Posamezna številka 30 vinarjev,
Štev. 57.
V LM9M, v nedeljo, one s. marca m
es Velja po pofitl: s
za oelo leto naprej .. & 60--5-30
70' -
za en mesec za Inozomatvo
■ • H • • II
V	Ljubljani na dom 2a oelo leto oapre].. K 58-~ r.a ob moseo „ .. K B-—
V	upravi prejamin mtufiRS „ 4-50
e= Sobotna Izdaja: sa
Ka oelo leto.....K 10-_
ta inozemstvo......15 —
»itj t JM	"<nv
Leiom
Inseratit
i- P?!;	
	
	
* ■ •■Vi'"'.	L M
M k.' '• '	
	
Enoatolpna petltvraU (M na fclroka la 3 mm vlaoka ali aj«
proator) ia aakrat , . . . f» SOv za dva- la večkrat . „ 45 „
Ob sobotah dvojni tntL '
Enoatolpna potltmta & I-—. Uhaja vsak dan isvzemšl po«
nedeljek ln dan po pramlki^ ob 5. url zjutraj.
NT Uredništvo Jo v Kopitarjevi allol itev. S/m. Rokopisi sa ne vračajo; nofranklrana pisma u a« sprejemajo.	Telefona štev. 50.
olifičen Ust za
Uprava j« v Kopitarjevi ul. 8. — Bačnn poitno hran. ljubljanska st. 650 za naročnino In it. 349 za oglase, nvstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-liaro. 7563.
PRINCIPI EMINENHSSIMO
FRANCISCO CARD. BOURNE
INSIGNIUM VIRORUM WISEMAN, MANN1NO; VAUGHAN INSIGNI SUCCESSORI,
PRAECONI CHARITATIS, PACIS, IUST1TIAE, UN1TATIS, SUMMI PASTORIS BENEDICTI XV INTERPRETI INCLYTO,
SLOVENIA
LAETIS VOCIBUS: SALVE! ACCLAMAT.
Mnogo odličnih gostov jc žc obiskalo Jugoslavijo, odkar so jc osvobodila tujega jarma. A danes pozdravlja Slovenija najodličnejšega gosta, Njeg. Emlnenco kardinala Francis Bournea, velikega prijatelja in dobrotnika Jugoslovanov.
Jugoslavija obsega tisti važni del Evrope, ki tvori most med Vzhodom in Zapadom, med Azijo in Evropo. Prvi, ki je po svetovni vojski prehodil ta znameniti most med vzhodno iu zapadno kulturo, je kardinal Bourne. Prehodil je Jugoslavijo od Soluna, rojstnega mesta slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, do Ljubljane, ki jc središče najzapadnejšega, najkulturnejšcga, a žal še vedno krivično teptanega jugoslovanskega plemena.
Odlični zastopnik velikega in svobodnega angleškega naroda, najodlič-nejši zastopnik svobodnih angleških katoličanov se zanima za naše razmere in za našo usodo; zanima se za nas, da bi pomagal naše razmere tako urediti, da bi bila svobodna Jugoslavija zares srečna in složna, edina in složna na znotraj, a obenem tudi pospeševalka Hvctovnega miru, edinosti in sprave vned krščanskimi narodi.
Obisk angleškega kardinala nam je poroštvo, da jc izid svetovne vojsko za katoliško Cerkev ugoden. Angleški katoličani so med svetovno vojsko sijajno napredovali; med anglikansko duhovščino in inteligenco se je oglasilo katoliško gibanje krepkeje kakor kdaj prej in cclo na fronti je nad 30 tisoč angleških vojakov prestopilo v katoliško Cerkev. Angleški katoličani
so imeli zadosti moči, da so podpirali tudi druge narode. Naš odlični gost kardinal Bourne je predsednik angleškega odbora za podporo Srbije. V tem se razodeva široko obzorje ter zares plemenita krščanska ljubezen angleških katoličanov. Angleški katoličani pod vodstvom kardinala Bournea so pokazali, da so verni učenci velikega Benedikta XV,, ki je med svetovno vojsko prvi dvignil glas ljubezni do vseh narodov brez ozira vero in plemena.
Da, Jugoslovani so potrebni obiska oznanjcvalca neskaljene krščanske ljubezni. Saj so tudi med Jugoslovani oznanjevalci verske in plemenske mrž-njc zasejali seme razdora in razkola, ki je med Srbi in Hrvati povzročil že mnogo žalostnih bojev in še vedno vznemirja jugoslovansko ozračje. Plemenska mržnja med Grki in Latinci je nekdaj pomagala netiti prepir in boj med vzhodnimi in zapadnimi kristjani. Po čudni nesreči so ravno Slovani, dasi brez lastne krivde, najbolj deležni žalostnih posledic razkola, ki ga jc zanetila plemenska mržnja in ki so ga vzdrževali predsodki. Trezni, resnicoljubni Angleži, vzorni angleški katoličani s svojim zares vesoljnim katoliškim obzorjem j)re7, m rž nje in predsodkov — to so naši najboljši zavezniki za spravo in edinstvo v Jugoslaviji, za mir in slogo med Vzhodom in Za-padom. Misel cerkvenega zedinjenja so Srbi poudarjali ob obisku odličnega angleškega gosta. Ta misel je vodila kardinala Bournea v Djakovo na grob Strossmayerja, velikega apostola cerkvenega edinstva, ta misel ga vodi skozi Ljubljano v Rim k Benediktu XV., k velikomu pospeševalcu te ideje.
In ravno Slovenci so med vsemi
katoličani najbolj sposobni, da bistvo-no sodelujejo pri izvršitvi te ideje. Slovenci so vzoren katoliški narod, kulturno za Čehi najnaprednejše slovansko pleme, a brez predsodkov in brez najmanjše sence kake mržnje do vzhodnih slovanskih narodov.
Važna cerkvena vprašanja jo treba urediti v Jugoslaviji. Vprašanje kon-kordata, vprašanje slovanskega bogoslužja, vprašanje o razmerju med ka-toličanstvom in pravoslavjem. Vsa la vprašanja brez dvoma proučuje paš odlični gost. A prosimo ga, naj so ozre na veliko važnost skrajnih zapadnik mej Jugoslavije.
Krk, središče glagolsltega bogoslužja, ječi pod italijanskim jarmom. Slovenci, naravni most na Zapad, naravni zastopniki in posredovalci Za-padne krščanske kulture so vsled italijanskega imperializma tako žalostno in nasilno razcepljeni, kakor že davno niso bili. Tretjina našega vzornega, kulturnega in vernega ljudstva je odtrgana. od svojega naravnega središča. To nasilje, jc nevarnost za vero in cerkev, škodljivo za kulturo, nevarno za mir. Saj jc sveti oče Benedikt XV. izjavil: »Narodi 'se ne dajo uničiti.« A Italija hoče uničiti in poteptati tretjino našega naroda1
Iskreno pozdravljamo odličnega gosta, Nj. Eminenco kardinala! Pro-» si m f ga, naj svetemu očetu Benediktu XV. in vsemu kulturnemu svetu sporoči našo vročo željo, da bi mogli in smeli sodelovati pri prenovitvi sveta na podlaeri idej. ki jih zastopata Benedikt XV. in Wilson.
Obisk odličnega gosta naj položi temelj prijateljskega sodelovanja med velikim svobodnim angleškim narodom in med mladimi Jugoslovani za uresničenje velikih idej Wilsona in Benedikta XV.
Dr. J. Puular.
vrt
Za
»Državni urad za nai 1 i ustanovil osrednji uraii za ljudsko prosveto. Urad ima nalogo, da doji to panogo proavete in vodi vse s tem vprašanjem zvezane posle.« »Tagespost« 7. III,
Pred tednom je prinesel »Slovenec« lep članek o potrebi Ijudsko-prosvet-nega dela med nami. Opozarjal je na — ljudsko vseučilišče, ki naj bi ga za-
snovala S. K. S. Z. Utemeljevanje take
potrebe je danes skoro odveč. Saj slehernik vidi in čuti, da treba ljudsko izobrazbo postaviti na povsem nove temelje, dati ji novih smeri, ki so v skladju z nastalimi političnimi in kulturnimi vidiki.
Kako naj reši to S. K. S. Z. zase, to spada drugam; tu hočem samo na-glasiti, kar jc bilo že od početka nove države vsakomur jasno, da namreč nove socialno-politične razmere nujno zahtevajo od vseh, ki se zanimajo za dobrobit nove naše politične tvorbe, da posvete Čim največ skrbi za reorganir zacijo izobraževalnega dela.
Hcvolucijonarno gibanje z boljše« viško tendenco se pojavlja resda tam, kjer so gospodarska in socijalna na-sprotstva nepremostljiva ali skrajno napeta. Resnica pa je tudi, da ne poraja prevratov samo gospodarsko nasprotje. Ni le proletarijat, ki telesno ln materijelno ne more prenašati težkih življenjskih pogojev, marveč jo še drug proletarijat, ki trpi duševno bedo in popolno zanemarjenost.
