St. 2. V Gorici, 10. januvarja 1890. „Se«a" fskaja vaak patek in ?elj po poStiprejeraana ali v (iorici na J»m poSHjaaa: Vse leto.....f. 4.. , Po! teta . . . .... a. fotvrt let* . . . . „ i Pri ojtnaiulih iu tako tudi pri ,,jn: gUxnieah" ¦« placuje sa navadno triatop. oft rrato: 8 kr. Le se lihUa 1 k:»i 7 „ ,, „ „ 2 „ • „ „ :. .. a ,. Z* f«L• firke po I'onorti, SOČA Posaaiczna Rtitllkt u dobttajopr 8 kr, v tobafcarnicah, a* Stureai L$»' in 7 Kdiiski uJici in v prodajalaicj G, Likaija v Sea.eniSkih uiicah h. it. 10. , . JJopisi n»j se poSiljajo vre(JniJtvu. naroihdiw p» o^avniku ,,8oco", c, g Andrejii Tftboj-u Via'Canohlw** JT. 8 t St. Roku t Gorici. Rokopis! se lie vMCajo; denial nef »c blaiovdljno frankujejo, — DeJavco«i iu Jrugiin iiaprtmoiniin ie narbbriMr aniia, akoao oclaie pri opra-alaUu. Bom© imeli mir r Avstriji? Hal presvitti cesar ima veliko druzuio raz-nih narodov. Akoravno govori vgak svoj jezik, so se ti narodi dozdaj vender §e dobro razu-meli. Ozivljal jih je en dnh, ogrevala jilt skupna Ijnbezen do siavne eesarske hiie. Kolikokrat so pad ti narodi po bojilcJh krvaveli, zdruieni kaker bratje pod zastavo habsburikega oria, za skupno domovino — za Avstrijo! Zadojih lei pa je sovrainik mej bratovske narode zasejat ljuliko razpora. Zdi se, kaker da bi jim bil Bog zmedel skupni jezik avstrijskega enstva in zvestobe, ker vsak lioee govoriti svo-jega; kar eden trdi, drugi tap, kar eden sprc-jeraa, drugi ztmeta. Eden bi hotel drugemu gospodovati; in ko to ne gre — daj, lofsimo se! Mi ne^eroe tu raziskavati, kdo je ta razpor zakrivil, vzrokov je dosti. Kadi bi seveda eden na drugega zvrafiali odgovornost; najboljse pa, ako bi vsak sam na svojc prsi trkat: mea culpa! Na§ eesar hoce mir v hiSi. Naredite mir mej mojiini narodi — rekel ie svojim roinistrom* In ker narodttostni razpor najbolj divja na Pem-skem, kjer se kavsajo Nemd in C'elti, narodi je spravtjivim Tuaffe-jevim tninistrom, kojfli ne-kstere je za novo leto pokrsM in pobaronil, da naj poktitejo nekaj pemske gospodo na Dutiaj malo se pogovorit, kako in kaj bi bilo se s. ravo. Mladocehov niso hotclt na Dunaj. ker so po krvi in duhu razpor sain. Tako tedaj sede na Duuaji mo^jemira in sprave.Mipagledamo radovedno, all bodo spekii pogado rairo; ce se jim to posreei, potem upamo, da d obi mo en ko§6ek tudi mi po drugem cesurstvu. LISTEK. gfi Mi ne stavimo preved znupauja v mirovne razprave. Gospoda, ki vodi dandanes viBoko po-litiko, se rada boza v gladkih rokovicab, govori v sirokih frazab, ki se dajo, kaker koniu vfiec, 6c bolj nategiiiti, na cuo strati do nobas, na drngo do pckla. Da, tako ztia govoriti visoka politiska gospoda, da bi jt ploskal hudi6 in an* gelj! Tako bo tudi na Duuaji. Nekaj poklonov pa odklonov, „ckscclencija" na desno, „cksce-lencija" na levo, h koncu Se en Mnajpi'isrciusia potisk v roko — in Hiegor in Piener z drugovi se popeljejo, odkodor so prifilii — auf Nimmer-wiederBehen! Minister GauC pa — ostane, kjer je bil. In po Sirni Avstriji so bo cula stara godba kaker poprej. j Mi tedaj