DOMA-V SLOVENSKI VESI IN VBETLEHEMI
str. 4-5
OGENJ, TOČA...
str. 6
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. julija 1994	Leto IV, št. 14
OBNOVA KAPEJLE V SLOVENSKI VESI
Na srejdi vesi stodji kapejle, stero so v čast svetoga Florjana leta 1883 tak zozidali vaščani, ka so vtjüpdali svoje pejnaze. Kip (szobor) sv. Florjana so dobili na oltar te, gda je bijo plebanoš Štefan Ščavničar (1869- 94). Kapejla je dobila novi oltar 1.1913. V vesi vsakšo leto na Florjanovo (4. maj) držijo bučo (pro-ščenje). Vse tau piše v knjigi Kálmána Vakarcsa.
Gospaud Lajoš Marko-vič, pokojni števanovstji župnik, je tau zapiso malo ovak. "Leta 1882 so začneli zidanja kapejle v Slovenski vesi. Med 1885-90 sé je zi-dala 12x8x8 meterska kapejla z dvömi zvaunimi."
Pred kapejlo so vzdignili 1923. leta spomenik 21-im padlim, steri so v I. bojni dali svoj Žitek za domovino. Spomenik je napravo Ede Kallos, z Meritje so dobili na tau 600 tolarov ($) pomoči.
19. Septembra 1942. leta so zozidali sakraštjijo. Tau je fejst trbelo, ka so po-povdje do tistoga v šauli spovadavali, gvant so pa v šublauti držali. 21. juniuša 1961. leta sé je paučo eden od zvonauv. Nauvoga so štja tisto leto decembra vödjali pa so ga že 24. decembra posvečali.
Gospaud Markovič so I. 1968. dali vösčistiti cirkev. Dosta nevole so mejli z vla-go, ka je od leta do leta vse više prišla po stenej.
Gospaud Vilmoš Haran-gozó (1979-86) so sé odlaučili, ka trbej za 100-obletnico s stejne majto
Slovenska ves je vöika ves, kapejla je pa mala. Da pa vsikdar sé popravla, vtjüp sé ne obrača.
dolazdrejti pa go z najnovejšo kemično metodo izolirati (szigetelni), aj voda néde več gora po stenaj, ka kapejla tak na nikoj pride. Nauve stolice pa drugi oltar je dau naprajti, tören je tö dau lupau pofarbati. On bi štja dosta vse leko napravo za našo kapejlico, de sé je pa tau, ka je takšen skrben pa delaven poup (poglednimo sakalauvsko, dolenjeseničko pa našo cirkev) nistarnim sploj nej vidlo. Moral je titi od tec. (Od tistogamau je že zozi-dal v Tótszerdahelyi pa Molnara nauvi cirkvi.)
Varaštji gospaud dr. Lajoš Horváth so naš zvaun dali modernizirati, prejk so ga postavili na elektriko. Perün je pa nej gledo, kaje kapejla iža Boga, je vdaro v zvaun. Vse je vkíipzgo-relo. Morali so vauže znauvič naprej vzeti pa skur eno leto z rokami zvoniti.
Da pa najvekša naša žalost pa nevola je tau, ka je nej dosta valala, asnila naj-modernejša tehnika, kapejla je pá vlajžna gratala.
Od zvüna je tau vsakši vido, ka sé vlaga pomalak vse više vlečé, od znautra pa so tau vsakšo nedelo tisti vidli, steri k meši odijo.
"Vidli so pa so vörvali..." Tak je Zdaj že tau vsakši vedo, ka nika trbej naprajti, ka sé kapejla ovak vtjpzrü-ši. Da pa, Sto de zatau lejto pa si völko brigo delo? (O tom te leko šteli v naši nas-lednji številki.)
Laci Domjan
ZASEDALA NOVA SKUPŠČINA
28. junija je predsednik republike Arpad Goncz sklical prvo zasedanje nove skupščine, izvoljene na parlamentarnih volitvah. Mesta v parlamentu je zasedlo precej novih in tudi nekaj bivših poslancev.
Na prvo zasedanje so povabili precej domačih in tujih gostov. Tako so se slavnostne seje udeležili predstavniki diplomatskih predstavništev v Budimpešti, zastopniki cerkva, predstavniki madžarskega kulturnega življenja. Povabljeni so bili tudi zamejski Madžari in manjšine na Madžarskem.
Predsednik madžarske skupščine Zoltan Gal (Madžarska socialistična stranka) in ena izmed podpredsednikov G. Nagyne Maczo Agnes (Neodvisna stranka malih posestnikov)
Slavnostno sejo je odprl predsednik Arpad Goncz, ki je med drugim poudaril, da smo priče zgodovinskega trenutka, saj so na Madžarskem bile že drugič uspešne demokratične volitve. Volil-ci so glasovali z veliko večino za socialiste, tako ima ta stranka v skupščini 207 poslancev. Tudi koalicijska pogajanja s svobodnimi demokrati so zaključena, na tej podlagi se bo formirala nova vlada. Veselilo bi me, je povedal predsednik, če bi bil madžarski narod složen, če ne bi bilo sovraštva in toliko očitanja preteklosti. Iz preteklosti prevzemimo le tisto, je predlagal predsednik, kar je bilo dobro in v korist državi. Pozabimo vse drugo, kajti le tako bomo napredovali. Vemo, da želi madžarski narod živeti v miru in živeti boljše, kar bi si tudi zaslužil. Spoštujmo narod, in dovolimo mu, da kroji lastno usodo sam, je končal svoj nagovor predsednik države.
Na prvem zasedanju skupščine so izvolili predsednika parlamenta. To funkcijo bo opravljal Zoltan Gal, poslanec socialistov. Trije podpredsedniki so iz vrst svobodnih demokratov, Demokratskega foruma in Stranke malih posestnikov.
Za sestavo vlade so pooblastili predsednika socialistov Gyulo Horna.
i.P.
JUBILEJNI KULTURNOZGODOVINSKI SIMPOZIJ MODINCI
VRAČANJE H KORENINAM OB 330-LETNICI ZMAGE NAD TURKI
Na jubilejnem, 25. mednarodnem kulturnozgodovinskem simpoziju Mo-dinci se je zbralo okoli sto zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, na otvoritev pa so prišli tudi ugledni gostje iz avstrijske Štajerske in Gradiščanske, Železne županije, Hrvaške in Slovenije. Od minulega torka do petka so se zvrstili številni referenti in razprave na tokratno temo "Utrjevanje in spremembe etničnih struktur v panonskem prostoru v poznem srednjem veku". Organizatorji so pripravili tudi kakovostne kulturne prireditve, med katerimi velja posebej omeniti likovno razstavo Matthiasa Karla.