Kjer se nakopičita oba, recimo, ma-terijalni in duševni proletarijat, v takih ogromnih nasprotjih, kakor jih je kazala bivša carska Rusija, tam so mora pojaviti to, kar jc doživela in še doživlja sedanja Rusija in za njo ostalo' države, kjer vladajo nekoliko podobne razmere.
Kjer so dani temelji za boljševizem, kot so bili dani v Rusiji, tam je — boljševištvo prej ali slej nujen naraven pojav.
Kdor zre s paznim očesom v sedanje kolobocije po raznih državah ter razmišlja o pogojih, ki so privedli do krvavih spopadov, nemirov itd., mora priti do zaključka, da ni samo vojska kriva vseh posledic.
Ranjki dr, Krek je že davno pred vojsko napovedoval sedanjo polomijo ' sveta. Razbral je filozof temelje, na katerih je bila zgrajena predvojna družba, in v povesti »Iz uove dobe« s pro-roškim vidom določil skorajšnjo katastrofo. Vojska je samo.pospešila, nikdar pa ne povzročila sedanjega revolucijo-narno-komunističnega gibanja, ki bi bilo prej ali slej buknilo na dan. Zakaj tisočletni kulturni razvoj je zahteval preobrata, da so razrešijo nezdravi, zastareli predpogoji prejšnjega družabnega reda.
Ko se je nakopičilo preveč krvi v srcu socialnega organizma, smo doži-
TC*
P. S.:
©3ŠT>8S8 SBOV®nC
(Dalje.)

Umevno je, da so bili Slovenci Mad-jarom prvi učitelji v poljedelstvu. Zato je večina madjarskih besed, ki zaznamuje polje in njegove lastnosti, razne stroke poljedelstva ali kmečko orodje, slovenskega izvora; na primer j&rom (jarem), kosci (kočija, talyigri (telega, ogrski Slovenci pravijo: talige), sranka (sani, sanjke), ka-lam&sz (kolomaz), lemes (lemeš), tik) (trlo), gereben (greben), kasza (kosa), szita (sito), jaszlo (jasle), bot (bat), patak (potok), ro-na (ravan), bardzda (brazda), abrak (obrok), szena (seno), sraluia (slama). Od Slovencev so povzeli Madjari svojo narodno nošo, belo prteno obleko z dolgo srajco in širokimi hlačami, in z njo vred so prešla v madjarščino tudi slovenska imena za posamezne njene dele, na primer sapka (kapa, čapka), gatya (gače), gc-rezna (krzno), irha (jirhovina), guba (guba), palast (plašč), ruha (rjuha), tasKa (laska), Od Slovencev so se naučili Madjari ' staviti hiše in preproste utrdbe s prstenimi ali lese'-'-n ograjami, cd njih so prejeli mero i denar, razne vrste rokodelstva, pohištvo, nakit, godbo in igre. Enako pričajo slovenske izposojenke v madjar-skem ieziku. da so se od Slovencev naučili
zaznamovati cerkveno osebe, čase in opravila, državne oblastnike, narode, dežele in reke, n. pr. kereszteny (kristjan), pogany (pogan), pap (pop), piispok (biskup), dcalc (dijak), megye (meja), kiraly (kralj), cs£-szdr (cesar), vajda (vojvoda), ispan (župan), Nemet (Nemcc), Szasz (Saks ali Sakso-nec), Horvat (Hrvat), szombat (sobota), pentek (petek), tomloc (tamnica). Nasprotno so sicer prekmurski Slovenci tekom poznejših stoletij pod vplivom madja-rizacije sprejeli mnogo besedi od svojih sosedov,a tostran Mure so zašle zelo redke poedinkc,
Vnanja zgodovina slovenskih pokrajin na Ogrskem nam pripoveduje o mnogih bojih, ki so se izvojevali med Madjari in nemškimi cesarji 'ali njihovimi mejnimi grofi. Meja med Ogrsko in Štajersko je bila dolgo časa negotova, in kdor je -imel več moči, si je tudi dalje postavil svoje mejnike. Razen tega so bili bojeviti in ropa-željni Madjari šc vedno nemirni sosedi, ki so s svojimi pohodi dali povod mnogim praskam obmejnih plemičev.
Ko so pod Štefanovim naslednikom, kraljem Petrom, izbruhnile notranje razprtije, jc nemški cesar Henrik III, v letih j 042—1053 opetovano s svojo vojsko prodrl na Ogrsko in si osvojil mnogo krajev ob Donavi in Rabi. Zdi se, da je hotel takrat meje nemškega cesarstva razširiti tja do Rabe in iz tamošnjih pokrajin ustvariti novo marko ali mejno grofijo. V istem času čitamo, da je mejni grof Gotefric pri Ptuju, ali kakor trde drugi, pri kraju Piillca
hudo porazil ogrske čete, ki so bile vdrle na Štajersko (1042), Toda bojna sreča se je kmalu izpremenila, ker leta 1053. so Madjari iznova vdrli v Karantanijo in poleg drugih pokrajin si osvojili tudi utrjeni grad »Henigstburg« (sedaj Wildon južno od Gradca), Šlo je v teh bojih za to, da ogrsko kraljcslvo postane odvisno od nemškega cesarstva. Vojni pohodi Ncmcev pa so imeli tudi namen, njihovi kolonizaciji odpreti prosto pot v zapadne ogrske pokrajine. Koliko so pa ti boji potisnili mejo Karantanije proti vzhodu, je težko dognati. Gotovo je le, da se takrat štajersko-ogrska meja ni krila s sedanjo mejo teh dežel, temveč je ob reki Piuki, Rabi, Stre-mu in Krki velik kos sedanje Železne žu-panije pripadal karantanski mejni grofiji. Enako je Radgonski okraj segal prccej daleč na Ogrsko. Mnogo sedanjih ogrskih Slovencev je bilo takrat pod oblastjo ka-rantanskih mejnih grofov. Enake zgodovinske slike krvavih razprtij med Arpado-viči, nemških vojnih pohodov, malih obmejnih prask nam razgrinjajo tudi poznejša desetletja. Ko je leta 1063. nemški cesar Henrik IV. Sel z vojsko na Ogrsko, da pomaga kralju Salomonu proti njegovemu tekmecu Gejzi, se je udeležil tega pohoda tudi kranjski mejni grof Udalrik II. 1n tamkaj dobil svojo neveslo Sofijo, hčer ogrskega kralja Bela I. Slovenci, ob obeh straneh Mure so mnogo trpeli vsled teh napadov od vzhoda in zapada. Vendar so bili štajerski Slovenci na slabšem, ker Madjari niso le oorušili njihovih douiov in
odvedli živino, temveč so ugrabili tudi ljudi in kot sužnje vlekli s seboj na Ogrsko. Ko so leta 1127 nekateri plemiči iz zapadne Ogrske zopet plenili po Štajerskem in so zlasti solnograški cerkvi napravili veliko škode, je šel solnograški nadškof Konrad sam na Ogrsko, da se priloži pri kralju Štefanu II. Res je kralj ukazal, da morajo roparski vitezi izročiti vsa jetnike in povrniit storjeno škodo. Znamenit dogodek iz teh dolgotrajnih obmejnih bojev je tudi zmaga Friderika Ptujskega nad Madjari okoli leta 1199- pri Veliki Nedelji, s katero je pridobil lep kos ogrsko zemlje štajerski vojvodini. V trinajstem stoletju so sc zopet boji B-abcnber« žana Friderika II. Bojevitega, ki si je hotel osvojiti obmejne ogrske županije in po njegovi smrti boji za babenberško dediščino med češkim Otokarjem II. Premislov-cem in ogrskimi kralji, izvojevali na obmejnem ozemlju štajerskih in ogrskih Slovencev.
Zaradi pogoste vojne nevarnosti na obeh straneh jc bila meja tako na štajerski kakor na ogrski strani dobro zavarovana. Na štajerski strani nahajamo utrjene gradove (Hartberg, Thalberg, Riegersburg, Radgono, Ptuj, Maribor, Rajhenburg); strelske dvorce« in močno obmejno stražo nemških vitezov. Pa tudi Madjari ao svojo granico vojaško osnovali in so med slovensko in nemško prebivalstvo naselili madjarske vojnike, ki so morali stražiti mejo. Ti graničarji so živeli skupaj s svojimi družinami v velikih vaseh, to S*Ual4
veli — svetovno vojsko in z njo pričctek v likvidaturi prejšnjega novega veka g kapitalistično prepotenco.
S svetovno polomijo so doživele poraz one ideje, ki so v bistvu nokr-ščanske, na katerih pa je izza renesanse slonela vsa moderna družba zlasti zadnji dve stoletji.
Kdaj jo bilo recipirano pogansko rimsko pravo in postalo podlaga »krščanskim« državam?
S starimi državnimi oblikami lega v grob i stari poganski paragraf: glejmo, da se pomlajen ne dvigne v še hujši obliki.
Moremo pa to preprečiti? Ako ne popolnoma, pa vsaj izpodbiti mu moremo škodljive tendence. V temelju moramo nevtralizirati poganske paragrafe, da dobimo zdrave predpogoje za bodoči novi socialni red v novem socialnem veku. Ker pa si bo poslej, kakor kaže vsaj, res ljudstvo samo volilo »vero in postave«, samo si ustvarjalo nove temelje, zato nam ne sme nikoli biti deveta briga, kako in kaj ljudstvo misli in Čuti, na kakšni stopinji omike tn nravnosti je danes in bo jutri.