smo pri vsom ^tem precoj crno-gledni. Z nami tudi nSlovenski Narod." Po nasi tnisli bi so narnre6 imenitno delo mejiiarodiie spravo moralo priced vse drugje, kaker v ministprskega predscdnika pilaci na Dunaji. Dr. Iticgor je nadaviio refel: „Narodnosttu prepir se ne dd kar mahoma fodpraviti." Prav to smo Jiotcli reci. Sprava, popolna, trajna, je delo vec let. Da se ta sprava doseze, trcba pred vst»ni odstraniti vsc, kur dela nioj narodi zdra^bo ali jim riajc kakctvsoiikoli povod k razporu. Prvic bi tnorala visoka vlada torbo privc-zati Judoin, kateri se dcbelijo edino od narod-nostnega razpora, kateri po svojih listih nepre-uchonia knrijo ogonj ljudskih strasti in vanj piliajo, da jim vze s:ipa pohaja. Neizmerno je zlo, ki nam ga je zidovstvo v tern oziru priza-delo. En sam primer. Od kdaj jc zavladala v Gorici tolika apaiija in odtujenost mcj Slovenci in Lahi, kdo je to apatijo zapecatil? Ali ne tisti 7 iriiai, no. I'eto poglavje. Pripovedtije se, kaj je krvavo stegno vgnnjalo v ticrlci pred sto lcti. Totej spet zn sto let nazaj. Xasa Gorica je biia takrat kaker irsr. Biia je pa render, kaker zdaj, glavoo mest4) naie tlezele. To je vedelo tudi krvaro stegno. Ko ac jn tedaj za cast cesarice Marije Terezije pri-Vkililo t naio Avatrijo iu jo po vseh »l;\TniU meatih postayifo ai setioit, ni zabifo tudi na Gorico. . . . Ko bi bi! ted»j ti okol leta 1780 iW in bi bil pri-iel v Gorico, zagledal bi bii tarn bfczo, kjor se zdaj pravi wza mesnitami*, veliko hi§o z dvema naatro-pjeraa, ki je biia prav Ceduo xtdaoa in rudece pobar-vaaa. ht vaega dato se jo soditi, da mora biti ena najnovejiih y Gorici. Nad vhodnimi vciikimi trati biSo je xapisano z velikimi crkami v nemakem joziku : nZur Freimuthigkeitu, poleg pa t italijaaskem: nA!la siacerita.a To ae pravi aiovpnski: »K odkritosreoosti." Zgodovinski ytri is casa Joiefa II. pri&jo, da pod tern imenom jo biia ˇ Gorici oanovana probtozidarska lo^n, ali da govorirao po na§em — hi5a krvavtga ategoa. USeni Oaaeg mej drugimi lozami, ki so tedaj bile r Avstriji, omenja lozo v Gorici: „Zur Fteimu-thigkeit." *) ¦) Antroarius 08»eg.Der Hammer der Frcimanrerei am Kaisertaroae d«r Habsborger. Sir, 27. Pa so vo da, kdo v Goriot jo tedaj o tern kaj vedel ? GoBtilna pri „Odkritosrcno.stiu so je pred enim letoin po nekom tujcu, ki ja bil priael tarn uokje z Nemskcga, odprU brcz velikih pri prav in hrupa; k'iialo bc jo nekaj poelopja dozidalo in par velikih avoran ia druzih soban zsi gospodo tam za dvoriiJSetn, napraril se ja K*p proatoren vrt in kar je treba pri velikih gost -Itiuk. O prosLozidarjib pa ali o krvavo in sttguu »>e nobenemu Goti6aau §o saujulo ni. PaL pa so vedeli, da tujoc pii „Odkritosrcnoat!u vedoo toCi okusno, mo5no vino in se pri njcra vsako uro nahaja, kar li zarnore po^eleti potreben in neputreben. Za-torej eeje kmato zucelo govoriti po mestu: kdor ni odkritoaicun, pa naj gre k n0dkritosrLno8tilt pit, ta* moSnje vince tnu bo kmalo arce in jezik raxvozlalo. Tudi so vze vsi vedeli ne Ie po Gorici, ampnk celo po dezi'li, da