Štev. 1 Nedelja, J. januarja 193« F. S. Copeland : Johnnie in mačke Njau-vau je bila vdova. Barney Dick je "mrl in Njau-vau se je oblekla v črnino. Imela je košat rep z belim koncem, hoteč s tem pokazati, da ie še dovolj mladostna in pripravljena za nov 7cikon. Niena črnina je bila resnično cenena, ker je v njej zagledala luč sveta. Sedela je na vrtu pred hišo in se solnčiia. ko je prišel mimo najzastav-nejši maček vsega mačjega sveta. Njegova glava je bila podobna topovski krogli, telo je bilo sodčku podobno, rep je bil kratek in močan, močan kakor njegove mišičaste noge. Dolge brke, ki so štrlele daleč proč so bile trde kot igle. Bil je lep. progast maček z vsemi odtenki žametaste sivine. Imel je snež-n„belo s: aico » m^hk'm ovra^n'kom. koketno bele šape in očarljivo belo liso na koncu rena. Skratka bil je N;au-vauin ideal — id°al moške lepote. Imenoval se je Josh. Mož na. v čigar hiši je živ<4. ora :e dosledno imenoval ogabna bešfija. Niau-vau. ki ie pbx"dova'a svmecra junaka, je začela sladko presti. Na to vzpodbudo se ji je I«** a dražestno ska-kljaje od strani približal. Da ga je Njau-vau tako prijazno sprejela mu je bilo posebno všeč. ker je imel zasebne spore z velikim mačkom iz st dščine. Človek, s katerim je maček Josh izvolil živeti je bil neizpodbitno zloben č^tud' b:'' «ikorai hrom, ker so ga noge ob slabem vremenu vedno bolele. Ce je gospodar zloben, je navadno tudi služinčad zlobna. Še celo kuharica ie bila neprr^na z Joshom. čeprav je slovel kot izvrsten lovec. Najbrže bi bridko razoča*— že davno ~~"ustil neprijazen dom, če bi ne imel edinega tr—.leea nriia'elia v h'ši Imenoval se je Johnnie Sinclair. Bil je nečak gospoda Taylora ter je živel v hiši kot njegov pravi otrok. Josh ni bil mnenja, da ie z njim slabše ravnal kot s svojimi otroci, toda Taylorovi t'arma lini so bili velik' in močni ter nrav tako surovi. In včasih je bilo prav prijetno opazovati, kako jih je oče pozval v svojo delavno sobo. odkoder je bilo slišati enakomerne udar^ ki ^ močno spominjali na iztepanje preprog. Johnnie je bil drugačen. Ko >.> nekega dne njegovi bratranci privezali staro pločevinasto posodo psu na rep. je bil Johnnie tisti, ki ga je rešil. In. ko so nekoč Jo-ha držali za rep in ga vihteli po zraku, da bi ugotovili. če je čistokrven — je bil spet Johnnie rešitelj, ki ga fe skril na podstrešje. tz hvaležnosti je Josh pokazal svojemu prijatelju ve ni vedel, kaj bo dalje naredil, vlak je prihrumel. Iskre so letele iz dimnika lokomotive, sekundo je zagledal Bob v jasni svet» lobi moža na stroju. Potem je vse mi» nilo. Dolga vrsta voza je brzela pod njim in sedaj — Bob se je stisnil — se je bližala zelena luč, znak zadnjega voza. Komaj še tri metre. Tedaj je Bob skočil, kolikor je mogel. Prijel je in se držal. Se napol omamljen od skoka je odprl oči. Znašel se je na krovu vo» za za prtljago. In začel se je plaziti po strehah drugih voz do lokomotive. Vlak je bil le še sto metrov od nevar» f nega kraja, Ste je Bob skočil na tender in od ondod na stroj. Prestrašeno sta pogledala strojevod» ja in kurjač skrivnostnega potnika; a Bob jima je v naglici povedal, kaj sc je zgodilo. Takoj so dali protiparo Za» tegnjen žvižg — vlak se je ustavil ko» maj dvajset metrov pred zrušenim mo» stom. Tako je Bob s svojo drzno odloč» nostjo rešil življenje stotinam ljudi. Čudovita rešitev male Barbke Barbka je pospešila korake. Trgovi» na, v kateri je