Iz ljudstva in po ljudstvu prido oboje: summa salus ali pa pessimum detrimentum. Kdor hoče skupno blaginjo vseh, ta ne sme biti današnje dni nebrižen pri vprašan ju ljudske prosvete.
Kako dobro pojmuje socialnega veka velike vzgejne naloge soc. dem. stranka, priča za moto navedeni sklep dunajske vlade, ki je v področju na-učnega državnega urada osnovala poseben osrednji urad za ljudsko pro-sveto.
Največji idealist in prvi teoretski komunist starega veka, Platon, jo postavil svojo komunistično državo na poseben komunističen način vzgojeno mladino.
Socialna demokracija gre torej po poti staropoganskega misleca: dokaz, da je mislil genialen teoretik za vekove.
In mi? Ali je mislil Kristus za pouk revnih in malih samo med Judi? Ali ni za nas prišel veliki poziv, da v Jugoslaviji zasnujemo s prakrščansko gorečnostjo evangelistov velikopotezno organizacijo, ki bo zdravila in tešila vsa bolna in ranjena, vsa ponižana in razžaljena srca bratskih tisočev cele Jugoslavije.
Ko si gradimo novo stavbo, ne po-Sabimo, da- še nikakor ni dovolj, Če damo ljudstvu samo polne lonce. Tudi duša je stradala med vojsko, strašno trpela. Kdo se pohujšuje, če zaslepljena v slepoti mori brata in požiga njegovo imetje? Duša nas vseh je samo na videz manj lačna kot želodec. O, ne varaj-mo se!
V novo dobo stopamo. Udarila se bosta v odločilnem boju respublica christianorum in civitas hominum. Ali odloči zmago poganski ali krščanski komunizem? Ali eden ali drugi! Ali Platon ali Avguštin! Liebknecht in Lenin ali Krek! Volimo!;
SuDboda ali snlnesi?
Vesti, ki prihajajo zadnji mesec v de-J!elo, poročajo in govore o umorih. Prvak bavarskega revolucionarnega proletariata, Kurt Eisner, je izkrvavel in umrl na javnem trgu v Monakovem. Galerija bavar-ekega deželnega zbora je nosila v istem
| času občinstvo, ki je bilo oborožono z revolverji, prepasano z ročnimi granatami. In iz te čudne, strahotno publiko so treskali streli v ministre,, v gosto gručo ljudskih zastopnikov. Kri je lila po poslanskih sedežih; ministri po ležali na tleh, da si branijo življenje, katoliški poslanec Osel je obležal mrtev in sociulist Auer jo bil težko ranjen. Iz, Dusseldoiia prihajajo vesti, da so oboroženi Spartakistl naskočili v mestu in predmestju vse volilno lokale, se polastili s silo volilnih imenikov, jih sežgali ali vrgli v Reno. Iz drugih, mnogo-brojnih središč Nemčije poročajo brzojavi o pouličnih pobojih, o pretrganem železniškem in poštnem prometu, o razdejanju javnih poslopij in vlomih v tiskarne nasprotnih listov. Srednja Nemčija je v splošni stavki in dne 2 7.februarja so je vsaka zveza med Weimarjem in Berlinom pretrgala.
V Nemčiji plapolajo zastave upora, anarhijo ln krvavega klanja. Spartakizem sili na površje, hoče zmagati in se združiti z ruskim boljševizmom. Skleniti hoče z njim alianco na smrt in življenje, organizirati skupno « njim svetovno revolucijo, ki naj prinese Nemčiji svobodo.
Ideologija špartakističnih duševnih voditoljev je približno tale: Zmagovalec drži nogo na grlu Nemčije; njen organizem ne more več dihati in ne živeti in iz tega pritiska, iz vseh napovedanih gmotnih udarcev, ki še čakajo rmnjo, ni drugega izhoda, kakor zrevolucionirajije celega sveta, v prvi vrsti zmagonosnih antanti-nih dfžav. Svetovni prevrat da bo strmoglavil in ugonobil imperializem v deželah zmagovalcev, potisnil državno krmilo v roke ljudskim masam, ki so vojsko, zmag in nasilja site. Prišli bodo na površje sloji, ki nočejo ne maščevanja in nc ugono-bitve sovražnika, temveč pravi,1 istiniti mir. Ko se bo to zgodilo, da bo napočila nova doba človeštva. Zavladal bo čas ljudskih pravic, započela doba enakopravnosti vseh človeških plemen.
Ta ideja je podstava boljšev. gibanja v Nemčiji. Ne moro so trditi, da bi bila ta misel neumna, da bi bila fantastična. Ta ideja je po svoji koncepciji velika ln rešilna in izhaja iz svetovno-politienega položaja, iz obupa Nemčije. Zato ta ideja ni brez privlačnosti za ta, nekdaj tako ponosen, tako trden narod. Danes doživlja Nemčija sramoto in ponižanje, ki je v njeni zgodovini skoro brez primere. Nekdaj stolp reakcije, taborišče oboroženega sa-inodržtva, vidi danes Nemčija v svetovni ljudski revoluciji svoj edini spas.- Spar-takisti bi radi entento provocirali, jo zvabili v notranjost dežele, v Berlin in Dres-den, čo je treba, ter napolnili tako prodirajoče armade z boljševlškiini idejami. Nemčija bi bila sicer pohojena in poman-drana, toda mase ententinega vojaštva bi zanesle v svoje države semena revolucije.
Čim večji bo pritisk, ki ga bo izvajala zavezniška konferenca v Parizu na gospodarsko in finančno življenje Nemčije, tem večje bo število onih, ki so. bodo vrgli v naročje boljševizmu. Brzojavni drogi iz Monakovega bo pred par dnevi poročali, da zahtevajo zastopniki delavcev, vojakov ln kmetov takojšnjo združitev Bavarske z Rusijo. Ni izključeno tedaj, da bo stal prej ali slej cel svet razdvojen v dva tabora: na eni strani Rusija in Nemčija s svojimi boljševiškimi pripadniki v državah entente same, na drugi strani ostalo človeštvo.
Stojimo pred možnostjo, da bodo sklepi mirovne konference v Parizu iluzorni, da ostanejo krasen in duhovit kos papirja,
ki nI vstanu, prinesti Človeštvu ne miru in no sprave. Ni izključeno, da bo pome-ujal mirovni sklep v Parizu začetek nove, uničevalno borbe, la bo razdvajala in mo-sarila omikani svet do njegovega popolnega, tragičnega poloma. Na razvalinah vsega obstoječega, na pogorišču evropejske civilizacijo bi potem narodi — vsi premagani in vsi brez izjeme .uničeni — začeli šele polagoma graditi svoje novo družabno in državno življenje.
Ali jo vso to nujno? Ali je zapisan človeštvu neizbežen zakon, da se mora prej uničiti, da mora prej spremeniti najlepši del sveta v barbarsko puščavo, preden začne živeti znova v miru in redu?
Po našem mnenju se zamore ta katastrofa preprečiti s pravičnim, demokratičnim mirom na podlagi samoodločbe narodov. Le mir brez nasilja, brez pretiranih vojnih odškodnin zamore ustaviti boljševizem, ki se vali kakor učlovečeno nasilje, kakor teman obup preko sveta, če se ideje, ki jih jc rodila vojska, v Parizu ne uresničijo, se bo izpolnila beseda Benedikta XV., da pomeni ta vojska samomor Evrope. Državniki, ki sedijo v Versaillesu, so ne zavedajo vsi, za kaj tu gre. Ne mogli bi si drugače tolmačiti, kako more Orlando v »zboru desetih« predlagati, da naj so vojaški iu gospodar-s k i pogoji premirja z bivšo Avstro-Ogr-sko, t. j. z nami in drugimi narodnimi državami poostre. Ne mogli bi si sicer razlagati, kako se osmeli isti Orlando zahtevati, da plačamo mi, v kojih deželi so stale skozi štiri leta vislice, povrhu šo vojno"" kontribucijo Italiji. Italija nam tedaj ne misli le vzeti naših najlepših in najvažnejših krajev, marveč hoče če povrhu, da ji plačamo kot nagrado vso stroške, ki jih je izdala, da uam jih lahko ugrabi. Angleški iu francoski diplomatje trdijo, da jih tajna pogodba, ki se zove londonski pakt, tudi danes, ko je svet z gnusom vse tajne pogodbe proklel, šo vedno veže. V isti sapi govore vsi vshičeni, da so v popolnem skladu z Wilsonom glede odpravo tajne diplomacije. Človek, ki bi jih mimogrede vprašal, kdo jim je sploh dal pravico, sklepati pogodbe o naših deželah, bi jih spravil v največjo zadrego. Ali je morda Triglav, del Kranjske, Dalmacija privatna lastnina teh šest, oziroma osem diplomatov? O vprašanju jugoslovanskih dežel odločata veljavneje ona dva japonska diplomata v »zboru desetih«, ki si naših dežel najbrž prav jasno niti predstavljati ne moreta, kakor celokupno jugoslovansko prebivalstvo teh krajev, to jo resnični in istiniti lastniki te zemlje.