pri ffOdkritoar5aost!H se vefkrat plefie in zabava, sploh da j» dobro preskrbljcno za ktneta in go.ipoda. Se ve da, hoteli so nekatcii joziki tudi vedeti da pri „0dkritosci6nopti", ali vsaj tatn blizo nekje, se nahaja hisa, v katoro noben poaten rati ne gre. Tako so le govorili! Bilojeleta 178.. dne.. Pri .OJkritosrc'nosti" rao-rajo imeti dunes poseben praznik. Kdor stopi skozi velika vrata v gostilno, se mu na desno in lovo odpirajo prostoine sobane, natlafieiie « pridnitni pivci, kterih oni pev&jo, drugi se 2ivaiino pogovarjajo, drugi spet igrejo. Potika ae pa okol miz nelca bolj goaposka postava; od mize do mize prohaja in se vtika v po-govore pivcev, knker se zdi, oblastno, a vljudno, zgo-vorno, tot v avesti si avoje preucenosti, navzocim razlaga va2ne reci, ker, kjorkoli so vstavi, ysi z od-list prtimi usti vanj zijajo. Od casa do Casa vzame iz iepa ter here nekaj v:st, potem pa razlaga, ^idevski ^Corriere", ki stika vse, karkoli mora rm, pa dol y vaa bolnikom olajiavat rane, tolaiit zaloatne, sirotam in vbogim deist miloicino.... Pride kdaj tali zanj dan placila.... In gor bo pocival na blagoalov* Ijeni njivi — ode mej otroci... Pozni rodovi pa bodo blagoslavljali njegov apomin..... Pa naiproti duhovni hiii je atala v tiatih casih Sola. Nlzka hiia sicer, kaker drugo ktnetijake, vender pa unaino pobeljena. Mimo zupnije po klanci ao zoborali vaak dan po dvakrat paglovci iz vasi v sol-ako hiao.... Y soli pa je bival destitljiv ucitelj. Tsi tisti, ki zdaj po vasi berejo .Novice- pa Moborjeve knjige, in tisti, Id dopianjejo sinovom na vojake, ae ga hva-leino apominjajo, ker on jib je vse tako dobro izio-lal, ceravno so inn vecarat nagajali. Pa eastitljivi u&telj jib je uCil tudi kricanskega nauka in ni pac opuatil nikdar i njimi ponoviti evetib reanic, katere ao zadnjie sliaali izzupnikovih uat. Tudi mi amo nek-daj obiakovali Solo pri cerkvi, ia dopovedati ne mo-remo, kako dobrodejno je vplivalo na oaa, ko amo misleca iivahno gibanje, k: ae pricenja po Evropi I YsviSeni, do zdaj ie nepoznani nauki o enakosti, o avobodi, o bratoljpbji, ki ao jih v nasem atoletji po* gomno proglaaili veliki duhovi na Francoskem, vneii so mlado in ataro; najLilejsc moii, veleumi, posve-dnjejo ae njibovemn raaSirjanja in vroanicevanju. Ia vie povsod se vidi, kako te blage ideje plodsjo mi§> Ijenje in delovanje cioveako, kako poganjajo nove kali, in obetajo cvetik in sado., Povsod znanatvena ia nmetnijaka draatva, povsod kaxtne. obrtoijake in kup-eijako xadruge, velikanaka podvzetja, maoieoje kapi-tfila, ki edini zamore povzdigaiti knpdijo, tovarne se zidajo ter ponojajo atradajoiiw lahkega, gotovega xasluika, poseatniku in meiCana pa dr^edega blaga v ceno. Rente, kapital, inteligenca, i njim blagostaoje! In da ao va'ovi blagodojnega napredka tudi Yas dosegli, alavna goepoda, pries mi je ta veder, ko amo ae v tako obilnem stevilo zbrali pokiooit se divnim umetnoatim. Ia tem bolj povzdiguje se srce pravema eloyekoljuba, ko vidi, da se je $ tem vzvilenim ide-alnim namenom zdruiil drugi