakdo, kdor ima ski in se najkasneje do 29. t. m. pod naslovom: »Hotel Turist v Bohinjski Bistrici« prijavi k tečaju. Pristojbine ni
nobene. Udeleženci se snidejo v nedeljo, 30. t. m., dopoldne ob 10. uri pred hotelom »Turist« v Bohinjski Bistrici. Podrobnosti naznani udeležencem ust-meno voditelj tečaja.
—	Čin blaznega. Jožef Gerl, sploh Berdov, 38 let stari posestnik iz Zgor. Zemuna, je dne 24. t. m. okoli dveh zjutraj pograbil tri in pol kile težko kladvo in ž njim udaril po glavi enoletnega sinčka Jožefa, 3 leta staro hčerko Zofko in 5 let starega sina Janeza. Nato je na isti način dvakrat po glavi udaril svojo 26 let staro sestro Ivano. Vsi štirje so bili težko telesno poškodovani. Po odredbi tamošnjega zdravnika gosp. dr. Peršiča oddali so se vsi trije otroci v ljubljansko deželno bolnišnico. Gerlu se je usodepolno noč um omračil ter so ga oddali v blaznico na Studenec.
—	Slovenca nbilo v ameriškem rudniku. Iz Fayette se poroča: Dne 16. decembra 1. 1. je v rudniku Westmore-land Co. ubilo v več krajih znanega Vincenca Porenta iz Šmartnega pri Litiji na Dolenjskem.
—	Premeščanja v železniški službi. Premeščeni so: Milan Cepuder, aspi-rant v Podnartu-Kropi k prometnemu vodstvu v Splitu; Albert Rubeča, aspi-rant na Bledu v Pulj; Alojzij Muley, asistent na Jesenicah, k ravnateljske-mu oddelku 7; Gabrijel Kumar, aspi-rant v Volčji Dragi, na Je enice; Hi-larij Lavrenčič, asistent v Ljubljani, k državni železnici v Trstu.
—	Oviran železniški promet. Železniški promet tovornega blaga bo bržkone otvorjen 28. t. m. na progi Je-senice-Sv. Lpcija-Tolmin. Progo čisti okoli 300 vojakov poleg raznih drugih delavcev. Na Koroškem je pri Železni Kaplji obtičal vlak v snegu.
Štajerske novice.
šDržavnemu in deželnemu poslancu dr. Benkoviču se je v sumljivi meri ponovila črevesna bolezen, ki ga je lani poleti tako hudo napadla. Zato mu je zdravnik prepovedal prepogoste in dolge vožnje in je g. poslanec radi tega prisiljen omejiti svoje delovanje v deželnem in državnem zboru na najnujnejše potrebe za delj časa.
š Wastian odloži predsednišlvo »Siidmarke«? V Gradcu so bile razširjene vesti, da namerava Wastian odložiti predsedništvo »Siidmarke«, ker se ne strinja s sklepom glavnega vodstva, naj se toži urednike klerikalnih listov zaradi razširjanja raznih nečednih stvari o »Siidmarki«.
š Oče in sin zaporedoma umrla. V Ščavnici je pred kratkim umrl kmet Tomažič ob pol 4. uri zjutraj. Bil je 71 let star. Pol ure pozneje je pa umrl njegov sin Janez, ki je bolehal na jeti-ki. Oba so skupno pokopali v Zgornji Radgoni.
Ljubljanske novice.
lj Godba c. in kr. mornarice pride Iz Pulja v Ljubljano I Tako se glasi poročilo, ki bo vzbudilo gotovo splošno zanimanje. Že dolgo ni bilo čuti tako odlične godbe v Ljubljani in zato njen dohod iskreno pozdravljamo. Prepričani smo, da jo od vseh strani prihiti poslušat obilno občinstva, saj bo to res izreden dogodek, izreden vžitek. -r-Kakor čujemo, se pripelje c. kr. mornariška godba v Ljubljano dne 2. februarja ter bo švirala na sijajni predpust-ni prireditvi »Ljubljane« v veliki dvorani »Uniona«. Že to priča, da odbor res nekaj posebnega pripravlja za veselo prireditev 2. februarja in smo le radovedni na ostala presenečenja, ki nas dne 2. februarja še čakajo.