Tako zgleda samoodločba narodov, tako demokracija v praksi. Ljudje s takimi predvojnimi glavami no sodijo več v naš čas, dasi ee nahajajo telesno v njem. Težak posel je naprtila zgodovina \Vilsonu, ko mu je dala nalogo, da se bori z mumijami, z ljudmi umrle, za vse čase pokopane dobe.
Pazen motrilec časa uvideva, da so se pojavile v svetovni vojni misli, ki jih nihče več ne spravi s sveta. Utemeljene so v razvoju zgodovine in obupno bi bilo vsako delo, jih ustavitL Strmoglavljeni in strti bodo vsi, ki se bodo upirali.
Naš čas ima nalogo, da uresniči narodnostno načelo v njegovi celoti in da ga potem spravi med probleme prošlosti. Tako šele se bo odprla pot za druga, socialna in gospodarska vprašanja, ki čakajo svojo rešitev. Ta-le in problemi svetovnega naziranja bodo v prihodnjih časih skoro izključni predmet javnih bojev. Narodnostni spori bi bili ovira za nadaljni raz-
voj. Zato se bo načelo uarodnostl ln samoodločbe moralo izvesti ua celi črti.1 čo se ne bo to zgodilo s Parizom, ee bo pa brez Pariza.
Druga stvar, ki se bo v našem času zivršila, je likvidacija militarizma. Človeštvo bo fctnatralu odslej vojsko za sramoto ln zaničevanja vredno klanje. Organizirani umor kot občovalno srodstvo med državami bo izginil iz mednaj-odnih odno-šajev. Dalekosežno bodo posledice tega dogodka. V vsem mišljenju, v vsej vzgoji so bodo izvršili preobrati. Češčonje Cezarja, Hanibala, Hindcnburga, vseh vojskovodij, vseh bitk in vojaških činov bo Izginilo iz šol in pravi duševni velikani, istiniti dobrotniki človeštva: misleci, svetniki in umetniki bodo stopili na Izpraznjena mesta. Te likvidacijo militarizma ne bo niliče ustavil. Zato jo italijansko besedičenje o strategičnih mejah brez glave ln ua vso moč zastarelo. Ravnotako zastarelo se nam zdi ono hvalisanje z vojaškimi, slavnimi čini, ki ga slišimo v listih vseli dežel tako pogosto, da se človeku žo zeha od dolgočasja.
Tretjo načelo, ki bo zmagalo v našem času, je demokratizem, o katerem pa Itak noben razsoden človek danes več no dvomi, da se bo povsod — tudi v Jugoslaviji
—	uresničil.
Ta skupina misli sa jo usidrala sko^ roda v nagone ljudstva. Kdor pozna zgodovino družabnih pokretov, njih pomen in njih silo, ve, kaj to pomeni. Naloga politikov obstoja v tem, da tem težnjam delajo pot, da jih uravnavajo in varujejo pred zablodami. To jc vse, kur imajo iu kar sploh morejo napraviti.
Zato ne obstoja vprašanje, 6e so uresj ničijo ideje, ki jih jc rodila vojska, temveč lo, kako in kdaj ee uresničijo? V rokah državnikov v Parizu leži, čo naj se oblsti-nijo v miru in sporazumu, ali pa v krvi in ob razvalinah Evrope.
EK!92a« Eln slsseiisfee dsžBiise vlade.
Triurni »Svete vojske«.
Vsi pošteni Ljubljančani — posebno eni iz šentjakobskega okraja — da, vsi poStcni Slovenci bodo izredno veseli sklepa, ki sc ga niso nadejali; sklepa, katerega jc naredila deželna vlada za Slovenijo dne 7. marca soglasno: Slovenska deželna vlada na svojem ozemlju ne trpi tako-zvanih tolerančnih hiš. Vse obstoječe se odpravijo.
S tem sklepom je odpravljena nele zloglasna hiša v Zvonarski ulici v Ljubi jami, marveč tudi one v Celju, Mariboru in v Ptuju. Torej štiri mastne muhe na en udarec!
Razlogi, ki so deželno vlado pri tem sklepu vodili, so ti-Ie:
1.	Ta naprava je nezakonita, kajti v direktnem nasprotju s §§ 500 in 512 avstrijskega kazenskega zakona iz 1. 1852-, ki jc za nas veljaven še danes.
2.	Ta naprava je nemor alna, torej absolutno nedopustna, tudi če bi imela dobre posledice. Kajti dober namen ne posvečuje slabega sredstva. Slabo se nikdar ne sme delati niti dopustiti, tudi če ima iz tega kaj dobrega priti,
3.	Toda teh dobrih posledic — s katerimi nekateri to nesramnost opravičujejo
—	ni, marveč ravno nasprotno:
a) s tem se ne omejuje prostitucija,
marveč se le pospešuje. Statistično je dognano, da se tajna prostitucija zaradi
za plemičarje in so dobili od svojih kraljev posebne privilegije.
Značilno je za Ogrsko, da tamkaj v zgodnjem srednjem veku ne nahajamo zidanih gradov, ki so bili pri nas zelo razširjeni, Po zgledu staroslovenskih trdnjav, ki so bile napravljene iz lesa in prsti, so si napravili tudi Madjari prve svoje utrdbe. Zlasti so bila središča komitatov, kjer je stoloval veliki župan, na tak način utrjena, tako Blatograd (Salavar) in Železna stolica (Vasvar). Okoli njih so se vrstile koče iz bičja in ilovice ali pa iz lesa. Sto-pram izza mongolskega napada leta 1241 eo za Bele poklicani redovni vitezi Tem-plari in Ivanovci za učitelje pri zidanju gradov.
Med najstarejše gradove v ogrski Slo-v veniji spada Oornja Lendova (Felso-Len-dva, nem. Oberlimbach). Slovensko ljudstvo ga imenuje še dandanes kratko »Grad«, in tamošnjo župnijo »faro pri Gradi«. Ustno sporočilo trdi, da so ga sezidali templarji, Ko je bil la red leta 1311. odpravljen, je dobila Gornjo Lendovo z vsemi obširnimi posestvi plemiška rodbina Szechi (Seči), ki je imela velik del slovenske zemlje v oblasti. Razen lendovske okolice so ji pripadale tudi Sobota (Mura-Szombat), trg z 12 vasmi, Tišina in Szechy-Sziget ob Krki v salajskem komilatu. Člani tc družine so opravljali večkrat službo velikih županov Železne stclice. Spomin na njihovo oblast ohranjujejo mnoge lepe cerkve, ki so jih sezidali podložnim Sloven-
cem. V reformacijski dobi pa je prav ta plemiška rodbina storila največ za razširjanje luteranstva med Slovenci in je cele občine s silo odtrgala od katoliške cerkve. Ko so leta 1684. Szechyji izumrli, so prešla njihova posestva na rodbine Batthyany, Szapary in Szecheny.
Še znamenitejši kakor grad Gomia Lendova je bil v zgodovini srednjega veka Novi Grad (madj. Nčmetujvar, to je Nem-škigrad) ali Giissing ob Stremu, Kralj Gej-za II, je podaril to okolico nemškemu vitezu Wolferju, ki si je na malem griču sredi močvirne doline postavil zidano trdnjavo in postal praded znamenitih Giissingov-cev. Bili so na glasu drznih roparskih vitezov in v ogrski kakor tudi hrvatski zgodovini imeli večkrat vodilno vlogo. Za časa Henrika Gissingovca (1267) je imela rodbina že celo vrsto gradov ob ogrsko-štajerski meji in tudi obširna, posestva v Slavoniii. Henrik je opravljal častno službo ogrskega palatina in slavonskega bana. V Bojih med češkim kraljem Olokarjem II. in Rudolfom Habsburškim so stali Gis-singovci na strani Otokarjevi in mu pomagali proti svojemu lastnemu kralju, zlasti pa. so se srdito bojevali proti Baboni-čem, Rudolfovim privržencem v Slavoniji in pri tirali deželo skoraj v popolno pogubo. Ob istem času jih nahajamo tudi med velikimi župani v Šopronju in Železni sto-lici. O Ivanu Gissingovcu in njegovem bratu Petru iz Pečuha čitamo, da sla 1. 1289. napravljala roparske pohode na Štajersko.