nesebifini ia vender obde koriatni smoter, da se namred 6isti dohodki no-eojine zabave nakloni)0 vbogim Goridanom. Zivelo meato, iivsl* deiela, ki v aebi hraoi take povspeSe-vatelje Taega dobrega in lepega, pripravne sabe ia evoje zrtvovati najbiazjim teinjam obce cloveskim! Toda, alavna goepoda, kaker vie znano, zbrali amo ae nocoj k tej elavnoeti tadi ie z dragim namenom, da atvarimo kaj novega, da nocoj polo2tmo temelj novemu poalopju, ki ae ima med iiami kraalu jidigam Ytdam ia nwefaiatfiai j» Yaeobenemu na- ] aliSali poaveteega gospoda nSitelja apoitljivo. gorede, a propricanjem izgovarjati resniee naSe svete vere. Paglovci smo bill aieer, in vender Se zdaj nam ne more iz apomina eeavitljiva njegova poatmvaM.. Prealo je aekaj let. Stare Sole ni vec\ PaL pa ¦a sezidali z deoarjem iz ceaarske kaae onatran vasi dvonadstropso poalopje x tenkimi meatnimi dimsiki na atrehi. z okai, ki .ao visa kaker vrata kmetijakih hii po vasi. Stari va^ni aekomaj spomuijejo, dabi bili videli tako poalopje, ko je bil morda eden ali drugi v mestn. Sem ae atekajo pe Siroki cesti vaSki otroci; mladi gospodje in gospodi&'ne pa ee s njimi jezijo ziibivaje v novi biSi modroat v !rde glave. Tudi gospod iupnik pn.Ie; toda le, ko je njegova ura, potem pa odide..,. Cerkev in Sola ate dve avehKi, v prvem daluje dukoven, v drtigem u*ite!j. Bt»gor ljudatvii, ako ra-aumfta vacmati ae z* sveti i-osel ljutbke vzgoje. Toda cerkev in Sola ste avetiScs ki ae ne daati lofiiti nego v najv.-ia kvar tjud»tva in njegovega Laa-nega in "etnega blagra. Ena in redeljiva jo otro-kova duKa, katero ima *g»j»tf cerkev in iola? dukoven in ueitelj. Cerkev ima izobraiiti viao stran ter nagibatt duio k Bogiit k nebeaoro. Sola pa mora izo mikati oiia atran, da »|;osobt otroka raznmno raisliti in ziveti. Ti dve atran! pa ae ne daati !oLiti, ena je podlaga drugi. ena drugo dopolnjuje. Kar cerkev zi-da, ne ame Sola podirati, ampak podpirati. Kdor bi hotel ialo a cerkvijo v nasprotje stavit't. bt a tem otroiko duio razdvojil ter razdejal plemenito delo jiloveike vzgoje, ki je le tedaj prava, ako je ena, nedeljena. Pri proatem ljudatvu je duhovni paatir cerkev, ticitelj je pa iola. Ti pojmi fie popol noma krijejo. Zatorej bo ljudaka vzgoja prava, plodonosna le tedaj ko bosta duhovni pastir pa vaiki oettrlj prvifi javno pred avetom prnva prijatclja, drugic pa edioa tudi v nezorih in piepri^anji. Y nekdanji stari soli, ki je stala bttzo cerkvef se je to navadno nabajalo povaod. Neredkoktat se sicer alisi, da za tiate dobe je ucitelj aluzboval du-hovnu; toda za ljudsko vzgojo bilo je ncizreceno koristno, da sta bila zupnik in ucitetj zdruLona, da ceaar ni eden mogel, ga je drugi podptral. Vie sum ta zgled akupaega poatopanja in nifjapbojne zaupno-ati je na kmetijsko nravatvonost koristniSe vplival kuker vai uchent nafrti fiolskth nadzornikov in vai predmeti osemk'tne dr2avnc Sole Ljudatvu tro v/g,ja mrtva crka solake knjige, ampak iivt vzglrd tiatih, ki ga vodijo in ucijo. Zatorej bi se raoralo vse atoritt, vse pr-tipefi, da se