lj V S. K. S. Z. je predaval v torek iur. A. Ogrizek o »Razmerju med delavskim in kmečkim stanom«. Poslušalci so z zanimanjem sledili predavanju, v katerem je predavatelj razlagal pomen kmečkega stanu ne le za državo kot tako, ampak posebno še za delavski stan. Razložil jim je, da ni kmet kriv draginje, ampak prekupci in vele-trgovci, ki z najgršimi sredstvi uganjajo sleparstvo z vsakdanjim kruhom. Tem pijavkam je treba izviti iz rok moč svojevoljnega narekovanja cen in prvi ter najvažnejši korak za odpravo draginje jc storjen. Politika socialnih demokratov za odprtje naših mej tujim pridelkom gleda le na trenutni uspeh, pozabi pa posledice, ki bi brezdvomno morale v doglednem času uničiti kmečki stan. Propad kmečkega stanu pomenja pa za delavca veliko usodepolnejši položaj, kakor za vse druge stanove, ker bi bili v tem slučaju izročeni glede vsakdanjega kruha veletrgovcem, ki bi tedaj izmozgali iz delavcev zadnji vinar in jih izročevali bedi in lakoti. Kdor če dobro sebi in vsem stanovom, ne bode ruval zoper kmeta, ampak bo deloval za čim večjo
povzdigo kmečkega stanu. Kajti: »Hat der Rauer Geld, hat's die ganze VVelt.«
lj Deželni predsednik gosp. baron Schwarz se je odpeljal na Dunaj. V deželnem zboru ga je včeraj nadomeščal dvorni svetnik grof Chonnsky.
lj Umrl je pred kratkim na Šmarni gori ljubljanskim izletnikom dobro znani ekspozit č. g. Peter P i a c e n-tini, 86 let star. V svoji mladosti je deloval kot dušni pastir v Zgornji Italiji. Vsled političnih zmešnjav v Zgor. Italiji in ko se je združila Lombardija z Italijo, je moral zapustiti domovino kot »avstrijski prijatelj« in iskati v tujini strehe. Dolgo let je deloval na Dolenjskem, pred 18 leti pa je prišel kot duni pastir na Šmarno goro, kjer je živel in umrl skoro popolnoma ločen od sveta. N. v m. p.!
1 j Smrtna kosa. Umrli so: Avgust N e u m a y e i', c. kr. deželni nadinže-nir, Gledališke ulice 5; baronica W o 1-kensperg in Martin Zupančič, postrešček.
lj Sneg v Ljubljani. Vsled visoko zapadlega snega v zadnjih štirih dneh snaži ljubljanske ceste 320 delavcev in odvaža sneg 90 dvovprežnih vozov. Poleg tega so na državnih cestah v mestnem okrožju na delu vsi snežni pljugi.
lj Graško kemično preizkuševali-šče in sodišče. Včeraj dopoldne se je vršila vzklicna razprava pred deželnim sodiščem o prvi razsodbi okrajnega sodišča v Škofji Loki, s katero so bili člani škofjeloške mlekarne obsojeni zaradi ponarejanja živil, na podlagi ovadb organov kemičnega preizkuše-vališČa v Gradcu. Senatu je predsedoval sodni svetnik Pajk. Tožence je zagovarjal dr. Jožef Dermastia. Razveljavilo se je vse sodno postopanje prve instance in se bo vršila nova razprava pri okrajnem sodišču v Škofji Loki. Zaslišati se bodo morale priče, navzoče pri preiskavi, ki bodo izpovedovale o okolnostih, kako se je preiskavalo mleko. Zaslišala se bosta tudi ravnatelj Pire in mlekarski nadzornik Le-gvart ter en zvedcnec iz Gradca. — Značilno je, da se mleko ni preiskavalo na licu mesta, ampak šele pozneje v Gradcu.
lj Slovensko deželno (1'etlališče.