Zato je avstrijski vojvoda Albrecht z vojsko pridrl v Železno siolico, odvzel Gissin-govcem mesto Kisek (Giins) in 34 drugih gradov in vasi. Par let pozneje je moral sicer skoraj vse prisvojeno ozemlje zopet izročiti Ogrski, ioda več gradov js bilo razdejanih, da bi se roparski pohodi ob meji ne mogli več ponavljati. Ko je rodbina Gissingovcev izumrla, so dobili njihova posestva Ujlakiji in za njimi grofi Batthyany. V Novem Gradu se jc leta 1459. osnovala zarota zoper kralja Matjaža Korvina, kateri so pripadali razen Nikolaja Ujlakija še Pavel Baniy s Spodnje Lendove, Ivan Sze-chy z Gornje Lendove, grofi Martin Fran-kopan, Nikolaj Kanižaj, znana viteza Jan Vitovec in Andrej Baumkirchncr, vsi posestniki v obmejnih ogrskih pokrajmah, Ti so se zbrali 17. februarja 1459. in izvolili avstrijskega vojvoda in nemškega cesarja Friderika III. za ogrskega kralja. Friderik se sicer ogrske dežele ni mogu1 polastiti, vendar je od takrat nosil naslov ogrskega kralja. Gissingovci so ustanovili tudi utrjeno mesto Kisek (Guns), katero je 1. 1529 Nikola Jurišič s tolikim junaštvom branil proti Turkom,
Za Slovence v salajskem komitatu jc bil glavni grad Spodnja Lendova (Also-Lendva), ob izlivu Lendove v Ivrko, Bil je že po naravi utrjen z mnogini vodnimi strugami in močvirji, ki se tufj še danes razširjajo. Spodnja I endova ie bila starodavna posest plemiške rodbine Banfyjev, ki so tu mogočno gospodovali do srede
17. stoletja Njihova oblast se je raztezala na severu do Turnišča in Belatincev. Spodnjelendavski grad je baje sezidal Štefan £aniy leta 1282.
Kakor Gissingovo:, so imeli tudi Bi'Ji* fy|! velik vj liv na sosedne Slavonijo, kjer so imeli svoja posestva in često opravljali ugledno bansko službo. Tako vidimo, da so bile slovenske pokrajine na Ogrskem prav mnogokrat v tesni zvezi z bližnjo Hrvaško. Razen Banfyjev so bili šc veliki posestniki v bližnji okolici Kanižaji, katerim je pripadala Velika Kaniža in Zrinjski, ki so imeli Medjimurje ^L :grad, Čakovec, Zri-nyvar) in velika zemljišča v šomodski žu-paniji (Csurgo), kjer do najnovejšega časa nahajamo naseljene Slovence,
Edino od teh vlastelinov jc živelo slo-venskb ljudstvo skozi ves srednji vek v podložništvu, obdelovalo polja in vinograde svojih gospodarjev in plačalo zaukazane davščine (desetino), Vendar nahajamo že v poznem srednjem veku Slovence plemiškega stanu, ki so jih imenovali: »ne-mešnjake« (na primer Mllnariče v Soboti) in nekatere naselbine med njimi so imele tudi mestne pravice. Tako svobodno mesto je bilo Turnišče. Volilo si je svojega sodnika; imelo jc pravico imeti semnje in lastne obrtne cehe. Lcndovska grofa Ladislav in Štefan Banfy sta leta 1548. občini potrdila meščanske pravice in jo oprostila vsake robote. Enako se tudi kraj Ša-lovci (Sall pri Dolincih imenuje mesto.
(DalioJ /
tega nič ne zmanjša. Koliko pa je ljudi, zlasti mladih, ki bi se ne spozabili tako daleč, ko bi ne bilo lake priložnosti, ki mu jo daje država s svojo toleranco!
b) S tem sc ne omciujeio spolne bolezni, marveč množijo. Vsi resni znanstveniki in socijalni politiki priznavajo danes, da je ta institucija kakor nezakonita in nemoralna tako tudi nehigijenična. Strokovnjaki Blaschko, Tarnowsky, Stern, Bloch, Rute«, Forcl, Kornlg, Nikolskv itd. so tega mnenja, B'aschko govori o »popolnem nepspebu, ki ga je pokazal ta evropski sistem po stoletnem obstanku.«
/Treba tudi vedeti, da mnoge države, tako Amerika in večina švicarskih kantonov, tega sistema »rjgVmentiranja« prostitucije, nikdar imele niso, druge pa — Anglija, Danska, Norveška, Nizozemska 1. 'dr. —> so ga na podlagi slabih skušenj odpravile.
Naši deželni vladi pa je bil p,-i tem «klepu merodajen še neki drug moment. Namreč kričeče pomanjkanje stanovanj, Dočim mnogi nimajo, kamor bi glavo položili, naj se pase ta nesnaga v naši sredi!
Vsa čast možem naše vlade, da se tiso ustrašili zabavljanja in kričanja prizadetih krogov, ki gotovo ne bo izostalol StoriU so EČtožato dejanje, s katerim so pokazali, da jim je res mar blaginje naroda. Vsi rojaki-poštenjaki jim bodo zato hvaležni.
»Sveta vojska zoper alkoholizem, nemoralnost in sirovost«, ki je pri tem posredovala, se neizrečno veseli tega ■ijajnega uspeha, kakršnega v mnogih letih težkega boja še ni doživela. Ta uspeh bodi dobrilo vsem, ki njene cilje odobravajo, da bodo njeno stremljenje odslej k r e p -keje podpirali. Ta uspeh priča, da njeno delo ni prazno. Kdor bi imel vpogled v te brloge nesramnosti, kdor bi poznal te ogromne številke.,. — na dan — na teden —. na mesec ... ta bi vedel ta uspeh ie višje ceniti.
S tem je dovršeno eno veliko delo. 'Javna morala, tako kruto žaljena, je dobila po zaslugi naše vlade javno zadoščenje. Konec jc na slovenskih tleh najsra-motnejši ženski sužnjosti. Daj nam Bog še Celovec, Beljak, Gorico in Trst, že zavoljo tega, da bomo še tam to nesnago pomedli!
S tem pa seveda nikakor ni še vse doseženo. Zdaj se začne drugo delo: boj zoper tajno prostitucijo. Boj sistematičen, po načrtu, z vsemi dovoljenimi sredstvi. Vsi poštenjaki .«e poživljate, da po možnosti pomagate pri tem svetem bojul
Dr. A. Gosar,
SocUallzIranle ftapifala ii.
Zadnjič smo podali par splošnih, načelnih misli o socijalizaciji kapitala, danes pa hočemo premisliti, kako bi se dalo te tsplošne misli na najbolj praktični način uresničiti.
Rekli sino, da sc mora socijalizacija kapitala, prav kakor vsaka druga važnejša reforma, izvršiti polagoma, korak za korakom, kolikor so pač naše kulturne in gospodarske razmere za to suhe in pripravljene. Prvi, rekli bi uvodni korak k splošni socijalizaciji kapitala bi bil ta, da se pritegne k pokritju splošnih potreb kolikor mogoče ves vojni dobiček.
Razlogov za to je več. Prvi in glavni pa tiči gotovo v dejstvu, da se je med vojno prisvajalo razmeroma jako malo blaga, ki bi imelo za človeško življenje pozitiven pomen,Jti bi bilo zanj res potrebno. Velika veČina delavnih moči se je porabila za dejanski neproduktivno delo, za prisvajanje raznih specifično vojnih potrebščin, n. pr. orožja, mimicije itd,, ali pa so celo neposredno opravljale zgolj uničevalno, gospodarsko škodljivo delo. Ker se človeške potrebe, zlasti najvažnejše in najnujnejše in dajo veliko omejiti, je naravna posledica vojnega gospodarstva, ki prisvaja le malo ali nič koristnega, na drugi strani pa požre in uniči šc več kot bi se siccr porabilo, velik deficit, splošno pomanjkanje življenjskih potrebščin vsake vrste.
S tem nujno zmanjša premakljiv kapital, v katerim razpolaga celotno narodno gospodarstvo in če bi bile naše gospodarske razmere prav urejene, bi iz tega sledilo, da mora imeti po vojni sleherni državljan manj premoženja kot ga je imel pred vojno. Izjem, ki so utemeljene v normalnem premoženjskem razvoju posameznika, niti ne bi bilo treba omenjati, kajti v par letih sc pri solidnem gospodarstvu premoženjske razmere pocdinca bistveno ne spreminjajo.	/
Ako sc jc torej tekom vojne kapital nakopičil v rokah posameznikov, jc popolnoma jasno, da nc izvira odtod, ker bi se bila celotna produkcija v državi povišala, kakor tudi ni morda priSel v državo od zunaj, — vsaj v zuahii meri nc — marveč seje zbral v rokah posameznikov po sili, z zvijačo in goljufijo. Znali so ga na najbolj premetene in nasilne načine iztrgati lačnim in bednim, ki stradajo in trpe pomanjkanje še danes, ter ga bodo trpeli še
dolgo, če sc vrhovna oblast ne bo ojuna-čila, ter odločno poskrbela za pravično porazdelitev nujnih življenskih potrebščin. Zato pa, ker jc ves kapital, ki sc je med vojno zbral in nakopičil kjerkolisi-bodi nedvomno vzel od predvojnega premoženja tistih, ki so prej morda vsaj za silo udobno živeli, dočim trpe danes pomanjkanje in bedo, ne bi bilo samo pravično, marveč je naravnost dolžnost vrhovne oblasti, da ta med vojno narasli kapital brezobzirno zaseže, ter ga porabi zato, da se odstranijo vsaj najsilnejši vzroki sedanjega, še bolj pa grozečega pomanjkanja in bede.