bila uslužbena, ji je če» dalje bolj zginjala izpred oči. Kmalu jo je objela tišina gozda in Barbka je zamišljena poslušala, kako je škripal sneg pod njenimi nogami. Mislila je na svoje roditelje, ki jih je bila mora» la že v zgodnji mladosti zapustiti, za» kaj otrok je bilo doma mnogo in kru» ha je bilo vedno premalo Prišla je k tujim ljudem in si sama služila kruh Bila je marljiva in dobra, tako da so jo imeli ljudje radi. In danes so ji bili dovolili, da obišče svoje starše. Joj, kako se je veselila, da jih bo po dol» gem času spet videla. Zima prihaja zgodaj v gore a Barb» ka se je ni bala. In sama pri sebi je bila prepričana, da ji bo prišel oče na» proti, saj ga je bila obvestila, da pri» de. Spet je pospešila korake in se ve» selila plesa snežink. Toda, kaj je bilo to? Po njenem računu bi bila morala že miniti malo gorsko vasico. Pot je postajala čedalje bolj strma in neizho» jena. Vodila je po kamenitih in zara» ščenih tleh. Barbko je obšla tesnoba. Kmalu je spoznala, da je zašla Mo» rala se je vrniti. Zbrala je vse svoje moči in pogumno gazila visoki sneg. Stemnilo se je že, ko so Barbko za» pustile moči. Zaihtela je in se zgrudila Ni poznala poti ne naprej in ne nazaj. Vedela je, da pomeni noč pod milini nebom gotovo smrt. Vsa obupana je klicala na pomoč. Naposled se je z muko spravila na noge. Morala je naj» t; kako pot v dolino. Tedajci pa ie za» gledala v bližini temne postave, ki so se počasi pomikale naprej. Bile so sr» ne! Ali pojdejo v dolino? Barbka je tekla za njimi, kolikor so jo nesle noge. Pred veliko zasneženo goščavo je izginila vsaka sled za nji» mi. Srne so se morale tukaj v goščavi skriti. Barbka se je sklonila in zagle« dala ozko odprtino. Splazila se je sko» 7i njo. Tla so bila suha in pokrita z listjem. Barbka se je tesno avila v svojo ruto. Tukaj se je čutila varno Počasi so se ji oči privadile teme in zdaj je iahko razločila temne oostave vitkih srn. Nepremično so stale na svojih prostorih in strmele v Barbko. Dekle je vzelo kruh in jabolko iz svoje cule, zakaj zdaj je začutilo lakoto. Srne so vohljaje vzdignile glave in se počasi in previdno približale. Kmalu so obko« lile Barbko in jedle kruh iz njene ro» ke. Barbki je bilo toplo od njihove bli» žine in čez kako uro so vsi mirno za« spali. Ko se je Barbka zbudila je bil zu* naj že svetel dan. Srne so postale ne« mirne. Tudi Barbka se je počasi spla» žila iz goščave. Solnce je sijalo na snežno poljano, da je morala zamežati. In zdaj ji je bilo. kakor da sliši iz da» ljave glas roga. Rog se je v kratkih presledkih vedno spet oglašal Barbka je začela klicati in mahati z ruto In glej, zdajci se je po snegu pripodilo nekaj črnega. Bil je Eajko, sosedov kužek! Ves srečen je skakal okoli nje in lajal In zdaj so prišli možje z lest» vami in lopatami, ki so vso noč iskali Barbko Prvi med njimi je bil Barbkin oče Objel jo je brez besed, jo vzdig* nil in odnesel v dolino Ko je Barbka kasneie pripovedovala, kako je s srnami prespala noč, je dal oče na hribu zgraditi majhno kočico in jo naDolnil s senom To je bila nie* gova zahvala srnam, ki so bile rešile njegovemu otroku življenje. Volk in lisica Tiste čase, ko je v gozdu še živel volk Sivko, se lisici Zvitorepki, ni Bog si ga vedi kako dobro godilo. Sivko je prišel vsak dan pred njen brlog in glas* no zaklical: »Zvitorepka, pojdi sem!