Danes zvečer se ponavlja Fallova najnovejša opereta »Ločena žena«. — V soboto se uprizorita dve znameniti drami: svetovnoslavna drama velikega Norvežana Bjornstjerne - Bjornsona »Preko moči«. Glavno vlogo župnika Sanga bo igral prvič gost gosp. Ignacij Borštnik. Pred to dramo se uprizori prvič znameniti igrokaz belgijsko-francoskega pesnika Maurice Maeter-lincka »Vsiljenec«. — V nedeljo popoldne ob 3. uri je opereta »Logarjeva Kri-sta« ob znižanih cenah, zvečer pa opera ^Tosca«.
lj Ustanove za gimnazijalce. Pri mestnem magistratu so od prvega semestra tekočega šolskega leta izpraznjena štiri mesta Jernej Sallocherjeve dijaške ustanove po 100 K na leto. Do te ustanove imajo pravico na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in blago-nravni učenci ljubljanskih gimnazij. Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest je z dokazili o rojstvu na Kranjskem potem o uboštvu in o učnem uspehu vlagati do 24. februarja letos pri šolskem ravnateljstvu.
lj Nezvesti hlapec. Franc Senica je služil pri vozniku Jakobu Oblaku v Ljubljani za hlapca, ki prevaža za tovarnarja Semanna premog. Gospodar mu jc izročil 170 K, da bi poplačal na 1 postaji došli premog. Senica si jc pa denar pridržal, si kupil obleko in nekaj drugih reči, tako da je zapravil 67 K. Obdolženec, ki se zagovarja, cla je hotel ostali denar vrniti, je bil obsojen na šest tednov ječe.
lj Pobegli prisiljenec. Alojzij Von-čina. iz Idrije, sedaj prisiljenec, je pobegnil iz prisilne delavnice in vzel seboj obleko v vrednosti 25 K. Klatil se je nato po Hrvaškem brez opravka in beračil. Končno je bil prijet. Za kazen se mu je prisodilo šest mesecev težke ječe.
Razne stvari.
Uspehi boja proti malariji na Italijanskem so precejšnji. Leta 1888 je umrlo za malarijo še 15.987 ljudi, leta 1908 pa le še 3477. Največ se je doseglo s tem, da se je omogočilo razprodajo chinina na najširši podlagi (prodaja se tudi v tobakarnah) in po najnižjih cenah. Važna je tudi postava, ki nalaga veleposestnikom, da oskrbe za vse svoje poljske delavce dovoljne množine chinina. Te odredbe in pa omrežen jo proti moskitom jc toliko izdalo, da jo Rim danes popolnoma prost malarije, izvzemši seveda posamezne zanesene slučaje. Mnogo se je izboljšalo tudi v Ostiji in Raveni.
Slavni most Rialto v Benetkah v nevarnosti. Že pred letom so se širila
poročila, da je most Rialto v nevarnosti, da se podre, vendar je tehnični urad v Benetkah vse te vesti zanikal. V zadnjem času pa so se na tem mostu pokazale zelo nevarne razpoke, posebno pri srednjem oboku. Sedaj nameravajo odstraniti svinčeno streho, nadomestiti stari les z moderno, železno konstrukcijo in mesto stare strehe napraviti streho iz cementa. Proti tej prenovitvi, ki bi ne bila bogve kako eštetična, protestujejo umetniški krogi.
Železniške nesreče na Ogrskem.
Na Ogrskem se jo v preteklem letu 1909 zgodilo na železnicah 210 nesreč, pri katerih je izgubilo 410 ljudi življenje.
Industrija na Ogrskem dobi važen prirastek; Škoda namerava namreč ondi postaviti tovarno za topove s stroškom 6 milijonov kron. Tovarna bo s početka proizvajala samo topove za mornarico.
Prva bankirka v Ameriki je postala gospa Harriman, vdova po železniškem kralju; kupila je newyorško »Nočno in dnevno banko«.
Telefonska in brzojavka poročila.
OBČINSKE VOLITVE V ŠT. ILJU.
Št. Ilj, 27. januarja. Pri dopoldanski volitvi v tretjem razredu so Slovenci zmagali s 30 glasovi večine.
REKONSTRUKCIJA KABINETA.