Tu ne pomaga noben Izgovor, Ne-ovrgljivo dejstvo je, da naše narodno premoženje med vojno ni pridobile na svoji objektivni vrednosti, marveč, da je precej izgubilo. Prav tako gotovo jc tudi, da je med vojno prišlo k nam iz tujine razmeroma jako malo kapitala, ker smo bili obdani krog in krog s kitajskim zidom. Odkod torej tisti neizmerni kapital, ki je nakopičen pri vojnih dobičkarjih? Vzeli so ga pač tam, kjer sc je dalo kaj vzeti — pri ljudstvu, Da pa si ne bo vsak posameznik iskal na svojo roko pravice, mora pri tem posredovati vlada, ki hoče in tudi mora biti zastopnik ljudstva..
O tem, da mora država vojne dobičke zaseči, da ž njimi poplača svoje dolgove, ki so med vojno tako strašno narasli, smo torej popolnoma na jasnem. Vprašanje jc le šc, kako naj vlada to stori?
Ako se oziramo na razne podrobnosti, bi lahko razvili več preccj različnih načrtov, o kakršnih smo čitali tudi še v inozemskih listih. Toda paziti moramo tudi tu, da si začrtamo najprej ogrodje, glavne poteze načrta, ki bi se dal praktično uresničiti, vse drugo so lc postranska, drugotna vprašanja, ki nam nc bodo delala nikakih preglavic.
Kakor hitro smo sc odločili zato, da mora država vojni dobiček zaseči, je jasno, da bi bilo treba najprej ugotoviti vrednost premoženja posameznikov ob izbruhu vojne. To bi se dalo na podlagi podatkov, ki so služili nazadnje pred izbruhom vojne za odmero različnih davkov, precej zanesljivo dognati. Ako pa je kdo pred vojno morda več let vedno utajil znaten del svojega premoženja, ter tako ogoljufal državo, reete svoje sodržavljane, za davek, ki bi ga moral plačati, se pač ne bi smel pritoževati, ako bi sc njegovo predvojno premoženje nekoliko prenizko cenilo, ter bi vsled tega izgubil del svojega utajenega premoženja. Splošno moremo reči, da bi se na ta način predvojno premoženje posameznikov precej natančno ugotovilo. Zlasti tam, kjer bi se vsaka netočnost najbolj živo občutila, namreč pri zemljiščih in poslopjih, ter na njih vknjiženih dolgovih, nudi zemljiška knjiga zanesljivo podlago, pri kateri je sleherna netočnost takorekoč izključena. Pa tudi podatki, ki so služili za odmero drugih takozvanih direktnih osebnodohodninskih davkov, so precej zanesljivi. Najbolj netočni so ravno pri osebah, ki so se šc pred vojno pečale z več ali manj nepoštenim pridobivanjem. Da nasproti tem ne kaže imeli posebne obzirnosti, menda ni treba šc posebej po-vdarjati.
Vendar pa bi naleteli na precejšnc težkoče, ako bi hoteli ugotoviti predvojno premoženjsko stanje slehernega državljana. To bi povzročilo neprimerno veliko posla, vsled česar bi se ravno tam, kjer bi se dalo nekaj dobiti, najlažje odprla vrata korupciji in končni uspeh bi bil v primeri s trudom le majhen. Zato naj bi se premoženje, ki po sedanjem kurzu oči-vidno ne dosega neke gotove višine n. pr, 20.000 K sploh ne cenilo, še manj seveda, da bi hoteli pri takem premoženju ugotavljati, kaj je obstojalo še pred vojno in kaj je med tem časom priraslo, Kdor danes ne premore več kot n. pr. 20,000 K celotne vrednosti svojega imetja, bi na ta način, pri oddaji vojnega dobička sploh ne prišel vpoštev.
Na prvi pogled jc to siccr morda nekoliko krivične, v resnici pa je vendar popolnoma utemeljeno in pravilno, da tako ravnamo. S tem namreč pospešujemo socializacijo kapitala. Če si je ta ali oni revež med vojno toliko opomogel, — dasi morda ni slednji vinar pošteno pridobljen, — mu tega sedaj ne bomo jemali, ker bi mu morali pozneje, ko se socijalizacija kapitala izvede, itak vse to vrniti. Opravljali bi prazno delo, pri tem pa bi vsled preobilnega dela dali onim, ld so si nepoštenim potom pridobili stolisoče in milijone, priliko, da bi kar največ državnega dobička odtegnili državi. Zato bi sc morali pri konfiskaciji vojnih dobičkov varovali, da ne bi postali malenkostni, marveč bi bilo treba gledati na to, da nam plen ne uide lam, kjer je najbogatejši. Poleg drugih varnostnih odredb omenimo tu lc popis vojnega posojila, ki bi se moral nujno šc prej izvršiti.
Nastane pa še vprašanje, ali naj bi sc kratkomalo zahtevala kar oddaja vsega vojnega dobička naenkrat, ali naj bi se morda to zgodilo stOpnjema. Po našem mnenju lu nc bi bilo mogoče postaviti enotnega pravila na vse slučaje. Kot na-
čelo naj bi vsekakor veljalo, da sc zahteva takojšna oddaja vsega med vojno pridobljenega premoženja, izvzemši seveda še celo premoženje posameznika in dosega zgoraj navedene mere (20.000 K). Vendar pa bi bilo treba v obzira vrednih slučajih, n. pr., ako je vojni dobiček investiran v podjetju, ki ima ludi za dobo po vojni svoj pomen, oddajo pač predpisati, potem pa vsoto vknjižiti kot dolg na podjetju, ter eventualno celo določiti primerne pogoje za amortizacijo. Vendar so to še več ali manj podrobnosti, ki na spadajo v okvir naše razprave.
Precej prepozno in težko je tudi vprašanje, ali naj se v slučajih, kjer znaša celotna premoženjska vrednost posameznika zgoraj označeno mero, zaseče ves vojni dobiček, ali naj se to stori v odstotkih, ki rasejo, dokler ne obsečejo pri neki določeni vsoti vsega vojnega dobička. Načelno moremo biti edino zato, da zaseže ves vojni dobiček. Zgoraj smo dokazali, da bi po vojni moral imeti sleherni državljan — če ne vpošteva.iuo malenkostnih normalnih premoženjskih izprememb — manj premoženja, kot ga je. imel prfcd vojno, tfer da so vojni dobički vzeti edino le del premoženja onih, ki trpe sedaj pomanjkanje in bedo, zato je jasno, da smo uoravi-čeni zahtevali od vojnih dobičkarjev ves prirastek k njihovemu premoženju.
Možno pa jc, da bi splošne gospodarske koristi zahtevale tu nekoliko popustljivosti, katero pa bi morali nujno omejiti na najnižjo mero. Prav gotovo bi popolnoma zadoščalo, ako bi vojne dobičke zasegli po odstotkih, ki bi dosegli n. pr. pri 40.000 K vojnega dobička vršino 100 Ves vojni dobiček, ki presega to višino, bi sc moral brezpogojno zaseči.
Povdarili pa moram še nekaj. Konfiskacija vojnega dobička bo imela edino tedaj zaželjeni uspeh, ako sc izvrši takoj. Dokler sc naše narodno gospodarstvo nahaja v prehodnem stanju, so take operacije še dosti lahko izvedljive, pozneje pa bi potegnile seboj v nesrečo, nebroj revnih in ubogih ljudi, ki bi izgubili pri podjetjih, ki sc bodo osnovala iz vojnih dobičkov, svoj kruh. Sedaj jc šc čas, čez eno leto pa bo skoro gotovo že prepozno, kajti če bomo s socijalizacijo kapitala odlašali, se bo do takrat — vsaj v glavnih potezah — že zasnoval pri nas kapitalističen gospodarski red, katerega nc bo tako lahko strmoglaviti.
Ako se izvede gorenji, aH kak podoben načrt, bo s tem, vsaj začasno rešeno tudi vprašanje valute in vojnega posojila. Velik del slednjega je itak nakopičen v vojnih dobičkih in če bi le zasegli, bi dobili potrebna sredstva, s katerimi bi mogli znaten del vojnega posojila pokriti, ter tako varovati, poleg kredita na zunai, tudi koristi zlasti onih, katerih predvojno premoženje je brez njihove krivde naloženo v vojnem posojilu.
Pri tem seveda nikakor nc bi smeli obtičati, marveč bi morali že sedaj pripravljati tla tudi za nadaljno socijalizacijo kapitala. Toda toliko je popolnoma gotovo, da je konfiskacija vojnega dobička predpogoj za gladko rešitev našega finančnega vprašanja. J
pismo iz Sarageos.
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.}
Dr, Mandic.
Hrv. Nar. Zajednica je bila izvolila kot delegata tudi dr. Mandiča, znano politično osebnost, ki je začasa avstro-ogr-skega režima igrala važno vlogo. Vsled tega je nastala nezadovoljnost najprej v Belgradu, potem pa tudi_ v Sarajevu, ker smatrajo, da je dr- Mandič tako kompro-nitiran, da jc izključeno, da bi sc mogel vzlic vse svoje sposobnosti kdaj rehabilitirati, Dr, Mar.dič jc po kulturnih nazorih libcralec ter tnu ie poleg ostalih skupin nasprotna ludi močna skupina lu vatskih katoliških laikov, duhovnikov in franjev-ccv. A dr. Mandič je kot delegat žc odpotoval v Belgrad; Pričakujejo, da sc bc na izvolitvi zahvalil.