Že uvodoma so se zahvalili ustanoviteljem teh srečanj, in sicer dr. Vaneku Šiftarju iz Slovenije, dr. Avgustu Ernstu z Gradiščanske in dr. Gyorgyu Gondi iz Madžarske.
Vlada avstrijske zvezne dežele Gradiščansko je leta 1969 ob proslavi 305-letnice zmage nad Turki v bitki pri Monoštru organizirala v obmejni vasi Modinci, ki leži na tromeji Avstrije, Madžarske in Slovenije, prvi kulturnozgodovinski simpozij s temo "Avstrija in Turki" z mednarodno udeležbo. Že tedaj se je rodila zamisel, da bi postal simpozij stalna oblika kulturnoznanstve-nega sodelovanja treh sosednjih dežel v panonskem prostoru. Kmalu se je simpoziju pridružila tudi Hrvaška.
Ves čas srečanj, ki krožijo med državami in deželami udeleženkami, so si prizadevali, da bi si znanstveniki družno prizadevali s predavanji in razgovori ustvariti novo zgodo-
vinsko podobo o mejnem ozemlju treh oziroma štirih narodov, da bi premagali predsodke, ki jih je povzročilo v preteklosti često zmaličeno prikazovanje te podobe in tako pripomogli h kulturnemu sporazumevanju in sožitju med narodi.
Pregled pokaže, da so se organizatorji prva leta dosledno obračali v zgodovino do konca prve svetovne vojne, od leta 1978 pa so se lotevali tudi tem iz novejše zgodovine. Kulturni programi dosedanjih simpozijev so obsegali umetniške razstave, strokovne ekskurzije in med-narod ne kulturne večere. V drugi polovici osemdesetih let je vsebina simpozijev usmerjena tako, da se ista tema obravnava in širi na nekaj zaporednih simpozijih.
Zanimanje v Evropi in v svetu so zbudili tudi zborniki posvetov, v katerih objavljajo vse referate v izvirniku in povzetkih v ostalih treh jezikih. Zbornike v medbibliotečni izmenjavi zamenjujejo z devetinse-demdestimi univerzami in kulturnozgodovinskimi ustanovami v tridesetih deželah in državah. Obseg izmenjave in kritične strokovne ocene v evropskem in ameriškem tisku kažejo, da si je mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci z dosedanjim de-
lom in razvojem pridobil tudi visoko znanstveno raven.
Okrogla obletnica, ki tako s strani zgodovine in zgodovinarjev res ne more pomeniti mnogo, je priložnost za oceno narejenega. Ta ocena pa je v vseh pogledih ugodna, kajti ohranjanje večplastnosti srečanj je tisto, kar daje simpoziju tudi novo, svežo moč; strokovnjaki se ne gibljejo zgolj v mejah stroke in pogleda v preteklost, marveč se soočajo s sedanjostjo in bodočnostjo. Zlasti otvoritve so tisti del simpozijev, ki postrežejo z vpogledom v aktualno dogajanje v tem delu Evrope. Tako je bilo tudi ob letošnji otvoritvi, ko so govorniki drug za drugim poudarjali zelo velik pomen sodelovanja v tem panonskem prostoru. Kajti tedaj, ko je simpozij nastajal, razmere niso bile ravno naklonjene svobodni izmenjavi mnenj med zgodovinarji in drugimi strokovnjaki, ne glede na pogled v preteklost.
Tudi deželeni glavar avstrijske Gradiščanske, dr. Karl Stix, ki je odprl jubilejni simpozj, ni mogel mimo pomembnih dosežkov in tudi nalog, ki čakajo strokovnjake in vse druge, ki so povezani s srečanjem v Modincih.
eR
Spremljajte televizijsko oddajo
SLOVENSKI UTRINKI
vsako drugo soboto ob 9.40 na 2. programu madžarske televizije
Naslednja oddaja bo 16. julija 1994
Porabje, 14. julija 1994
3
SIBILSKE KNJIGE (11)
BOŽJA SODBA
PISMO IZ SOBOTE
ISTINE
Téda Boug dosztá zna-ménye z nebész na zemlo posle. Na znaménye naj bi sze lüdjé poboksali. Oni sé dünok ne pobok-sao, nego sze vu szvojoj trdnoszti neszpomenéjo, kak je phfáreon kráo z Eigyibtoma (Egyiptom) csinio, da bi nyegovo szrczéj... Záto goszpodin Bog veliko kaštigo na zemlo posle, i eden tao lüdi zanicsa. Tou fsze za nyihovo trdokornozt volo, da oni právoga Mesiá-sa ne vörjejo i ne postü-jejo. Da do višeši Casza-rje i králi tou vidli, té do eške miroven zsitek do-voditi priáli. Téda nyim Bog goszpod, szvoi bla-goszlof, mirofcsino i szrecso na zemii dá. Téda pa lübézen med lüsztvom, moucs i isztino zádobijo."
Zaman pošilja Bog zna-menja, ljudje sé ne pobolj-šajo. Ne mislijo na tö, da je Bog kaznoval tudi faraona v Egiptu: "Gospod pa je udaril z velikimi nadlogami faraona in njegovo hišo za-radi Abramove žene Sara-je. Tedaj je faraon poklical Abrama in rekel: "Kaj si mi storil? Zakaj mi nisi pove-dal, da je tvoja žena? Zakaj si rekel, da je tvoja sestra, da sem si jo vzel za ženo?"
(1 Moz 12, 17-19).
Nadaljnja prerokovanja zajemajo poslednje čase mesijanske čobe.
"Da szta nyidva tak gucsala, téda pita Sala-mon: Kak dugo eške boude, da trétyi tao lüdi merjé i nanikoj pride, vu kaksem tali sze zgodi, esi po právoi poti isztinszke szmrti z etoga szveta pre-minéjo?
Sibila odgovori nyemi: Zmozsen krao, gda de sze té dugoványa godila, tou midva ne dozsiveva, nej ti i nej jasz. Nego eške dugo lejt po smrti Mesiása že zgodi. Tiszti cajt jasz nemrem blüzi povedati,	nego
znaménya, stera do sze pred tisztim czajtom godi-la i kak do sze godila. Teda nede vecs dugo tiszti cajt, sterom fsze szkrito naprej šlou boude. Jasz škem te-bi gori šteti:
prvo znamenje bode, gda do lüdjé szvoji zsivics i délo vecs pod zemlov, kak na zemii iszkaii. Gda do blüzi 300 klaftov i eške glo-bse pod zemlo kopali i sza-ke fele csüdno kaménye tam iszkaii i našij. Eške Fárbo ali i drügye Féle pri-liko naparei szpávijo, stero je
nej vöpovödati.