Dunaj, 27. januarja. Baron Bie-nfcrth bo svoj kabinet rekonstruiral v prvi polovici februarja. Ta kabinet bo imel značaj provizorične uradniške vlade; Bilinski, Weiskirchner in Dule-ba ostanejo v ministrstvu. Svobodomiselni Nemci očitajo krščanskim social-cem, da hočejo uplivati na imenovanje nemškega Landsmannministra in cla so baje pripravljeni dovoliti tudi ministra za Jugoslovane.
VIHARJI OB HRVAŠKEM PRI-MORJU.
Opatija, 27. januarja. Vihar je porušil novozgrajeno opatijsko zidovje ob pristanišču. Pri Sv. Jurju jc tudi porušeno ob obrežju tako novozgrajeno zidovje in jc ondi škode 30.Č00 kron.
PARIZ POD VODO.
(Glej poročilo: Povsod neurje.)
Pariz, 27. januarja. Povodenj v Parizu je vedno večja. Voda je zopet narastla za 60 cm, tako, da je na nekaterih mestih že 9 m visoka. Promet je povsod onemogočen. Voda jc udrla že v mestno hišo. Muzej v Louvru je v veliki nevarnosti. Tudi iz okolice prihajajo jako vznemirjajoče vesti. Vse kaže;' da se bo voda Marne združila z vodo Seine. Bati se je, da voda naraste še ža en meter. Mnoge jctnišnice in bolnice so tudi že pocl vodo. Veliko paniko jfe'povzročilo, ker so se podrli obrambni zitlbvi okolu kolodvorov. Listi opozarjajo prebivalstvo, naj pije iz vodovoda samo prekuhano vodo, ker se je bati, da se legar epidemično razširi. Listi označujejo velikansko povodenj kot narodno nesrečo, kakoršne na Francoskem ni bilo, kar svet stoji in ki vse dosedanje prekaša. Po ulicah gospodarijo apaši, ki so udrli iz svojih podzemskih skrivališč in je proti tem roparjem morala nastopiti cclo kavale-rija. Pretresujoči prizori so bili v zaporih justične palače posebno v žen-škiefri oddelku, in v bolnicah, kjer imajo blazne.
ARETOVANI APAŠI V UNIFORMI.
Pariz, 27. januarja. Iz Bresta se poroča, da je tamkajšnja policija are-tovala preteklo leto nič manj kot 53 mornarjev vojne mornarice, ki so se udeleževali apaških napadov, oboroženi z revolverji, noži in tokači.
VIHARJI NA ŠPANSKEM.
Madrid, 27. januarja. Iz Bilbao in San Sebastiana prihajajo nove vesti v velikih opustošenjih. Mnogo oseb je utonilo.
SRBSKI PBINC JURIJ.
Belgrad, 27. januarja. Princ Jurij je danes odpotoval v svojo novo garni-zijo. Na kolodvoru so bili zbrani dostojanstveniki in častna straža z godbo.
Z AEROPLANOM NA SEVERNI TEČAJ.
London, 27. januarja. Preiskovalec severnega tečaja Peary se jc izjavil, da se načrt z Wrightovim aeroplanom priti na severni tečaj more izvršiti v treh tednih in cla so to v kratkem zgodi.
Poslano.*)
V včerajšnem »Poslanem« je posvetil gospod Krapeš meni svojo »zadnjo besedo«.
Zanašam se toraj, da bo besedo držal in zanaprej molčal.
Gospod Carl je dal svojo že znano izjavo za prizanešeno kaznovanje pred 15 mesci. — Jaz še te izjave ne bi bil porabil, ako se ne bi bile v »Narodni kavarni« tudi za časa njegovega na-takarstva nadaljevale ver',',« Porabe znamke in imena morija izdelka.
Moja dolžnost je, varovati pravice svojega imena in svojega podjetja, kajti brp*ves*:ii krušenje teh pravic od mnogih strani, ki so ponavlja, i7. »dmotjn vzroka domačinske ne-voščljivosti, že leta in leta, spravlja v nevarnost dobri glas mojega izdelka in obstoj mojega podjetja.