obrani mej mibovnom in u^itelj^ra edino^t in aloSnost. Seveda za pravo, trdao slo^noat jo treba pred vsem, da se oba vfemata v glavoib nazorib o vzgoji, recimo. da je uaziranje uciteljevo krsSAiisko, A tudi ko bi ucitelj no imet krS&Miakega prt>pri5anja, zabteva vender vie previdnrar, da ne ka2 atovesni firni ma&i nekoliko besed e priinioe apre-gnvoril. Bila sta &isti vredaa uftitelja, naj jima po- I stftvi tudi .Sofa4 majhen spomenik. Peter Kogoj je bil rojen 1. 1823 v Sol* kanu. Priiel je bil — kakor je opomnil g. govomik — 1. 1843 v Tomio, kjrrjeucfteljcval do joeent 1879, Od leta 1879 do 1889 valval je po skoro 86-b'tnom delovanji na Solskem polji dobro zasluieno pakojnino v Goriei. To mesto mu je bilo dobro znano, imel jo tarn doli tudi znancc, veselih dpi v njom pa ni preftvel. Toiilo ae mu je po Torninu, r katerem jo prt2ivel Dftd polovico ivojib dni. Lani po novum lotu dal je mestu ra vseloj slovo tor ae je pre3elil v VolLo, kjer je prebival a svojim sinom ufiiteljem pod <*no atreno. I Tominake firno cerkvo zvonik, katorega je gladal iz frvojega stanovanja, spominjal ga je lepih rainuliti let, i Skleuil je bil preaeliti ae. Ictos a t a I n o v Toinia. Toda ilovek obraca, Bog obrne. Na sveti Vecer je bra! leie v poatelji, Zvrnil je brL ko ne Iu6 (pret ga ji> bolel vec" let in imel je vsled toga okorno roko), oljo He mu je polilo pa obleki in opekel se je *koro po vsem givotu prav faudo. Zdravoik je pritekel bifi na pomoe, poinagati pa ni mogel. Vmrl jc za opekli-nami. Anton Fajgelj je bil iz Idrijo domain prvi svetni u&ttdj r Volcith. Bil jo mi ton in tih, v-Ijudoi) in jako postrozljiv. Zdrav je bil videti ves &\a. Na -v. fcftefuna dai uapravljal se jo §e k zadriji mtSi, ni no pa ve5 opal iti v ccrkov. Po •dnaj«jic ima vender zaslnge, da se je po njegovem priza-devanji zboljsala in poveksala bolnica vsmiljenih bratov v Gorici. No. do tega bi bilo prislo tudi brez njega; to je bilo vze prieakovati od spretnih rok sedanjega prijorja. Pa pri vsem tem bi jaz niC ne rekel in tudi besedice ne zinil o celi stvari, ko bi tnkaj ne bila drnga reC* vines. Pri „ Jezn* imajo nekateri u6itelji prvo b^sedo in oni vidijo v dr. Rojicu. kaker se je v2e za Casa letownjih volitev in tndi potem govorilo, svojega odreSenika, da jim bode plaCe zvisal. Oe »e to vresnifii, potern bode spet tnkaj dr. Rojic nabral si novih zaslug za nasa Brda s tern, da se nam bodo spet davki zvisali. To bo res zasluga glede onihv ki s pobotnicami in ne z dav-karskimi knjizicami hodijo k davkariji. Ce bode rSlov. jez" tako skrbel za nas in dajal pognm mo-zem, ki nas hocejo z norimi poveksanimi davki sko-raj vgonobiti, potem vedi, da toderao v prihodnje Se syajnejse, kaker do zdaj, pokazali, da med nami nima ne zaslombe, ne moci, ne veljave. Politidni razgled, Spravne poravnave mej zaupnirni mo^mi obeh narodnosti na CeSkem so priSele 4. t. uv. Konferen- j cam predseduje ministerski prcdscdnik grof Taaffe, vdele&ijejo sejihtudi ministri Prazak, Gau^J Bacquehem in Schonborn. Ker je konfe-renca vze koj v