Drügo znaménje bode, gda do lüdgyéi edno veliko trssztvo z ednoga országa vu drugyi ország pridrüzsi-jo i veliko amic-sijo med szebom méli. Da eden drü-gomi nikaj nede voscso, i szamo naj ga od nyego-voga imánya szprávi.
Trétje známénye bode, da amicsija, tak kak ogyeni plamén med lüsztvom bodalo bode i blizsnyega lübézen na nikoj pride. Tak do lüdgyé vecs lázsi, kak isztine lübili i szrcé de vecs	szveckomi
bogásztvi i pé-nazom, kak Baugi sze po-var-noti. Roké krátko zdignejo i dugo vzemejo, da Potom nei Ocsinszka niti Decsinszka, nei Brato-fcsinszka,	niti
zslátinszka lübéznoszt vu szrczi lüdi nede prebivala.
Starto znéménye naj-vek-se bode. Vu Rimszkom Caszarstvi de veliko zme-sánye napre šlo med düho-vnim, tak med szveczkim délom, stero szveti nezná-no naprej pride."
Marija Kozar
ZAKON O SAMOUPRAVNIH NARODNIH SKUPNOSTIH PRED SPREJETJEM
Predlog zakona o samoupravnih narodnih skupnostih je prestal že drugo preizkušnjo v Državnem zboru. Četudi samoupravne interesne skupnosti italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji uspešno delujejo že od leta 1974, je nova ustava in praksa potrdila potrebo po podrobnejšem zakonu o organiziranosti, pristojnostih, volitvah in delovanju samoupravnih narodnih skupnosti.
Narodne skupnosti ustanovijo pripadniki italijanske in madžarske narodnosti na območjih, kjer avtohtono živijo (Obala in Prekmurje) za varovanje svojih posebnih pravic, za uresničevanje svojih pra-
vic in interesov ter za organizirano sodelovanje pri ja-vnih zadevah. Njihova dolžnost bo predvsem varovanje posebnih pravic narodnosti, spodbujanje in ohranjanje narodnostne identitete, razvijanje stikov z matičnima narodoma in njunima državama zaradi jezikovnega in kulturnega razvoja ter opravljanje nekaterih drugih nalog v lokalnih skupnostih in na državni ravni. Skupnosti bodo dajale svoje mnenje in stališče organom lokalnih skupnosti o vseh zadevah, ki zadevajo posebne pravice narodnosti. Tako bodo te skupnosti najvišji predstavniški organ obeh narodnosti v Sloveniji.
Samoupravne narodne
skupnosti bodo ustanovljene v vseh občinah, kjer narodnosti avtohtono živita. Glede na oblikovanje novih občin bodo občinske narodne skupnosti delovale v 3 občinah na Obali in v 5 občinah v Prekmurju. Občinske narodne skupnosti se bodo povezovale v narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, ki bosta "partnerici" v odnosu do državnih organov.
Na izpopolnjen predlog zakona poslanci niso dajali veliko pripomb. Vse kaže, da bo zakon predivodma sprejet na seji Državnega zbora konec julija.
Geza Bačič
Tak nekak kak san pijso v prejšnjon pismi, sé je Zgodilo tö. Mlajši so tri dni besneli po Varaši pa so sé komaj te dojstavili, gda so njin moči čista do kraja alkoholne pare vöpotegnole. Najvekšo modrijo pa so si v otroškon vrteci vözmislili. Po Varaši so vodili tiste mlajše, ka so končali vrtec in do šli v jeseni v šoulo. Tej mlajši so füčkali in bili oblečeni, kak če bi meli že najmenje diplomo v žepki. Prajli so njin mini maturanti. Vidite, ka san istino meu.
Mogouče de Zdaj steri pravo, ka je nej glij tak bilou, pa ka je istina čista načiša. Mogouče. Dapa, ge san tou tak vido in tou je za menej istina. Če je steri nači vido pa nači razmo tou vse vküper, te de tou nekšna drüga istina o ednoj stvari. Nikomi tou istino nemo vkraj zeo, če meni tö dopistijo, ka ge edne stvari vidin nači, po svoje. Tü, vijdite, pa sé že začne politika in cejla božnija, ka je ta najvekša k... na svejti zna skotiti.
Poglednimo si eden dogodek, ka nej mujs, ka je glij istinski ali vseeno. Moški je šou na potüvanje v Ameriko, ka tan nekše velke posle napravi za svojo fermo in svojo državo. Tan sé je te srejčo s pejneznatimi Amerikan-cami, pa je te z njimi brodo, kama bi bilou najboukše tej njihove pejneze naložiti. Zmejs sé je zgučavo z nešterni-mi političarami, ka bi naj naši državi pomagali pri premagüvanji krize. Te je tej človik domou prišo in po televiziji in po radiji so gučali o ton, ka je tej človek velko delo za našo državo napravo, če de sé vse tou, ka so sé tan daleč zgučavali, rejsan Zgodilo. Tou je Zdaj ta goula istina. Ali včasi so sé najšli lidje, steri so včasi v ton iskali nekšo drügo istino. Začali so sé spitavati, Zakoj sé je srejčo samo s tejmi lidmi, s sterimi sé je srejčo, pa nej s kakšnimi drügimi? Ka je pomejnilo, ka je Sedo tan zatistov mizov glij na desni pa nej na lejvoj strani? Zakoj je nej šou k ovomi človeki, ka nas trnok rad ma pa nan je sigar znao dobra rejč zastaviti pri najmočnejšoj državi na svejti? Takša in drugačna pijtanja so si postavlali in na njih najšli odgovore tö.
Iz toga je te gratala čista drüga istina. Te človek je sploj nej šou ta v Ameriko zavolo poslov. Ta je šou, ka bi nekše privatne posle napravo in delo reklamo za svojo politično partijo. Vse tou pa je prej napravo z državnimi pejnezami, pa ga zato trbej meniti in boukšoga in bole poštenoga človeka gori postaviti. Iz ove istine in tej istine sé pa vöskoti politično bijtje ali kak pravi moj pajdaš, senje svinjskoga dreka.