Da je »FLORIAN« želodčni liker odlične kvalitete, svedoči «a renom-me izven mej naše domovine; pri tekmovanju na mednarodni higijenični razstavi v Karlovih varih se mu je priznalo prvo odlikovanje med prvovrstno inozemsko in tuzemsko konkurenco.
Vsejedno ni nikdo prisiljen, prodajati moj izdelek; ali, da se pod mojim imenom prodajajo ialsifikati, tega nc morem dopuščati.
Zato naj se mi ne zameri, ako se branim pred napadi na mojo eksistenco In če postopam otlnnprej brez ozira proti tistim, kateri me s krivico oškodujejo.
EDMUND KAVČIČ lastnik »Rastlinske destilacije »FLORIAN«.
Za vsebino je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor določa zakon.
Meteorolocjično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 7360 mm
o p a	Cas opazovanja	Stan|e barometra v mm	Temperatura „ po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
26	9. zveč.	7197	-0-2	brezvetr.	oblačno	
27	7. zjutr,	720 0	-1-6	sl. szhod	M	51
	2. pop	7.0 7	06	sl. jvzh.	' „	
Srednja včerajšnja temp. —03», norm. —2 0J.
237	^
ilrtur baron Wolkensperg, fi~
dejkom. veleposestnik, in Avgust baron Wolkensperg kot sinova, flvg. Berthold kot vnuk, in njega soproga Helena Berthold naznanjajo v lastnem imenu kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov pre-tužno vest o smrti svoje iskreno ljubljene drage matere, ozir. stare matere in prababice visokorodne gospe
line baronice Miensperg
roj. pl. Diira3
| ki je danes ob '/<3. uro zjutraj po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v 79. letu svoje dobe mirno zaspala v Gospodu.
Zemski ostanki drage pokojnice se v četrtek 27. t. m. ob 2. uri pop. v hiši žalosti Sodna ul 11 slovesno blagoslovijo in potem prepeljejo v | Skofjo Loko v grajsko kapelo v Puš~ talil, odkoder se vrši pogreb dne 23. t. m. ob uri popoldne na on-dotno župnijsko pokopališče in po-lože v lastno rakev k večnemu počitku.
Sv. zadušne mase se bodo brale v tuk. župni cerkvi Marijinega oznan-njenja in v župni cerkvi v Škofji Loki.
Ljubljana, 26. januarja 1910. "j	......i—mir mi—hit i um imhiiii
Najnovejši domači mlini
za ročni in motorni obrat (patent, jekleni mlin) brez kamnov, brez valjev, za vsako vrsto žita, neporušni in kljub temu zelo ceni, vsled česar neobhodno potrebni za kmetovalca.
Glavno zastopstvo za jugoslovanske dežele:
M. Klanmer, Doleniavas pri Cerknici, Notranjska.
236	Ceniki zastonj in franko.
* Vstaja škenderbeflova. Iz angleščine prevel I. M. Založila »Katoliška Bnkvarna« v Ljubljani.
Krasna knjiga velikega krščanskega junaka! Prav veselo je bo naše ljudstvo in vsak, ki kaj da na knjige lepih misli in plemenite pa obenem zanimive zgodovine. Knjiga opisuje življenje in boje Škenderbega, Grka, sina kneza epirškega! Takrat je bil ravno pridivjal Turek v Evropo in podjarmljeval slovanske in grške dežele na Balkanu ter silil že na Ogrsko. Škenderbeg je pod Muratom II. prišel kot tajnik na turški dvor in se naučil sukati meč. Postal je celo vojskovodja. Bavil pa se je vedno z mislijo osvoboditi svojo domovino, pa se mu je to tudi posrečilo v zvezi s slavnim ogrskim junakom Hunijadem. Pri tem je Škenderbeg rešil tudi Hunijadovo hčer, katero so Turki vzeli in spravili v sultanov harem. Škenderbeg je vzor krščanskega junaka, ki gori domovinske ljubezni in se ne straši nobenih žrtev in bojev, da reši svoj narod. Baš sedaj, ko vre mogočno narodno gibanje med slovenskim ljudstvom, se bo povest Škenderbega brala z velikim veseljem in bo vplivala navduševalno. — Lepa knjiga stane 60 vin., vez. 80 vin. in se naroči v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Škenderbeg naj se povsod med našim ljudstvom udomači!
