Knjiga Slovenska V XVIII. veku. Zacvetela je cvetlica, Srečna tačas b'la Ljubljana, Rož'ca lepa: Operosa;B'la je vir edinoati; B'la Ljubljani je danicaB'la Modricam sedež zbrana, Lepih mnogoveratnih ved. —Sedež b'la marljivosti. — De pa vedno lepši bi cvetela,In zato ao vede se vzdigvale, Kinč'la se z lepoto avojo vao,Ki v lovornih vencih še slove; Je sinove avoje v ven'c objela,Umotvorne dela so nastale, In cvetela zzdruženomočjolKi -Ljubljane kinč" še zdaj stoje. Kar o pričujočem stoletji v pesmici ,,Cvetlica Operosa" (Vodnikov Spomenik 1859 str. 169) priprosto popčva Jernej Lenček, to naznanja ob ki/atkem v nEpitome Chronologica" (1713 pg. 88 etc.) Joan. Gregor. a Thalberg na pr.: An. 1693. Conditur celebris Academia Operosorum Labacensium in Jasonea Urbe, pia in Apollinem idololatria, ac immarcescibili Pieridum applausu . .. An 1695. Annus centesimus inclytae Societatis Jesu Labacum, maximo Catholicae fidei incremento, et juventutis formandae utilitati, introductae, recolitur .. An. 1698. Inclytum Collegium Juridicum Divum Ivonem Tutelarem suum, annuatim latina Panegyri, et solemni Missa, celebrare decrevit . . An. 1700. Fundatur magno Litteratorum commodo celebris Bibliotheca publica Labaci, munificentia Celss. Principis Episc. (Sigm. Com. de Herberstein), Praepositi (Joan. Preschern) et Decani (Joan. Ant. a Thalberg) Labacen .. . Teinplum Annunciatae Viig. solenni ritu consecratur . . An. 1701. Cathedralis Basilica D. Nicolao sacra . . e fundo noviter erigi cocpta . . An. 1702. Alraa Societas S. Ursulae Virginum . . omnigena Puellarum utilitate, mtroducitur . . Iloc anno Acadeinia Phil-harinonicorum L:ibac. Authore Jo. Bertholdo ab Hoffer Patritio Carn. initium coepit. . An. 1706. Solemnitas introductionis officiaturae in neo Cathedralem Basilicam D. Nicolai sub mensem Aug. festivitate 14. diebus durante, quotidiano sermone, et binis supplicationibus popularium universae dioeceseos, celebratur. An. 1707. Octava Id. Maij fit magna pompa Consecratio sanctae Neo-Cathed. Basilicae . . . quotidie per octo ferias instructa nova supplicatio, solennes niissae, et panegyres . . An. 1708. Conditur Labaci Collegium Carolinum Nobilium, tam Convictorum, quani Aluuinorum, magno Pietatis, et Litteraium incremento etc. — Academia Operosorum — Družba modrine delovnih — osnovana 1. 1693 — je javno jela delovati 1. 1701 ter obhajala prvi svoj zbor, kteremu predsednik je bil stolni prošt Janez Prešern. Družniki so bili iz raznih stanov, a privzeli so si lastne priimke na pr. Resolutus (Prešern), Sedulus (Thalnitscher t. j. Dolničar), Devius (Hoffer), Providus (Gr. a Thalberg), Rectus, Taciturnus, Exquisitus, Inermis, Acuminosus, Candidus, Indifferens itd., češ, v vedah in umetnijah izginejo stanovski razločki. Spisovali so marljivo učene knjige, skušali se v umotvorih, izvršili v zidarstvu, kiparstvu, slikarstvu, v glasništvu, govorništvu in v pesništvu z zedinjenimi močmi sprelepe stvari, ktere so še sedaj Ljubljani kinč in kras na pr. stolna, nunska cerkev, sv. Petra, semenišče, mestna sovštnica, nektera znamenja, kipe, slike itd. Naštevajo se iz te dobe mnogi učenjaki in umetniki (gl. Dimitz Gesch. Krains IV. 107 — 130), kteri pa niso delovali v duhu slovenskem, marveč v smislu laškem, v jeziku latinskem in nemškem. Prikazal se je tedaj z vencem mnogi junak, kakor poje Koseski, a ptujemu ljudu ponos! Slovenščino ali ubogo -krajnšino1' so gojili s priprostim ljudstvom takrat v knjigi le ,,fratres minores" —kapucini. Kapucin je bil Janez Križski, Promtus, kteri se je .podstopil svoje pridige drukat sturiti v slovenskim jeziku" in je od 1. 1691 do 1. 1707 na svitlobo spravil petero bukev -Sacrum Promptuarium", kteri tako v književnosti slovenski sklepa obe stoletji. Kapucinec je bil, kteri se je za njim takrat prvi prikazal v našem slovstvu, in to: I. Pater Hipolit iz Novega Mesta (Capricius Hippolytus Rudolphsvvertensis), kjer je bil rojen 1. 1684., redovnik kapucin, pridigar pokrajine Štajerske, gvardijan, u. 1. 