Moja tašča Regina, trno čedna ženska, bi bijla dober političartö. Gda je idnouk po radiji čüla, ka de šlo mlejko pa oli gor, je začala grdou gučati, kak pa država škej zaslüžili pa ka njej ne gučijo, ka so cejne zdignoli zavolo toga, aj kmet več zaslüži.
Te idnouk so pa penzije zdignoli. Namesto ka bi vesejla bijla, ka zaj vsikši mejsec več na knjigo dobi, sé je pa čemerna na državo. Prajla je, ka so tou zatou naprajli, aj sé penzionisti ne bi korili in demonstrejrali. Ka mijslite, ka je istina?
MIKI
Porabje, 14. julija 1994
4
TUTNIVANJE Z JOŽEFOM KORPIČOM
DOMA - V SLOVENSKI VESI
TRIJE MEJNI
PREHODI
Vročina je neznosna. Mnoge poti tako zdaj vodijo na morje, bodisi v Sloveniji, bodisi na Hrvaško. Pred dnevi so bili na slo-vensko-hrvaški meji v Istri odprti trije novi mejni prehodi, Kaštel, Plovanja in Požane.
SEMINAR
SLOVENSKEGA
JEZIKA
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani poteka jubilejni, trideseti seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki poteka hkrati s poletno šolo slovenskega jezika, ki je namenjena tujim slavistom. Poletne šole se udeležuje okrog 120 gostov iz več kot tridesetih držav.
KACIN V BONNU
Slovenski obrambni minister Jelko Kacin je bil na obisku pri svojem nemškem kolegu Volkerju Rii-heju. Ministra sta se pogovarjala o nadalnjih oblikah sodelovanja, predvsem pri vojaškem šolstvu v okviru načrta Partnerstvo za mir. Dogovorili pa so se tudi o pripravi sporazuma med državama o sodelovanju na obrambnem področju.
SLOVENIJA V EUROCONTROL
Stalna komisija organizacije Eurocontrol je soglasno sprejela prošnjo Slovenije za članstvo v tej mednarodni organizaciji. Stalna komisija na ministrski ravni je najvišje politično telo Eurocontrola, evropske organizacije za varno zračno plovbo. Slovenija bo postala polnopravna članica organizacije, ko bo ratificirala konvencijo Eurocontrola. Tehnična vključitev v sistem Eurocontrol pa je predvidena za 1. januar 1995.
Kak dugo ste že doma na Vogrskom?
-	En keden.
Pa gde ste te Zdaj vi doma, v Meriki ali na Vogrskom?
-	Tü pa tam. Kak pride.
Tak brž sé pá leko cuj
vzemete? Tak gučite slovenski, kak če bi vsigder slovenski gučali.
-	Dje pa tau ne moreš pozabiti gnauk! Tau ne more pozabiti. Dja leko omenim takšoga človaka, šteri nigder tü nej odo, ka je 84 lejta star, pa Zdaj tak guči slovenski, ka lačen pa žeden tü ne mrdjé... Dja sam Džouzef Korpič, doma sam iz Slovenske vesi. V Meriki sam 37 lejt. Sedem lejt sam že več tam, kak tü. Gda sam 30 lejt bio, te sam üšo tavö. Tau je ,1956-oga leta bilau, po
revoluciji. Te je dosta lüdi bežalo. Zvekšoga zato, ka bi radi malo baukši Žitek... Dja sam naleki tavö prišo, ka sam emo pajdaše na Štajerskom v Avstriji, ka sam na želejzni pauti delo. Moji padaške so bili na naši strani pa štajerski fi-nanctje tö. Pri Redečem križi sam tö emo spoznance. Gda sam tavö prišo v Gradec, tam so mi dali karto, naj dem v Salzburg, od tistec pa v Meriko... Dja sam v Sakalauvci po mos-tej taprejk üšo. Tam te nej bilau nej sodakov, nej nikoga. Zovkraj pa so me moji štajerski padaške le-pau gorprijali pa mi pomagali. Tistoga ipa je z Vogrskoga vendrak prejk 200 gezaro lüdi odišlo. V Meriko pa nas je kauli 20-25 gezaro šlau.
Kak sé vam je tam kaj na začetki godilo? Gda ste eške nej znali engliško rejč?
- Rejč smo nej znali. Sprvoga smo z iampi pa rokami "gunčali". Nevola nej bila, ka tam vsefele naroda geste. Ka na svejta naroda najdeš, tau tam vse naj-deš! Dja sam nigdar nej vedo, ka v Meriki telko Rusov ge! Takšo velko
cirkev pa takše velke klube Rusova tam majo, ka je tü nin ne najdeš. Ešče v Ru-soškom nej... Dja živim v Betlehema v Pensilvaniji. Tü nas dosta Slovenov tö ge, s Slavskoga tö, tü pauleg Sobote, pa prejk Sobote, ka jim že pravijo... Markonge! Markonge! Pravijo, ka so Marki. Dja tö mam tam padaše, z Do-lence, Büdinec, več fami-lije gestejo... Klube tö ma-mo: katoličanske, liiterske, evangeličanske. Kakšo vöro najdeš na svejti, tam vse najdeš. Pri nas, v na-
šom Varaši geste 60 cirkve. Vsakši narod ma svojo cirkev. Katoličanjova majo 5-6 cirkve, lüterge, paté ka-lavinge, Grikova pa Baug je vej kelko ji geste! Pa ranč tak Štajerdje majo. Talanjova, Rusova. Pravim, na vsakšom kiklej cirkev najdeš.
Te tam pravi Markana-rov ranč trnok nega?!
- Pravi Merkanarov tam žmetno najdeš, samo ka so Indianova.
Tak pravijo, ka sé je prej v edni tihinski rejči najbole žmetno navčiti gé numare. Vi v kakši rejči računate v Meriki? Slovenski, Vogrski ali engliški?
- Dja engliški računam. Gnauk smo delali eno šör-sko fabriko (pivovarno). Cejli mašinova so zvekšoga Prišli z Nemškoga. Tisti indženirge, mérnöcke, ka so tam bili, so nej znali dojobrnauti fünte na kile. Gda je trbölo gorazdigati z mašinom, je nej vedo, kelko zdiga. Dja sam dosta
gni nej delo, sam nuta v irodi, v kancalaja sejdo z njim, pa smo vöračunali. En fiint je 42 pa pau dejke. Inče mamo, pa majle, galone... Liki Zdaj že zato vseposedik gorspišejo litre pa kile tö. Meni je vseedno, če mi inče daš, ali fut (foot) ali metre, litere. Moj črej-veu je en fut, nej trbej meriti.