Dr, Mandič jc predsednik računske zbornico za Bosno :a Hercegovino. Kakor se govori, je finančno ministrstvo sarajevsko računsko zbornico kot nepotrebno razpustilo, uradnike namestilo po drugih uradih, dr, Mandiča pa vpokojilo,
»Jugoslavcnski List«.
Nekaj hrvatskih politikov, ki so zaradi izvolitve dr. Mandiča in centralističnega programa izstopili iz politične skupine »Hrv, Nar. Zajeanice«, so lupili od zasebnika »Jugoslavcnski List«, dcsčdaj jutranji list, hrvatska izdaja »Sarajevoer Tagblatta« oziroma sedaj »S. Courirja«. List hočejo povzdigniti na ugledno višino. Zastopal bo program Jugoslov. demokratske stranke, v kulturnem oriru pa se. ho boril za svobodomiselna načela. Lastnik lista jc konzorcij, a glavna ustanovitelja sla odvetnik dr. Pcrišič, poseben prijatelj pokojnega nadškofa Stacllerja, in g- Mokale, dolgoletni sotrudnik Stadlcrjevcča »Hrv. Dnevnika«,
Vrhbosenski nadškoi.
Minister Alavpovič je pozval v Belgrad zastopnike bosenskih frančiškanov, da se udeleže sprejema angleškega kardinala Bournc-ja. Govore, da se bo na kon-ferenci ccrkvcnih dostojanstvenikov obrav-« navalo vprašanje o popolnitvi nadškofov-ske stolicc v Sarajevu. V tukajšnjih krogih obstojajo v tem pogledu dve želji: eni hočejo, da bodi sarajevski nadškof po rodu Bosanec ter računajo, da bi mogel to mesto zavzeti kak frančiškan. Drugi zahtevajo sposobnega in uglednega dostojanstvenika brez ozira na to, da-li je po rodu iz Bosne, Hrvatske ali Slovenije Kot izrazita Jugoslovana se imenujeta za to mesta škof dr, Mahnič in škof dr. Jeglič,
Pegavi legar-
Po španski bolezni je začel v Bosni ln Hercegovini neusmiljeno razsajati jjegavi legar. Najbolj se jc razširil po vaseh, odkoder obiskuje mesta, v čemer se razlikuje od »španske«, ki jc iz mest prodrla v sela. Po vaseh je tako strašno, da se celrt zdravniki obotavljajo obiskovati bolnik« po vaseh. Promet na železnicah in sarajevskem tramvaju je omejen. Na Hrvatsko' sc ne more potovali brez prejšnje prijav« na policiji in izkaznice. Vse šole v Sarajevu so zaprte: srednje za dva tedna, ljud-t ske za mesec dni. Šolske prostore bodo temeljito razkužili. Edina stalna zabavišča v Sarajevu so kinematografi. Policija je dala zapreti tudi le-te za mesec dni.
Sarajevske zabave.
V tem se pa v sarajevskem Društve-. nem domu kljub pegavemu tifusu vsak tretji ali četrti večer vrše plesi, ki sc redno lcončavajo ob 6, ali 7. uri zjutraj. Poseben čar imajo naše zabave v tem, da se kakor v Belgradu zelo veliko pleše kolo, naša narodno jugoslovansko kolo, besno in noro, kakor je naša balkanska kri,.. KoLa so to, ki ganejo tudi srca starčkov in jih vzdigajo s stola. Razen godbe naročajo zasebniki cigane, da jim igrajo v postranskih prostorih. Tu sc zbirajo tisti, ki jih muči ljubezen, pa udri, pij' skupaj s cigani, katerim sc na čelo ali na gosli lepijo sto-taki, ako so v resnici strastno odigrali zahtevano pesem,
Bosanec je sposoben, da napravi zaradi ženske največjo neumnost, a vendar mu mora bili sužnja. Težak je položaj žene med našimi orientalci. Naj so tudi oni dan v mestnem zastopstvu o tem, ali naj se da ženskam pasivna volilna pravica za občinske volitve, naj so se tudi ob tem razpolovili glasovi (14 : 14, predsednik je s svojim glasom odločil proli)' — žena bo Bosancu kljub temu ostala sužnja, ki mu mora zvijati svalčice in nositi črno kavo, dočim se on begovski raztegne po oto-mani,
španjo-ski židje.
Posebna kasta naše družbe so španjol-ski židje. V ničem sc razlikujejo od drugih Židov. Znajo pa biLi posebno bahati in občutljivi. Zadnjič so pretepli, opljuva.li in vrgli iz kavarne profesorja, ki je zavrnil natakarja, čemu mu prinaša »čifutsko« Ncuc Frcie Prcssc. Židje so, dasi po rodu Šp.-mjolci, nositelji germanizacije. Tudi sedaj še švabčarijo. Čutijo se varne. Dostikrat prihaja do spopadov radi njihovega nemškutarenja. Imajo svoj posebni tednik »Židovska Svijest«, prodrli so v občinsko zastopstvo, a zahtevali bodo menda tudi delegata v državno veče. Ko bi bili ti naši židje no zgledu nemških v Nemčiji res pravi jugoslovanski narodnjaki, potem bi morali bili v imenu pravičnosti prijazni nasproti njim. A to so cioristi, Španjolci, Švabi, samo tisto nc, kar bi morali biti. Nedavno jc njihovo politično-kulturno društvo »La B-ncvolencin* slavilo 25'cl-nioc svojega obstoja- Njihove zabave so znane kot rajrazkošnejše. Povodom zadnje zabave so predajali in {rf>ovali med seboj z vstopnicami tako, da se jc dvignil kurs posamezne vstoonice na 500 K. Ne more sc reči, da bi bila trgovina v njihovih ro- , kah, ker je Bosanec, posebno Hercctfovi-ncc, po svoji naravi rojen trgovec (dasi-ravno z nekoliko cincarske čudi), vendar imaio znaten vpliv našem trgovskem življenju. Organizirani so jako dobro.
Fžtm potreba o mM državi.
Vse kaže, kako prezgodnja "iu neumestna jo bila hitrica, a katero si jo hotela neka struja v naprej zagotoviti parlamentarno večino in zavladati nad vsemi drugimi skupinami in političnimi mnenji — po starem načelu, da gre moč nad pravico, ki je bilo v veljavi v koruptnem parlamentarnem življenju pvopudle Avstrije in Ogrske. To hvustanje. z ti nadvlado jo tudi v .Srbiji napravilo zelo slab vtis, da?i so jo vršilo v znamenju cemralls-.ma. Srbi ?«» pač pretankočutni in predalekovidni politiki, tla tako početje ne bi vzbujalo v njih nezaupanja in nepvijetno-i sli. Srbi dubro vedo. da s političnim
nasiljem v naši mladi državi no bomo prišli do rednih, zdravih razmer in želo poštenega sporazuma in sodelovanja z vsemi njenimi deli. Srbi vedo tudi to, da bo mogel uspešno delati le parlament, ki bo temeljil na trdni, zanesljivi podlagi širokih ljudskih množic, zato so tudi oni tega mnenja, da opravi sedanje državuo veče le najnujnejšo posle, nato pa so umakne po ljudstvu izvoljeni konstituanti. Zanimivi so vtisi, ki jih je med Srbi dobil hrvatski poslanec Peršič in ki jih opi-Huje v starčovičanskem glasilu »Hrvat« tor jih priobčujemo tudi mi, ker so ta izvajanja res zelo zanimiva.
Nočem reči, da se Srbi kapricirajo na Veliko Srbijo, a zdi se, kakor bi jim bilo žal za tisto malo Srbijo, v kateri so sami gospodarili. Domači ljudje nekako čudno gledajo, da sc je v njihovem Belgradu naenkrat naletelo skupaj toliko njih z »one strani« ter se boje, da se ne bi iz tega izleglo zanje nekaj takega, kar lisici z ježom. Zdi se pa, da se oni z »one strani« tudi niso znali najtaktnejše uvesti v novem domu. A vodstvo so pač prevzeli gg. Pribičevič - Lukinič, katerih slaba stran: pomanjkanje takta, je v starem kraju dobro znana. Ena največjih njihovih netaktičnosti je pa umestno ustvarjanje nove velike stranke. Tu se kaže nepritajena težnja po obvladanju vsakega političnega položaja, kar je tudi po sodbi srbskih strank popolnoma odveč. Kajti če kdo zastopa dobro in pravično stvar, mora priti do vpošte-vanja, pa naj bo to tudi najmanjša strankarska skupina.