1722 v Ljubljani. Spisal je 1) Dictionarium trilingue ex tribus nobilissiinis Europae linguis compositum in anteriori parte Latino-Gerruanico-Sclavonicuni in posteriori parte Germanico-Sclavonico-Latinum, Nunc priino in lucem editum, a plurimis Sclavonicae linguae avidis, duduni desideratum, Oumibus quidein dictarum linguarum amatoribus perutile, specialiter tamen sclavonicoium Verbi Divini Praeconum commoditati, et utilitati dedicatuin. Calamo, et opera R. P. Hippolyti Rudolphswertensis, Ordinis Minoruin Capuccinoruoi Provinciae Styriao Concionatoris, et quonda_ Ss. Theologiae Lectoris concinnatum. Permissu Superionmi. et Privilegio Sacrae Caesareae Majestatis. Labaci, Foruiis Joannis Georgij Mayr, Ind. Prov. Carniol. Typogr. MDCCXI. — To je tiskan naslov rokopisu, kteri se iz Zoisove zbirke hrani v tukajšnji javni knjižnici. Spisal je bil otec Hipolit, kakor v predgovoru pripoveduje, ta slovar na korist sebi in mladim redovnikom, kteri v neznanji jezikovem potratijo več časa za besedo nego za stvar samo. Kedar so ga pa ti in vnanji duhovniki nagovarjali, naj svoje delo priobči za splošnjo rabo, sklene pridejati mu kratko slovnico o sklanjanji in spreganji, kar mu prinese tiskar vže tiskano slovnico o slovenskem jeziku. Pater se začudi, začne jo prebirati, primerjati, popravljati svoj rokopis po njej, in ker se je poprav nabralo preveč, prepiše vnovič vsc dclo. A to ga je stalo mnogo truda. Pater umre. Po smrti njegovi so kapucini boteli dati na svetlo dovršeni slovar, ali tiskana je bila le prva pola, vse drugo je ostalo v rckopisu, pač pa koristilo naslednikoui, na pr. Vodniku, in drugim, kteri so se bavili z besednjaki. — Prva polovica ima v sebi 732, druga 284 drobno pisanih strani na celih polah; za njimi se nahajajo sedmeri pristavki o imenih krajev, ljudstev, mest, rek, gora, mož; o števnikih; o svaštvu in sorodstvu; pridavki in popravki k slovarju, in na 70 straneh ,,Orbis Pictus" po latinski, nemški in kranjski. Kopitar obširno opisuje in presojuje Hipolitovo dejanje v svoji slovnici (XLII. III. 75—108), kjer je ponatisnil tudi predgovor k slovarju, češ, „\veil sie (diese Vorrede) ein lebendiges Bild ist des, noch jetzt gewohnlichen, isolirten, unacademischen, um die Literatur ihres Faches unbekummerten Treibens der Gelehrten unsrer Lande (S. 76)". — 0 slovenščini pravi ondi, da je sicer težka, pa dovršena, olikana, in da slovenski književnik (Sclavus Literatus) pogreša je le zato, ker se po vseh učiliščih in vradnijah pase z nemščino in latinščino na pr.: -Difficultas hujus idiomatis non inde oritur, quasi hoc poprijs careret significationibus, cum Idioma Sclavonicuin sit vna ex originalibus linguis, a qua, teste Chronologista Carnioliae 111. D. Waichardo Valvasor, ultra XV linguae originem suam trahunt, estque talis prae multis linguis eminentiae, ut in illa a multis seculis, et forte a temporibus S. Hieronymi Ecclesiae Doctoris, cui haec lingua nativa erat, niissa ad haec usque tempora in plurimis Illyriae partibus, praesertim maritimis, S. Sede ritura approbante et propagante legatur, quod nulli linguae nisi perfectae concedi solet . . . Igitur lingua Sclavonica, quam alij Illyricam vocant, originalis, perfecta, ab alijs independens est, neque orbata genuinis et propriis significationibus, quas vulgaris plebs optime novit: quod autem plerumque in Literatis a sua perfectione deficiat, causam non incongruam puto esse, quod illi penes nativam pluribus alijs, aut saltem in scholis ludimagistralibus, gymnasijs, Curijs, Dicasterijs, processibus, literis, ad morem Austriae, per totum Ducatum Carnioliae potissimum et quasi vnicam profiteantur, quo fit, ut dum hos lingua Sclavonica loqui contingat, si vocabulum proprium statim in promptu non habeant, illud a Germanismo, quo penes vernaculam instructi sunt, illico emendicent, et saepe admodum ridiculos ex Germanismo et Sclavonismo commixtos efforment discursus etc." — kar je pač skušal prav sam! — V Kopitarjevi slovnici so iz -Orbis Pictus" po nemški in po kranjski ponatisnjeni odstavki: Polsku dellu. Živinska Reya. Kunšt med delati. Preja ali Prestvu. Tkanje, Tkalisče; v pričujočem delu pak naj se iz njega pokažeta odstavka 36. pa 97. popolnoma sicer v Hipolitovi kranjski besedi, vendar po sikavcih in šumevcih v Gajevi pisavi: a) Sedim starosti tiga človeka. Ta človik je pervič en otrok, potler en pobeč, Dajle en mladenič, Dajle naprej en mlad mož, po tem en popolnoma mož, od tot en star mož. K' zajdnimu en staric, ali stari dedic — taku tudi v tem drugim spolu, so punca, deklič, Dekelca ali divica, žena, ali gospa, ena stara žena, ena stara Baba, ali babica. Šula. Šula je ena štacuna. V kateri te mlade duše se h' ti čednosti napeliijejo inu se rezloči v' mnogitere Verste*. Ta vučenyk sedy na enim sčdežu — ti šularji pak na klopejh — inu jih vučy, lety se vuče. Nukuteru se jim naprej zapiše z' kreido na eno černo tablo. Nekateri sede" per myzi inu pišejo: on pak pobolša te falerje, eni stojš inu goii pravio (recitant, sagen her), kar so se navučili. Nekateri bajsmajo (fabulantur) inu se yskažejo oblcdni, nepossajeni (petulantes) inu nemarni, lejni (negligcntes): leti bodo kaštigani z' ferlo iz straklom, inu iz šibo.