Depa tau ne vala, ka vi mate velko naugo, ge pa menšo. Kak te tau kaj vö-
pride? Ge bi tak delo, ka gda bi od vas blago kipü-vo, te bi z vašimi velkimi črejvli mero, gda pa bi vam odavo kaj, te bi pa z mojimi malimi mero...
-	Moja nauga je enajsta, samo malo fali, ka bi bila ena fut. Če bi Zdaj tavöšla, pa bi ti pravo, ka kelko metrov, pa bi dja z mojimi nogami tebi djanu dojstau-po.
Kelko viski ste pa gé?
-	5 fut pa 10 inčov, tau skor gé dva mejtara, 5 centinov menje... Meni moja unoka na Vogrskom tak pravi po noriji, ka smo prej tam v Meriki eške tazaos-tanjeni, ka nücamo inče pa kvarte pa takše. Samo zbrodi si, kelko milijonov gas bi trbölo prejkpostaviti metere pa tau, tisto bi več koštalo, kak je Merika vrejdna!
Kakši Žitek kaj gé tam v Meriki?
-	Dje, dja ti ne morem pravili, viš, ka sam dja vsakšo leto doma! Kokauši nejmam...
Te leko tam penaze kradnete, ka leko vsikšo leto domau pridete?
-	Nej, mi zato dobimo telko penzije, ka leko pridemo. Gda smo mladi bili, te smo delali, Zdaj, ka smo stari, pa vandrivamo.
Te vam Zdaj nej dugi cajt, ka več ne delate? Ka leko cejli den delate? Leko dekle gledate?
-Tau tö, ka sam dja paulek "junivörsity", pauleg edjetema doma, pa gda dejkle na športpajo dejo, te je malo nastargavamo.
Merkanarske dekle so kaj lejpe?
-	Kak tü. Vsakše fele gestejo. Ali dja ti takšo Črno tö pripelam, ka ti ne povejš, ka je črna. Pa tü v vesi ne najdeš takšo fejst dejklo.
Zdaj če že o črnaj gu-čimo, en-dvej leti, ka je tam v Los Angelesi takši velki kraval büu. Bejli rejsan dojgledajo črne? Črni rejsan neškejo delati? Ka je te Zdaj pravica?
Jožef Korpič doma na Vogrskom Foto: Szekely Aniko
Porabje, 14. julija 1994
5
IN V BETLEHEMI
-	Bejli pa črni zato neškejo vküp titi. Črni moški, šteri so že malo baukši lidgé, že zvekšoga bejle žene majo. Tau sé črnim ženskam ne vidi. TamvKalifor-niji, gde sé je tisto Zgodilo, dosta lüdi ge s Koreje. Té zvekšoga prejk majo baute. Eden zlat odavle, vöre, drugi kufere, gvant, té so vse v takšom nutra. Té za falej delajo, črnim vkraj vzemejo delo, zato so Nigerge čemerni na nji. Njini mlajši sé bole včijo tö. Ta bole fajni črni sé tö na padašivajo trnok s ta bole siromačkimi Nigeri. Depa zato najbole neškejo delati tö nej. Malo je skor tak, kak na Vogrskom Ciganji.
Pravi Merkanarge štere narode najbole neškejo, štere orsage lüstvo neškejo?
-	Tiste z Vietnama neš-čejo, tisti so nej vejgabaug ka gé. Tisti so tö bole takši, kak Ciganjova. Pa te Por-torikonge tej tö.
Kak pa kaj Židauvge? Tü na Vogrskom Zdaj pá malo naprej déanti-semi-tizem, ka so ništarni prauti njim.
-	Pri nas so tö prauti njim, ka kama koli deš, Uni vsig-der samo tau naprej prinesejo, ka je bilau v drugi bojni. Pa lüstvi tau že malo na žile dé.
Točkar ste spominali Vietnamce. Merkanarge vendrak zato neškejo nji, ka so bojno zgibili v Vietnami, nej?
-	Uni so nej tak gé, kak tisti s Koreje. Vietnamci tö neškejo trnok delati. Uni so tö bole takši buncova. Uni so nej takši, ka drugi iz Ažije: Indijci, Tajvanci, Ki-nejzarge. Dosta kinejzarski barbejrov ge. Moj barbejr je že kakši 15 lejt tö Kinejzar gé. Pa ka je za znautraj tejla, za želaudec napriliko, je tö kinejzarski barbejr.
Tak pravijo, ka merka-narski barberdje, gda so sé včili, so futbal labda nosili pod rokauv, kinejzarski študenti pa knige. Nuta v špitale, v bolnico boš üšo, je dosta najdeš.
Kak ste sé pa kaj gesti navadil v Meriki. Ka sé kaj gej? Ka kaj ovak gé, kak na Vogrskom?
- Dosta vse ge, ka dja tö ne djejm. Ka ti je Baug stvauro, tau tam vse najdeš, gora do mejseca. Kakšo štješ. Vaugri majo gujaš pa priščancin papri-kaš, Slovenje majo slovensko, Talajnjova majo špa-
getine, Merkanarge bole govedino djejo pa ham-burgere. Dja tö zejm ham-burger, dober falat lüka gora, ka je nej krepek gé, pa če dva zejš, te vredik.
Kak ste sé pa kaj rejči cuj vzeli? Če vi engleški gučite, te vas zato pravi Merkanarge na pamet vzemejo, ka ste vi zato nej z Merike?
- Nej, namé nej. Nas Slovenje, nas zato tak naleki na pamet ne vzemejo. Ali Vogrine brž na pamet vzeti. Mi sé prvi navčimo tö, kak Vaugri.
Kak najbole leko opa-
zite, gda Vogrin engliški guči? S koj?
-	Najprva njin akcent je ovaški. Če mo dja tadola v Florido üšo, te do Uni vedli, ka sam od nikec inak prišo. Ali če mo dja z enim gučo, ka je s Texasa gé, te mo ga dja tö vedo, ka je s Texasa gé.
Te sé pa dobra počütite tü doma v Slovenski vesi, srečno paut vam želejm nazaj domau v Meriko, pa kleti pá pridite.
-	Ali right. Thank you very much.
Francek Mukič
BENCIN SPET DRAŽJI
Na Madžarskem so v kratkem času dvakrat podražili bencin. Tako je treba trenutno odšteti za liter Super 98 86,30 forintov, za EVRO 95 (neosvinčeni) 79,80, za plinsko olje pa 65 forintov. To so cene na črpalkah Madžarske naftne družbe, na črpalkah tujih družb (OMV) boste plačali povprečno za 0,5 forintov več.