prvi seji sldenila, da ostanejo podrobnosti posvetovanj tajne, zato ni dati veliko vere temu, kar listi donasajo in objavjjajo. Ker I je znano, da presvitli cesar sani to spravo naj- • bolj 2eli> zato se je pri vsem tem, da po edni strain nekateri nemsld listi, po drugi pa Mia-1 dofcehi hudo v nasprotnem duhu rogovilijo in I hujskajo, vonderle nadcjati, fli> pride do miru in | sprave. Kar ^adene StaroCeho in konservativne j veleposestnike, ni dvomiti o njihovl spravlji-vosti, ker oni so bili vze parkrat ponudili Nem» cem roko v spravo; da bi bili zdaj tudi Nemci postal! tako miroljubni, bilo bi naj bolj zeleti. In res, dokler se narodnosti, bivajoci na Cefikem | ne pogoditi, tudi v celi drugi Avstriji ne bode konec narodnemu prcpiru, Kakor praSki kardi-1 nal in budovilki skof, tako je izdal pred krat-i Uem tudi ikof litomeri§ki poseben pastirski list z o p er slavljenje mogistra H u s a. Mia-dofiehi hofiejo s proslavljenjem Husovim oziv^ ljati narodno idejo, ne pomislijo pa, ali vsaj notfcjo priznati, da ob edtietn zagovarjajo tudi krivovero in verski razkol, Vstavoverce ncmfike jo zadcl hud vdarec. Vmrl je namrefi knez K a r o 1 A u e r s p c rg, ki je bil skoz ved let steber vstavoverne strankc, voditelj deskili Nemcev, prvi minister me§can-skega ministerstva in zfiporedoma predsednik gosposko zbornice; zadnji tfas se ni ve«S mnogo nefinl s polifciko, pa tudi kot pravi Avstrijec ni odobrayal skrajne politike uemSkih nacijonaleev. Zadnji eas so mu lcviLarji Se celo vcckrat o6i-tali, ker je bil prav on tisti, ki je grofu Taaf-fe-u o svojem 6asu s6 svojim posredovanjem pri | ncmskem veleposestvu mnogo pripomogel, da so 1. 1870 vslod kornproinisn pri volitvi v velikem posestvu na Ceikcin zopet Celii stopili v dri. zbor, Ker mislijo napraviti na CeSk^m L 18})I veliko razstavo in ker bode treba zato mnogo priprav in tudi denarja, zato se ima v kratkem spet sklieati dez\ zbor ocski v kratko zasedanje, da dovoli v to potrebne denarne podpore. Cesarica Avgusta, vdova po rajncem eesarju Viijelmu, je 8. t. m. po kratki bolezni vmrla; vdobila jc bila influence, ali premalo se je varovala, spet se prejiladila in ta pnhlad je provzrocil njcno smrt. Oe tudi luteianka po veri, je vender bila katolifianom na NemSkem vedno naklonjena in ^ za Casa kulturncga boja marsikatcro zlo od njih odvrnila se svojim posredovanjem ; govorilo se je pred leti celo, da se je ona zopet povrnila v narocje katoliske cerkve; da je bila to !e govorica, se spoztia iz tega, da je na zadnjo uro klicala luteranskega pastorja in ne kaioligkcga duhovnika. Zadnje brzojarne vesti pravijo, da se imata v kratkem sniti nem§ki cesar in predsednik f r a n c o s k c r e p u b 1 i k e. To bi bilo zopctno j znamwije miru. Bog daj! B o 1 g a r i j i primanjkujc denarja, zato hoee po lcpem zgledu, ki ga ji dajejo druge drzave, zadeti delati dolgove, si izposojiti naeu-krat ved milijonov in zastaviti svoje Sclestnice; a Rusija, ki jc Bolgarijo osvobodila od tur,5kega jarma z denarjem in krvjo, protestuje v dkroznici do