— Književni arhiv bosensko-herce-govskih Hrvatov in Srbov je v Sarajevu ustanovila uprava »Zavoda za raz-iskavanje Balkana«. V to svrho je lani kupila delavno sobo pok. Strahimira Kranjčeviča z vso knjižnico, korespondenco in rokopisi; v isto svrho je obljubil prepustiti svojo delavnico z vso knjižnico in rokopisi tudi pesnik-do-mačin Aleksa Šantič. Bazven tega prispeva tudi vsa ostala inteligenca ter je upati, da se bosensko - hercegovski književni arhiv v kratkem času tako spopolni, da bo dobro služil v raziska-vanju književne zgodovine lirvatsko-srbske. Gori navedeni zavod bo poleg tega tudi osnoval poseben odsek za zbiranje bosensko-hercegovskih narodnih pesmi.
Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. Henrik Sienkicvvicz. Drugi natis. yezano 5 K 50 vin.
Za zopetno hitro pridobitev
mrzlici
in drugih slabilnih boleznih napravi SCOTT-ova emulzija izkušeno najboljše učinke.
SCOTT-OVH. EMULZIJA
prijetno diši, je lahko prebavna in jo radi vživajo celo tisti, ki vseh drugih izdelkov ne morejo prenašati. Zatorej je tudi
Scoff-ova emulzija
na široko najbolj učinkujoča. Kar se tiče čistosti njenih sestavin in zanesljivosti v učinku, je Scott-ova emulzija popoinoma vzorna in splošno priznana za neprekosno vzor-emulzijo.	2615
Cena iavirni steklenici 2 K 50 v.
Dobi se v vseh lekarnah.
Pristna lc s to znnrako - li-bičera - kot garancijskim
znakom SCOTT-ovega ravnanja!
c. kr. umetno obrlne strokovne šole išče primerne službe kot risar ali kaj drugega kar bi bil zmožen opravljati. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo tega lista pod šifro »Absolvent«.	198 3-1
Podpisani L. Florjančič prekli-cujem tiste žaljive besede s katerim sem žalil gosp. Janeza Čamernika na Poljanah.
Lovrenc Florjančič.
230
SSSSS3SSSSSSS3SSSSSSSSQSSSSSSSS | Spretnega 234 2-< |
B
sprejme takoj dr. Josip Furlan, advokat, Ljub- g |S ljana, Miklošičeva c. 26 JEJ
izdajatelj; Dr. Ignacij Žitnik.
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specijalifefa: črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
Za gospodinje!
Kdor hoče kupiti lepo svežo • t •
z a mast, naj zahteva cene pri Juliju Schmidlinu, Zagreb, Prera-dovičeva ulica 24. ies 6-1
210
Za 15 letnega
3-1
iz poštene hiše, ki ima zadostno šolsko izobrazbo, se išče prostor pri kakem večjem trgovcu za učenje. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".
Odvet. pisarna dr. Krisperja & dr. Tominšeka v Ljubljani
sprejme takoj ali s 15. februarjem 1910
veščega slovenske in nemške stenografije. Prednost imajo strojepisci. - Ponudbe če le mogoče osebno! Plača po dogovoru. 223
Stalno službo dobi takoj
sotrudnik
manufakturne stroke
ki je že 24 let star in je že služil v«kakšni engros-trgovini. Ponudbe pod „sotrudnik" na upravništvo tega lista.	219 6—1
Gg. kršili pozor!
Uprava beneficija Hakotole v Istri ponuja izvrstno belo in črno vino po 22 K hI — ne izpod 10 hI — franko na železniško postajo 2H.otovun ali 204	Pazin.	5-1
005TILM
na Topolah pri Rogaški Slatini, obstoječa iz dobro zidane, še nove hiše s stekleno verando in gospodarskim poslopjem, z lepim vrtom, mnogim sadnim drevjem, okolu 16 oralov dobrega zemljišča (gozda, travnikov in njiv) se proda radi selitve po nizki ceni za 20.000 K. Gostilna je pri kopaliških gostih priljubljena za izlete. 6000 kron lahko ostane na posestvu vknjiženih. Vprašanja naj se naslavljajo na posestnika
179 3-1 Franca Pirmana
Topole pri Hogaški Slitini, Spod. Štajersko.