JUNIJA MANJ BREZPOSELNIH
Po podatkih Državnega urada za brezposelne je bilo na koncu junija pri nas evidentiranih 549.900 brezposelnih. To je za dvajset tisoč manj kot na koncu maja. Tako je trenutna povprečna brezposelnost na Madžarskem 11 odstotna.
ODLOKA NOVE SKUPŠČINE
Nova skupščina je na svojem zasedanju 5. julija modificirala dva zakonska predpisa. Na predlog Gaborja Kunczeja in Gyule Horna so ukinili Ministrstvo za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Naloge ukinjenega ministrstva bo opravljalo Ministrstvo za industrijo in trgovino.
Na predlog koalicijskih strank je skupščina razveljavila predlog, ki prepoveduje, da bi ista oseba opravljala funkcijo župana ter poslanca v državni skupščini. Skupščina, v kateri imata koalicijski stranki absolutno večno, je oba odloka sprejela, kljub temu da sta naletela na precejšnji odpor pri opozicijskih strankah, predvsem pri Demokratskem forumu in Neodvisni stranki malih posestnikov.
Vabimo vas v našo ZELENO OAZO TERMALNIH VRELCEV
otroški počitniški klub tenis, fitness, kolesarjenje jahanje, panoramski poleti izleti......
Popusti za otroke: do 5 let v skupni sobi s starši: Gratis!
od 5 - 14 let v skupni sobi s starši: 30 % popusta !
IN FORMA CIJE IN REZ ER V A CIJE. telefon: 069/48-106 ali 48-030 telefaks: 069/48-607
Porabje, 14. julija 1994
6
JUNIJUŠ
Ogenj, toča pa zatok nika baukšo tü
Mislim, Vsejm, steri tüj Živemo v Porabji - pa smo že nistarne lejte zadobili - je špajsno bilau, kakša velka vročina je bila junijuša nistarne dni. Ta velka vročina je navarna tü. Navarna je za tiste, steri škejo lejpo farbo dobiti, zatok ka na vraučom sunci ležati nej zdravo. Junijuš je mejsec, gda sé na mezevaj more najvekšo delo opravlati. Okapanje na njivaj, na sonžetaj krma. Naši lidgé so letos od vročine dosta trpeli, dapa zatok so veselo, vörno vödržali. Vidli so, ka je vrejdno delati, nej je bilau do tejgamau süče pa velkoga kvara tü nej. Tau pa vsi znamo, ka velka vročina druge navarnosti tü nosi v sebi.
Ogenj
V vročini postane vse süjo, sploj pa te, če že dugo nega deža. Zatok sé vleti bola bojimo od ognja, kak v zimi. Takšoga reda je sploj malo potrejbno, da sé leko vužgé slama, iža pa kakoli.
Na Gorenjom Seniki pri Grebenarovi sé je zgodila nasreča. Od Krmedina do Gorenjoga Senika so ga-silski autonge leteli na pomoč, gda je gorela üta (drvarnica). Mislim, samo njim leko valo damo, ka sé je ram tü nej vužgo pa zgoro. Kak smo pa čüli, ogenj je tak grato, ka so nücali električni mašin, pa je nikša iskra - v tauj velkoj süči - napravila požar. Na Gorenjom Seniki lidgé majo svojo Florjanovo drüštvo. Tau drüštvo dela kak kakšna samozavaroval-nica (önbiztosító). Lidgé vsakšo leto notplačajo, če je pa pri kakšoj iži požar, te en tau tej pejnaz dobi ta držina. Etakšoga reda sploj dobra pride ta pomauč, ka oni davajo članom, steri so v navolo Prišli. Tau bi dobra bilau v drugi vasnicaj tü naprajti.
Toča
Dobro znamo, če je par dni strašna vročina, po tistem pride viher, pa sé leko naléke zgodi, ka nas toča tü zaodi. Tüj v našoj pok-rajini - vala Baugi - je že dugo- dugo lejt nej bila velka toča. Tüj pa tam je kakša črčavka prišla, dapa velki kvar je že dugo lejt nej biu za toče volo.
Spitavala sam v Porabji, če je gdasvejta bila tüj, velka toča, velki kvar. Lidge so mi prpovedali. 1942. leta je prej takša toča bila v cejlom Porabji, ka je vse zaničila. Na Medar-dovo - junijuša 8. - sé je Zgodilo. Istina, ka je samo frtau vöre üšla toča, dapa tau je ranč dojšlo, ka je vse zaničila. Kak kokaušine
jajce, tak velka je bila. Cejli pauv, dosta pa dosta ramov je vküpvdarila -streje je cejlak skauz zmlatila, črpnje, vküp sem-lela - lidgé so ostali v strašni navoli. Tisto leto so sildje mogli küpiti, če so steli krü gesti, v geseni sejati, marej djesti dati.
Zdaj junijuša je tü strašna vročina bila. Človek sé je že naprej bojo, ka s toga bau, gda sé kakši viher napravi. Junijuša slednje dni - gda je vročina že nej predstati bila - za pod-nevom sé je nika začnilo vküp goniti. Večer, tak v sedmoj vöri, je pa v minuti strašen viher nastano.
Doma sam gledala zrak pa sé mi je nikak nej vidlo, ka sam vidla. Tau sam sé od starišov navčila, kakši so oblaki, gda točo nosijo v sebi. Zdaj, gda sam poglednila prauto Slovenski vesi, sem sé zbojala, sploj pa zatok, ka je te že toča šimila.
Znala sam, da tüj skrajek velka toča zaniči vse. Za edno malo je prišla k nam tü, samo te že nej tak močno. Istina ka je istina, takšo velko točo sam samo Zdaj vidla. Ka je pa ta toča naprajla v tistoj li-niji, gde je üšla, tau samo tisti znajo, šteri tam njive majo. Kukarca kak količje stogi, krumplinge brez li-stja, tikvi pa vse drugo največkrat ranč ne vejš, gde je kaj bilau.
Gnesden, gda lidge nejmajo dela, gda so prisiljeni vsakši kaut orati, je te kvar nej mali. Sploj pa zatok nej, ka njim te kvar ništje ne plača. Največ kvara majo v Slovenskoj vesi, na sakalauvskom funtuši pa na Dolenjom Seniki. Dobro bi bilau, če bi tejm lüdam stoj nikšo pomauč leko dau, najoprvin samouprave.