velesil, zastopanih na bcrolinskem kongresu, da Bolgarija do tega nima pravice. Dolgo je Rusija molcala o Bolgariji: o tem se je jcj spet ponudila prilika seSi v jutrovo vprasanje. Domade in razne vesti. TukajSnjega katoliSkega druStva odbor je imel vSeraj sejo, pri kateri se je dolocil dan 19. maja, ki pade na pondeljek, za veliko romanje na sv. Goro. „GoriSka Jjudska posojilaioft", re^istiova- na zadrnga z omejeno zavezo, vabi svoje p. n. gg, druStvenike k obfinemu zboru, ki bo v cetrtek 23, januarja t. J. ob 11. uri predpoludne v njenih pro-storih via Ascoli h. §t. 1 z nasiednjim dnevnim redom: 1. porofiilo tajnikovo; — 2. letni reftun za 1889 in razdelitev cistega dobieka; — 3, volitev ravnateljstva; — 4. volitey nadzorstva; -r 5. mo-rebitni predlogi. Racune je nadzorstvo razpolo2ilo v druStvehih prostorib na ogled. V Gorici, 9. januarja 1890. Ravnatfiljstvo. Odbor za Erjavdev spomenik in usta-novo pnldga dastitim dobrotnikom, ki «q v imeno* v%ni namen kaj darovali, naihdoji rafiun. 1) o h o d-k o v jo bilo vsled razkazov, ki so so o flvojem 6aiu rarglaiali v w8ofi»« iu vdrugih listih, 2651 gl. 19 kr. Stroski so nnslednji: a, upravni, namre6: va-bila k shodti, ut katerem ae je volil odbor; okroi-uicfi v nabiro prostovoljnih donoskov in ojena rtf-poiitjatov; vabila k dobrodrlni beaedi 6, moron 1887 in njeni stiolkl, gkupnj 16 gl. 55 kr, — b, na g r o b u, predno ae jo Bpomonik poatavtl: venao lata 1887 in 1888, xadaani krii, napli, nrlrajonje in vsdr-iavauje gomlle, ikupaj 26 gl, 50 kr.; — o. ipo* m e n i k, in aleer: sa proator v takomncm parku alt gaji 240 gl.; pripravljanie tega pros torn in pre-nRiianje dveh trupel (ooeta in sina) 80 gl. 56 kr.; Bpommiik 520 gl.; veaoi in kind po koooanem pre* nosu ll gl.; skupaj 801 gl. 56 kr. Vai atrolki ana-Sajo v skapnom srnesku 844 gl, 61 kr, Ako io odbi* jejo od dobodkor, pokazo se ottanka 1806 gl. 51 kiv, katerim se je dodalo od obreitl sa Into 1889 B gl, 49 kr,, da zoafia via glavnlca kot u a t a n o v a 1810 gl. — Od nabranega denava inalalt so obreitl pri „ atvo na atarejSo hfar Milko, «a ujo na mlatfo bier Mileno in po tej na KMatioo slovonako" v Ljubljaui, Vatauova ae izroCi odboru „Gorlike ljudske po- aojilnice^ s profinjo, naj ima glavnteo obreitonosno naloiono, naj icplaJujo letne obresti varihu airot, naj se glavnioe do'akne z varihovim dogovorom le v skrnjnom slu6aji, ako bi bila vzgoja v tiovariUMti, in I naj' odfitejn vsakateri izmed doklio, ko doso2e 24. ! leto, polovico glavuice. Ako bi med tem dasom wGo- rifika ljudska posojiloica" prenehala, preidoj) ojone pravice iu dol^nosti glede ustanove na „Matico Slo- vecsko". Ko aprejmete imenovani druitvi tu predlog, razdruzi Re podpisani odbor. V Gorici, 8. januarja 1890. — Ivan Bor- buL, predsednik; dr. Anton Gregordi6, bla- I gajnik; J u 1 i j pi. K 1 e i n m a y r, tajnik ; Simon I Gregordic' in dr. Androj Liajak, odbornika. Slovenske ditalnice goriSko redni lotui ob-cni zbor so jo visil due 28. decembra p. I.; k zboru je prislo 30 gosp. diuStvcnikov. Gmotno