Karla Planinska i>
je za P°
Vinko Peter
v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231.
Mim se sprejemajo g oder; shiaditf ih in tudi v Ljubljani, Dunajska cesta 32.
Telefon št. 165. KHREL MEGLIC Telefon št. 165. 3340 lastnik turdke Laurenčii? 5 Domicelf, žitna trgovina. 3-i

191 5-1
RAZGLAS.
Podpisani okr. cestni odbor razpisuje
ofertno obravnavo
zaradi oddaje ponižanja klanca na okrajni cesti Stranskavas - Perovo - Poljico v občini Grosuplje.
Dotične ponudbe se sprejemajo do 15. februarja 1910 s 5 % varščine in izjavo, da so ponudniku znani stavbeni pogoji in načrti. Delo je proračunjeno na 2800 K.
Pogoji, načrti in troškovnik so na razpolago pri podpisanem odboru.
Okrajni cestni odbor v St. Vidu nad Ljubljano
dne 20. januarja 1910.
Anton Belec.
Anton Polanc, valjčni mlin
v Radečah pri Zidanem mostu
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst pšenične in koruzne moke. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado nedosegljiv pridelek kar je zlasti za gg. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo se pošljejo ceniki franko.
Tri žlice
železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
, kmetice in dekleta IV moji le-I karniski praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, Iznajti lajboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor št. H. Isti deluje, da postanejo lasje gosti dolgi in odstranjuje prhljaj (luske) na glavi. Cena (franko na vsako poŠto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K.
Treba je, da si vsaka obitelj narod. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov jes
P. Jirišič in v Paliracu
St. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s postnim povzetjem.	3290 b
T"
Ako kašljate
ali težko sopete (astma) poskusite
slavonski želiščni sok
iz orlove lekarne v Pakracu. Z izbornim učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijefen okus. Ako bolehate na
želodčnih boleznih 2S£ff?S
tem zahtevajte v iekar- nabraČlfO 5o nah znamenito znane llufllllillkC L E"
ledene Kapljice i^t^i.bostc
Cena: j steklenica slavon. žeiMnesa soka 11V2B. i „ paMlli žBMniH Hapllic II fso.
Kdor si teh ne more nabaviti v svo,em sta-novališču, naj isto naroči iz centrale 3289
Leharna ji zlatem orlu" v PaHracn Mn.)
^ Po posti se ne pošilja izpod 2 steklenic.
151
Proda se
3-1

posestvo
s iago in mlinom, ki meri 93 oralov, od teh 60 oralov gozda, ležeče tik farne cerkve na lepem kraju, in je zraven tudi gostilna, trgouina in tobakarna. Ker ni v bližini nobene druge krčme, se iztoči na leto 30 do 40 polovnjakov vina, veliko piva, mošta in žganja. Tudi kuhinja nese dokaj dobička, ker se obhajajo v tej gostilni-vse sedmine in vsa ženitovanja. Proda se tako); kupni pogoji so jako ugodni. Naslov in kraj pri npraonlSton »Slooenca."
Ker svojo glavno trgovino Mestni trg št. 19 s 1. februarjem opustim in isto v Gorico, Šolska ulica št. 6 premestim, prodam vso svojo trgovsko opravo po jako ugodni ceni, ter opozarjam reflektante na to res ugodno priliko.
Cenjenim odjemalcem
pa vljudno naznanjam, da bodem od dne 1. februarja naprej v Ljubljani trgovino imel
samo na Jurčičevem trgu
9Pri Planinki'
katero bodem znatno povečal in založil. Do 1. februarja pa prodajam v moji glavni trgovini Mestni trg št. 19
vso blago pod tvorniško ceno.
s? i Engelbert Skušek.
kTisic »Katoliške Tiskarne«.
.Odgovorni urednik: ivaa Štele.