Telefon
Že več kak dvej leta tome, ka je vogrska Pošta poiskala lüdi pa njim je po-nüjala telefon.
Telefon! Tau je v modernom svejti sploj potrejbno, mislim 'meni od toga nej trbej na dugo razlagati. Za telefon so tistoga réda prosili 25.000 forintov. Obečali so, da 1994. leta -steri so plačati - dobijo telefon. V Porabji je, Baugi vala, dosta lüdi prašilo telefon, pa čakalo, če kaj baude s toga ali nej. Letos so obečali, da do Septembra vsakši, steri je proso, dobi telefon. Moremo povedati, da sé je delo malo zavleklo, kak je že tau takšoga reda šega. Zakoj?
NAŠE PESMI (78)
Rasi mi, rasi
Rasi mi, rasi trav’ca zelena,
/:gor na toj trav’ci mi hiš’ca stoji.:/
Nutrik v toj hiži mi postel poslana,
/:gor na toj postali mi dekla leži.:/
Šeu bom njau pitat, šeu bom jo prašat, /:ka njoj fali, kaj ona leži.:/
Nej sam zdrava, nej sam betežna, /:samo me moje srce boli.:/
Lübi je prišeu, s küšom (j)odišo,
/:včasi je v srce zdrava bila.:/
Nouž bom si vzela, s srcom začela,
/:vö bom si zelatri kraple krvi.:/
Prva de moja, druga de tvoja,
/Tretja de pisala naja slobaud.:/
Zdaj paj zbaugom srčna lübezen,
/:dokeč ge pridem tebi nazaj.:/
Gorenji Sinik -mkm-
Prej je nej ta firma kriva. K takšomi deli je dosta pa dosta dovolenj (engedély) potrejbno. Gda so že tak mislili, ka so vse sprajli, te so zvedli, ka Urad za var-stvo okolja (Természetvé-delmi Hivatal) tö more dopistiti, gdedo kabli. Etak so pa znauvič mogli nistarne tale planirati. Tau je
Zdaj oni gorkopajo. Pravijo, ka vöplačajo kvar. Dobro, dobra. Samo, ka naši pavri večfelé kvara majo. Gnauk zagradijo svoje njive prauto divjačina. Té kvar tü "vöplačajo". Zdaj je pa prišo "telefonski kvar". Plačajo ga. Samo itak! Nej bi lepše bilau te kopati, gda nej trbej zaničiti pauv? Ja.
pa tü nej brez kvara bilau. Nej samo zatok, ka zamü-dijo svojo obečajne, zatok tü, ka Zdaj kopajo šance prejk po njivaj pa po sonžetaj. Leko tak povejmo, ka je toča nej zaodila, tau
Tau sé eške moremo navčiti. Ovak sé zgodi, da pricajti bogati postanemo. Na, ge sé od toga ne bojim.
I. Barber
Porabje, 14. julija 1994
OTROŠKI SVET
NORI MESCI
Julij je v resnici Julija, ki po morju rada čofota kot nežna morska deklica.
Mišek Jaka drobenclja po plaži
in se pred turisti važi. Obleče si bermuda hlače, kravla, se potaplja, v vodo skače.
Naj bo oseka ali plima, počitnice so zmeraj prima!
(Jaša Zlobec)
JULIJ
POLETNO
VESELJE
Monošter-Pertoča	JEZIK NI OVIRA
Skupina učencev iz monoštrske Osnovne šole Janos Arany je preživela lani nepozabni teden na Pertoči na tamkajšnji podružnici OŠ Sveti Jurij (Rogaševci). Konec junija v začetku julija pa so "zasedli" otroci s Pertoče šolo v Monoštru. Kako je prišlo do tega?
"Šole iz treh dežel so imele prve stike na kulturnem področju. To so šole Sveti Jurij v Sloveniji, Neu-haus v Avstriji in Monošter na Madžarskem. Potem smo na željo vaših učiteljev in verjetno tudi učencev začeli sodelovati tudi na tem področju, to se pravi, da smo začeli taborniško življenje uvajati lansko leto.
Mi smo letos prvič tukaj in se počutimo zelo lepo. Prišlo je 23 otrok in midva s tovarišico," pravi Štefan Nemec, vodja skupine in obenem ravnatelj podružnice na Pertoči.
'Vtisi so enkratni. Spoznali smo vašo deželo, del dežele do Sombotela, Biika, Lentija. Prvi dan smo si ogledali ožjo okolico, Mariaujfalu in jezero blizu vasi. Naslednji dan smo imeli celodnevni izlet do Sombotela. Obiskali smo tudi znamenito cerkev v Jaku. V sredo smo se kopali na kopališču. V
četrtek smo šli do Lentija. Obiskali smo tudi meteorološko postajo v Farka-ševcih. Danes smo bili na vaši tržnici v Monoštru. Učence je prevzela nakupovalna mrzlica. Pripravljamo se na zaključno prireditev. Zvečer imamo kratek kulturni program v
zahvalo za vse to, česar smo bili deležni tukaj.
Kako se sporazumevate? Kajti na tej šoli nimajo ne slovenščine, ne slovenskih otrok.
"Razgovor sam poteka čisto enostavno. Otroci se razumejo med sabo, pri igri ni jezik nobena ovira. Nekateri učitelji na tej šoli vedo slovensko, tako da nam prevajajo. Tudi mi iz Slovenije imamo prevajalca, ko prihaja vodstvo šole ali starši. Na tem področju ni nobenih težav."
Kako je s stroški?
"Celotne stroške učenci pokrivajo sami. Cena je seveda zelo nizka. Tako, da bi se jih lahko udeležilo več. Ko bomo prišli domov, bova "propagirala" s tovarišico, kako lepo smo se imeli v Monoštru, tako da nas bo naslednje leto prav gotovo več."
Klara Pungor, učiteljica monoštrske šole, nam je povedala, da sta se šoli dogovorili tako, da bivanje slovenskih otrok na Madžarskem pokrivajo Mo-noštrčani, njihovo bivanje na Pertoči pa tamkajšnja šola. Poleg učenčevih prispevkov denarno pomaga tudi krajevna skupnost oz. občina. Mono-štrska šola je dobila del podpore tudi od raznih skladov za mednarodno sodelovanje ter od Zveze Slovencev na Madžarskem.
Kaj pa menijo otroci o taki obliki letovanja?
Danijela Gomboc pravi, da je za možnost izvedela od svojih učiteljev in da je nič ni bilo strah priti v tujino. Najbolj so ji bile všeč cerkve.