stanjo 5itai-nitao je letos v dubrem atanu, li iomur ao pripomo-gli radodarni doneaki gg. udov. Pri obenem zboru bila je volitev novega od-bora. Ker odidc dosednuji predsednik c. g. V. Spin-Hi v Porefi, bd je voljen za predsednika g. profesor | A. Santel, za denarni6arja pa g. Erien. Odbor aestavljen je iz alode5ih gg.: Mercina, Klaviar, Si vec, Kragelj, Rudei, Faigelj, Gabracek} za namestoika sta iavoljcna gg. Ferfila in Pirjevoo. — De^elni zbor goriSki jo sklenil, kaker smo vze poroiaii, f letuSnjem zasodanji peticiio, da bi ae napravila ^lezni6ni zveza m«j Trii6om-6ei'vinj*ao:n in italijansko mejo. Radi te peticijo naatala je po mcBtu obdna nezadovoljnost, ker Goti5ani ao bojijo I za svoj obataaek, ako ae zgradt tx sveza. V mest-nem sboru bila je radi tega jako riharna aoja, v kateri se je postals peticija do presvetlega oesarja, da I bi ae zgradba omeojene proge sabrabila. Proti apo-I monioi mestneg* zbora je govoril Nj. eks. grof. Go-ronini. V furlaoski niiiui so vai navduieni radi omeojene peticijo de2. zbora in posamezne obiine ae se vedno zahvaljujejo svojim poalancem. V nedeljo dne 12. t. in. imeli bodo v ^ervinjanu tabor, pri katerem { bodota govorila poslanca Pajer in Lovhoni. Govori { se tudi mnogo o drzavoi zelesnici iz Logatca po Vi-pavski dolini v Gotico. Ta proga bi ne bila vazna aamo iz vojaskih ozirov, ampak tudi iz gospodarakih in obrtnij»kib, — Slovenski dr^avni in de2elni poslanci anidejo se, kakor pravijo listi, v kratkem v Ljubljani k akupnemu poavetovaoju. I Hoyo gimmwyo dobijo v LjuWjani Jetea, Odprla se bode vsled najviSega sklepa 15. oktobra 1890 g Soiskim letom 1890—SI. V drzavnem pro-rafinnn posiavjjenih je v ta namen 3000 gL — Is Brd, 31. decembra 1889, se nam pise, da se je dne 30. dec. vrsila volitev iupana v BUjani. Z veliko vetino jeizvojjen zopet prejinji Japan, g. Jozef Eozlin. Po koncani yolitvi so se zbrali gg. st&rasini z iopanom in tajnikom wed v kr&ni g. Karla Beje na Dobravem, kjer toci .Vino del Ca-stefto". OkoK 10. ore zvefcer je prisel y omenjeno krcmo tadi neki g. A. S., posestaik iz V., katere-ga so gg. starasM in lopaa povabili, naj prisede k nisi Mej zivahnim pogovarjenjem je omenjeni A. S, napil starerau in novemn letu, ob enem sta-ro-noveram iapanu. V koto za vrati je bila iveto-rica staraiia, kojiia je predsedoval neki g. J. Bal-coi is F.v kateri jenapitnici vgovarjaL.. InflnenctH Ta rabrika hoct postati akoraj italna ? drugih, kakor tadi v naaem Uata; ni pa tudi dttda, iHJi«U boleun iiri od dne do doe ne tamo po drugih vseih ntatia, ampak vgojesdila se je vi» moino tadi po razaih krajih na Primowkein sploh in aa Goritkea. Kaker sliiirao in se nam poroea.jo pcsnsjo via v bribih in v goriiki okoKci; v Tritu so morali Tie sole sapreti prod sekaterimi daevi, in t Gorici ae jo to igodilo t eetrtek, Y Gorici menda Tie at nobane kilo, da bi kodo no loial za to boleznijo. Kakor sliiimo, so eudna saamenj*, a katorimi so n!VpoT*-MXJM*X* C!^a_1?jBHCOaDJtC:j?BV.«« vzajemiii zavod za zarva-ro- vanje proti skodi BT-A. L>UICA JI.