« Zvitorepka se ga je bala. zakaj Siv* ko je bil velik in močan in njegovi zob* je so bili ostri. In vselej, kadar je sta* la pred njim. je zarenčal: »Čuj, Zvito* repku, tvoja zadnja ura se bliža! La» čen sem! Toda če mi veš povedati kraj, kjer bi dobil kaj dobrega za zo* be. ti prizanesem!« Lisica, ki je dobro poznala vso oko= lico, mu je morala potem vselej povedati. na katerem posestvu imajo naj* lepše kokoši in v katerem hlevu stoji* jo najdebelejše ovce. Ko je volk spet odšel se je Zvito* repka ujezila. Sklenila je, da se ma* ščuje požrešnemu volku Sivku In res! Ko je prišel drugi dan Sivkj spet pred » njen brlog, ga je prijazno sprejela In mu želela dober dan. Volk ji ni odzdravil, ampak s sla* botnim glasom zastokal: ! »Joj. Zvitorepka, tako slabo mi je v želodcu! Gledati moram, da se spet opomorem. in ti mi moraš pomagati, drugače te požrem, preden boš utegni* la zmoliti zadnji očenaš!« Lisica se mu je gostoljubno nasmeh* nila in dejala: »Kaj bi z menoj, ko so me same ko* sti! A nekaj ti hočem povedati V vasi Tihi dol, na levo od mojega brloga, stoji hlev bogatega kmeta. Pojdi tja in našel boš mlade ovce, ki se ti bodo kar v ustih stopile. Saj bi šla sama s teboj, pa sem se prehladila in zdaj me trga po vsej udih. Komaj deset kora* kov zmorem.« Volku so se zaiskrile oči. Obrnil se je in v diru stekel v bližnjo vas Tihi dol. Lisica Zvitorepka se je zvonko za* smejala. »Nu, nocoj bo volku huda predla! Včeraj sem zadavila tistemu kmetu tolsto gos, pred včerajšnjim sem mu ukradla najdebelejšega peteli* na in danes gotovo stoji na straži, nje* govi psi bodo raztrgali Sivka in meni se ne bo treba več bati!« Ko se je stemnilo, je lisica pomislila: »Pa bi bilo le dobro, da bi si šla ogle« dat ta prizor v Tihi dol!« Poskočila je in se v diru zapodila proti Tihemu dolu. Pred vasjo se je ustavila in prisluhnila. Ničesar ni bilo slišati: ne kričanja ljudi, ne lajanja psov, ne ječanja volka. »Najbrze je volk že mrtev, kmetje so šli spat in psi so priklenjeni na verige. Nu. če je ta* ko, pojdem pogledat, ali je morda kak kurnik odprt!« S počasnimi in previdnimi koraki je stopala lisica Zvitorepka po vasi, a te« daj je planil izza ograje velik pes in jo ugriznil v sprednjo nogo. V naslednje.u trenutku se je pokazal izza ograje tudi mož s palico v roki in jo neusmiljeno oplazil po zadnjem delu telesa Zvito* repka je vzela pot pod noge in tekla, kakor še nikoli v svojem življenju I'o aolgem teku se je ustavila in se ozrla: pes je bil daleč za njo, o človeku pa sploh ni bilo več sledu Zdaj se je Zvi* t—repka šele popolnoma zavedela s\o* jni bolečin. Mukoma se je splazila v svoj brlog in si stokaje lizala krvave* če rane. Drugo jutro, ko je solnce posijalo, je prišel volk Sivko. »Hej, botra, sinoči sem imel sijajno večerjo. Šel sem v drugo vas in našel tam debelo ovco. Dobro mi je teknila. Vas Tihi dol mi je bila preveč od nog In kako je s teboj? Ali te še trga po vseh udih?« »Da, še vedno,« je počasi odgovorila lisica iz svojega brloga Ni hotela pri* ti ven, da ne bi volk zagledal njenih ran. Tedaj se je volk vljudno poslovil in odšel. Lisica je srdito gledala za njim »Mastno pečenko sem hotela,« si je mislila, »pa sem dobila udarce in ko* maj odnesla živo kožo. Volka sem ho* tela uničiti, pa se je le dobro najedel. In zdaj ga bom morala še dalje prena* sati in skrbeti za njegovo hrano!» Gospod gori! Strašna istorija o siru Walterju Ra* lei^hu Sir Walter Raleigh je bil slaven ans gleški mornar (rojen 1. 