Danijeli Škodnik se zdi madžarska poletna moda lepa in poceni, za nekaj koščkov si je tudi sama poskrbela na tržnici v Lentiju. Najbolj jo je veselilo kopanje.
Boštjan Rituper pravi, da mu je spanje na jogiju všeč, kljub temu da doma še nikoli ni spal "kar na tleh". Tudi pri mizi je "rad", čeprav skoraj ni nobene jedi, katere ne bi poznal od doma, kjer so mu, preden
madžarskimi otroki najbolj razumejo, ko igrajo rokomet ali nogomet. Tudi jezikovne težave premostijo, pomagajo si tudi z nemščino. Po enem tednu pa že razumejo tudi kakšno madžarsko besedo.
Monoštrski otroci bodo taborili na Pertoči od 17. julija. Prijavilo se jih je 25, med njimi vsi tisti, ki so se udeležili tudi lanskega letovanja. To je prav gotovo najlepši dokaz, da so bili zadovoljni s tamkajšnjim programom in gostoljubnostjo domačinov. Monoštrski gostitelji pa upajo, da jim je uspelo vrniti vsaj del tistega, česar so bili sami deležni na Pertoči.
je odhajal, rekli, naj bo priden fant.
Aleš Benko trdi, da se z	Marijana Sukič
Štefan Nemec
Porabje, 14. julija 1994
DOLGO, VROČE POLETJE
Pa ga imamo, poletje namreč. Tistim, ki smo tako ali drugače povezani s šolo, je to najlepši del leta, četudi pasje vročine in divje nevihte z grmenjem in točo niso ravno lepe. A lepota je drugje...
Poletje v Lendavi, kjer živim, je dolgočasno, kot vsa leta; ob dopoldnevih je živahno, ko se po trgovinah in gostiščih gnete ogromno ljudi, največ tistih, ki so sicer v službah, a so "skočili malo ven". Popoldne in zvečer pa je pusto; le kolone kamionov nam popestrijo sprehod, ker se lendavski kulturni delavci ne spomnijo, da bi organizirali kakšno prireditev. Malo vodne osvežitve je sicer mogoče dobiti na kopališču, a še temu sledi le cvrenje pod razbeljenim nebom, kajti drevesa ob bazenu še deset let ne bodo dajala prave sence. In tako nam preostane le to, da se spomnimo česa tretjega, povsem nepovezanega z Lendavo, na primer: gremo na kopališče v Lenti; gremo nabirat gobe, če se ne bojimo klopov (sicer pa niso nič posebnega, trdim iz lastnih izkušenj) ali povabimo prijatelje na popoldanski klepet ob tekočih osveži-
tvah. Čudno? Sploh ne! To je priložnost, da "obdelamo" vse območje, vse zvemo in povemo, kar vemo. Na +30 stopinjah pa nas ne morejo osvežiti le novice, zato poskrbimo za različne osvežilne pijače, ki so naj domiselne in nenavadne. Nimate domišljije? Nič za to, bom pomagala.
Imate na vrtu mnogo jagod? Uporabite jih za čudovit šampanjski koktajl, nad katerim bodo gostje navdušeni. Pol kilograma jagod pretlačite ali s pomočjo mešalnika naredite iz njih tekočo zmes. Pripravite visoke kozarce in v vsakega dajte 3 žlice jagodne zmesi in 3 čokoladne bombone. Dolijete močno ohlajen šampanjec in postrežete.
Imate raje oranžado? Naj bo tudi ta malo nevsakdanja: uporabimo večje (3 dl) kozarce. V vsakega damo: 3 kocke ledu, 0,5 dl pomarančnega soka, 4 žlice pomarančnega likerja, 3 žlice vodke in premešamo. Dolijemo hladno mineralno vodo in okrasimo z rezinami pomaranče.
So vaši gostje strastni kofetarji? Postrezite jim z naslednjo kavo: pripravimo po okusu sladkano in-
stant kavo in jo dobro ohladimo. V kozarce (2 dl) damo: kocko ledu, kepico čokoladnega sladoleda, 3 žlice vodke, žlico meda in dolijemo hladno kavo. Okrasimo s sladko smetano in svežimi višnjami.
Letošnje poletje nam ponuja razkošje zelenega, naj bo tudi na naši mizi koktajl v zelenem: kozarce do polovice napolnite z ledom; dodajte 2 žlici mentolovega sirupa, 2 žlici mentolovega likerja, 2 žlici gina in dolijte mineralno vodo. Okrasite s svežimi lističi mete. Zeleno, ki te ljubim zeleno...
I n če so vaši gostje zapriseženi antialkoholiki - ponudite jim limonado na moj način; za en kozarec (3 dl) potrebujemo: sok polovice limone, 3 kocke leda, kepico limoninega sladoleda, sladkor po želji. Dolijemo mineralno vodo in okrasimo z rezino limone.
O hrani tokrat nič, saj je vendar poletje in moramo biti vitki. Tudi o šoli in politiki nič; to sta temi za sive zime. Pa o ljubezni? Hm, drugič... Na zdravje!
Valerija Perger
NIKA ZA SMEJ
Cigan pa soldak
Cigan pa soldak sta ednok telko penez najšla, ka sta nej znala, kak bi si je razdelila. Premišlavlata si, kak bi bilo baukše raztalati. Nazadnje sta napravila takšo pogodbo, ka šteri de si vekšo laž zmislo, tisti dobi te peneze.
Cigan je včasi začno: "Hü, moj Oča ga je takši bogataš, ka ga ma Sto konjov pa dvesto djüncov pa sé vozi z njimi nočden kak grof."
Soldak njemi na tö pravi: "Tau bi znalo biti." Zdaj pa je cigan velo soldaki: "No, Zdaj pa ti lažaj."
Soldak pa pravi: "Moj Oča je pa bio siromak, pa nej emo drügo, samo edno staro kobilo, štera je edno leto skotila žrbč, drügo leto pa Cigana."
Cigan na tö pravi: "To ga je pa vrajža laž."
Tak je cigan sam potrdo, ka je tö strašna laž. Soldak je daubo cela peneze, cigan pa krajcara nej.
V šoli
Maloga šolara pita školnika. "No, Pištek, ka bi rad bio da zrasteš?"
"Ja, raufankerar," pravi mali Pištak.
"Zakoj pa samo ranč tö škeš biti?"
"Ja, zatoga volo, ka bi sé te samo v nedelo trbelo mujvati."
Vera Gašpar
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970
Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4,
69000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993 se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).