1552.). Doživel je mnogo zabavnih in čudnih reči; naj* bolj čudni doživljaj mu je bil pa name* nien v Severni Ameriki, v naselbini Virginiji, kjer je prvikrat v svojem življenin kadil pipo. Sir Walter Raleigh je imel zvestega rjavega slugo, ki ga je spremljal na vseh njegovih potovanjih. Jim, tako je bilo ime slugi, je nekega dne opazil čuden dim, ki je prihajal iz gospodove sobe. Ves prestrašen je odprl vrata, vendar pa ni mogel opaziti, di bi kje gorelo. Tedajci pa je zagledal svojega go» spodarja, ki so se mu valili veliki obla» ki dima iz ust. »Gospod gori! Gospod gori!« je za* kričal ves prestrašen in zbežal A čez nekaj trenutkov se je v-rnil z vedrom vode, in preden je osupli Walter Ra* leigh uganil, kaj misli storiti, mu je iz* lil vodo na glavo. Dolgo je trajalo, preden se je siru Walterju Raleighu posrečilo, da je raz* ložil zbeganemu Jirnu pomen pipe in tobakovega dima! n Hostnik: • 1932 Ko, Zvezdanke in Zvezdančki, Odprite srčeca sedaj: V veselo, srečno novo leto, Odplujte mirno mi zaspančki. Leto, malčki, hitro mine. Eno je, ki več ne pride! Torej, pridno, se učite! Očka, mame ne jezite! Joško se baha doma, da ima vso zgo* dovino v mezincu. Mamica mu seveda vse verjame in ga pohvdli stricu, češ, da zna Joško odgovoriti na vsako vpra* sanje, ki se tiče zgodovine. Stric ni ta* ko lahkoveren kakor mamica. Nasmeh* ne se in vpraša Joška: »Nu, kaj mi veš povedati o egipčan« skih kraljih?« In Joško, ki zna odgovoriti na vsaKO vprašanje, ki se tiče zgodovine, se hitro odreže: »Oh, ti so že dolgo mrtvi!« ★ Učitelj: »Janezek, povej mi, kako lahko spoznaš, ali je gos stara ali mlada?« Janezek: »Po zobeh, gospod učitelj!« Učitelj: »Kako to? Saj gos vendar nima zob!« Janezek: »Gos ne, a jaz jih ima:*, in kadar jem gosjo pečenko, vedno na* tanko vem, ali je bila gos stara ali mlada!». ★ Mihec: »Ti, Jože, katero besedo govori vsak napak?« »Jože: »Ne vem. Katero pa?« Mihec: »Besedo .napak'!« Kal rišejo „Jutrovckî"! F. Sovine, tič. I. razr. realne gimnazije V Oliu Anica Vidmar, uč. II razr. gimaazijf pri Uršulinkah v Liubljani Natalija in Nevenka Fon, uč. I. razr. realne, gimn. v Novem Sadu Zeljeznička ulica 98. Fantek v izbi Tih je moi zimski čas. Letos zgrešil me je mili Božiček Tiha je naša vas. Včasi na okno potrka mi ptiček. Lačen je Dam mu drobtino. da ne pozabi me. Čivka in vabi me — Kam?... Snežec le včeraj pobelil dolino. Jaz pa ne morem, ne morem drugam, kakor le k oknu sem — ptičku skrivaj povem, kako se toži z., gričkom prebelim mi. Sanke so vzeli mi. Ptiček, moj ptiček. ti vabiš zaman! Snivaj, moj griček — jaz sem bolan ... Rešetka П ГП ITI I I Vstavi v rešetko tri besede, Ki imajo vodoravno in navpično isti pomen: 1. glasbilo, 2. se nam vzbuja, kadar kaj zelo poželimo, 3. dojenčkovo perilo. Kaj smo naročili v zvonarni? 1 2 — 6 \ 7 Pomen besed od leve na desno: 1. žensko krstoo ime; 2 denarna kazen: 3. majhna glava; 4 odgovor na vprašanje v naslovu;-5. časopis, ki izhaja vsak dan; 6 železniški tir; 7. reka med savsko in vrbasko banovino. — Srednji dve vrsti, vodoravno in navpično, dajeta odgovor na vprašanje v naslovu. Križal ika ) Labodc Pomen hesed Vodoravno: 1. Oblika pomožnega glaeola. 4. Otok v Jadranskem morju. 5. Ptič. 7. Ptič. Navpično: 1. Prvi slovenski kralj. 2. Opoldanski obrok hrane. 3. Labodja barva. 4. Stikališče dveh ploskev. 6. Pritrdi ltiica. Rešitev križaljke »Božični zvon« Navpično: 1. Sto. 2. zvonec. 4. o