Nato se peča Peršič z volitvami v verifikacijski odbor, potem pa nadaljuje: Kako sc bo vso to končalo? to je vprašanje, ki leži na ustnicah milijonov to- in onstran Save in Drine.v Jaz mislim, da dobro! V tej veri me potrjujejo izjave uglednih, popularnih, ne-kompromitiranih srbskih politikov, ki pravijo, da se naša nova država ne bo in ne smo tako organizirati, da bi že is svojo naredbo izzvala proti sebi večje skupine kateregakoli dela troimenega naroda. Država Srbov. Hrvatov in Slovencev se mora zgraditi v sporazumu, zaupanju in ljubezni vseh, ker samo na ta način more postati domovina trajno srečnega in zadovoljnega naroda. Zato si srbski politiki, kakor tudi mi StarčevičancL zastopajo mnenje, da naj se državno veče omeji samo na najnujnejše stvari, da bo mogel državni organizem nemoteno funkcionirati, če ni drugače, v vsakem kraju po svojem 'dosedanjem ustroju; ob tem pa naj se čim preje sklene volilni red za konsti-ituanto, izvrše volitve in sestane kon-stituanta, na kateri bo imel narod sam priliko, da po svojih izvoljencih izreče svojo besedo o ureditvi naše narodne države. Ker v Srbiji sami politične strasti ljudstva še niso razpaljene, niti sedaj tega ne poizkuša noben odgovorni politik ali stranka, da v Srbiji ne bo težav za pošten in pravičen sporazum, ki ho zadovoljil vse zdravo in razborito misleče domoljube. Težje bo na naši strani, če bo gotovo agitacija z razpa-ljivimi in napačno pojmovanimi gesli gnala stvar do konca. A naj se zgodi karkoli, naj izide pri nas ob volitvah za konstituanto kdorkoli, mislim, da ne bo nikogar, ki bi si upal pred potomci prevzeti nase odgovornost za to, da prepreči in onemogoči tisto, kar se sedaj ustvarja: državo vseh Hrvatov« Srbov iu Slovencev. Mnogo bo odvisno od politične zrelosti hrvatskega dela našega naroda, da bo to v resnici država enakovrednih ter v pravicah in dolžnostih ravnopravnih Srbov, Hrvatov iu Slovencev.
Z^ ii^Io obrt In frps-uino.
Z zedinjenjetn Jugoslovanov je prišla za našo slovensko obrt in trgovino Cisto nova doba. Razmere v Srbiji in na vzhodu Jugoslavije sploh nam nudijo jamstva, da bosta ti dve panogi našega narodnega gospodarstva pro-cvitali. Res jc, da sta naša izvozna industrija in trgovina še v povojih, istotako nam je še izpopoluovati našo zadružništvo in obrtno ter trgovsko šolstvo, a lepe pričetke imamo vendar že. Vse to smo dosegli z dolgimi boji in neumornim delom. Danes pa, ko se čutimo proste in nam je mogoče vse, kar nam še manjka, izpolniti nam je odprta pot križem Jugoslavije in preko te dalje na Vzhod.
V prvi vrsti moramo izpopolniti bbrtno-trgovsko šolstvo, ako hočemo stopiti v tekmo z drugimi narodi. Le teoretično in praktično dobro podkovan obrtnik jn trgovec more konkurirati tujemu, izobraženejšemu. Druga važnost pa je, da se strnemo v čim popolnejše izvedenem zadružništvu. Naši
mali obrtniki se morajo združiti v raznih produktivnih zadrugah, da bodo mogli nuditi tisto, kar nudijo velika podjetja. Gotovo je, da so izeimijo iz takih zadrug polagoma samostojna podjetja. Našo stare domače obrti so morajo oživeti in modernizirati. Našo denarno zadružništvo pa naj vsem nudi potrebni kapital.
Industrija in obrt v Srbiji Je bila do predbalkansko vojske le malo razvita. Glavni dobavitelji so bili Nemci in Mažari. Zadnje čase so se hoteli Srbi osamosvojiti ter so že imeli svoje Industrije, ki so jim jih pa Nemci in Avstrijci ob času bojev in okupacije popolnoma uničili. Njih skromne tvornice leže popolnoma porušene, stroji so pokončani in uničeni.
Tudi če se vse to vpostavi, kar pa ni tako hitro mogoče, bi bilo premalo da bi zadostilo vsem potrebam. Mesto •Belgrad je tudi precej porušeno in oropano, pa tudi če bi tega ne bilo, bo treba še ogromnega dela, da se zadosti potrebam bodoče jugoslovanske presto-lice. Še večje potrebe pa se kažfejo na deželi sami. Dasi so Belgradu dani vsi pogoji za trgovska križišča, vendar pa niso dani pogoji za industrijo, katere centrum mora ostati le pri nas. Slovenija je bogatejša na rudninah, in kar je glavno, ima mnogo vodnih sil. Tudi je obrtništvo pri nas boljše urejeno. Naše delavstvo ima več enegijo in spretnosti ter je vsekakor uporabnejše za obratovanje. Preko teh naravnih prednosti se vsekakor ne more iti ter moramo na to obrniti vso pažnjo.
Od naše vlade bomo morali zahtevati, da nam ustanovi zadostno primernih šol. Šolstvo naj se preustroji, in to že ljudsko šolstvo. V vseh večjih krajih naj se ustanove meščanske šole. 2e obstoječa Obrtna šola v Ljubljani naj postane praktična univerza. Na tej šoli naj se ustanove različni strokovni oddelki, v kolikor jih še ni. Ustanove naj sc tudi srednje obrtne šole, ki jih že par obstoja. Absolventi teh naj se pošiljajo v tujino, da se praktično izpopolnijo. Takozvana potovalna šola naj se zopet uvede.
Naša centralna vlada pa mora ščititi našo obrt in trgovino pred tujim navalom, in to s posebnim ozirom na Nemce in Mažarc, ki nam prete po Donavi. Vlada si mora pa tudi pravočasno zagotoviti vpliv nad tujim kapitalom, ki že išče ugodna gnezda, da se k nam naseli.
Obrtniki, industrijci in trgovci pa naj se čim tesneje združujejo v svojih strokovnih organizacijah, da bomo mogli nuditi to, kar nudi tujec. Nekaj večjih izvoznih trgovin in zadrug lahko takoj osnuje svoje podružnice v raznih mestih, posebno v Belgradu, pozneje pridejo še druge. Posebno bi prišli tu v poštev črevljarska in oblačilna stroka. Dalje lesna industrija, pohištvo oprema stanovanj, galanterija in podobno. Seveda mora vlada gledati na to, da se uredijo prometna sredstva. Železnice, pošta, brzojav, vse to posluje sedaj skrajno slabo.
Vsi na delo, da bomo res gospodarji na lastni zemlji!	j. Ogrin.
BAJONET NA TILNIKU.
Nekemu staremu hrvaškemu župniku (ime in kraj moramo zamolčati) so prišli italijanski oficirji ter mu zapovedali, da mora v nedeljo raz lecc naznaniti verni kom, da so odslej podaniki italijanskega kralja. Zagrozili so mu, da ga ubijejo, ako tega ne stori. Eden surovežev je dregnil s prstom proti župnikovemu vratu s karakterističnim znakom, ki jc pomenil, da ga zadavijo, ako ne stori, česar se od njega zahteva. Župnik se tej zapovedi ni uklonil in pričakuje nadaljnih nasilnosti.
ITALIJANŠČINO FO SILI V ŠOLO,
Italijanski oficirji silijo po vseh istrskih vaseh na svojo pest italijanščino v šolo. Učitelji se doslej trdno drže in se niso uklonili. V neko šolo jc prišel laški oficir med podukom v razred in videl na šolski tabli vzorec pobotnice. Pustil si je to pobotnico razložiti od učiteljice ter se začel z njo prepirati, čemu, da uči otroke take nepotrebnosti; dovolj je, da se otroci nauče govoriti italijansko. Učitelju je prigovarjal, naj vendar uči otroke nekaj italijanščine, če ne drugega vsaj nekaj kletvic. — To je kultura!
ZA NASILNO GLASOVANJE.
Vojaški poveljniki v istrskih občinah, in podobčinaii so poklicali k sebi župane in vaške načelnike ter jim zabičali v iz-ogib strogih kazni, da mora vsak zbrati svoje vaščane, ki bedo morali podpisali izjavo, da hočejo priti pod Italijo. Toda vsi hrvaški in slovenski župani so to zahtevo brez pomisleka in z vso odločnost-
jo odbili, s povdarkom, da bi sc temu nikdar nc uklonili.
INTERNACIJE.
V	Pazinu so internirali Italijani sledeče naše ljudi: župana pazinskega in dež. poslanca dr, Kureliča, sodnika dr. Rodiča, prof. Frankolo, učitelje Ladavaca, Gabri-jelliča, Lulceža, in Kalavarisa. Vzrok: jugoslovansko mišljenje. Odpeljali so jih v ječo v Trst.
RADI SLOVENSKEGA PETJA.
V	neki vasi blizu Trsta so zavednemu gostilničarju zaprli gostilno in vzeli obrtno koncesijo, ker se je v njegovi gostilni pelo slovensko. Italijanski oficirji so grozili domačinom z revolvern. Naslednjega dne so gostilničarju ponudili obrtnico pod pogojem, da postavi zunaj pred vhodom ob cesti italijansko trobojnico, ter prevzame odgovornost, da je nikdo ne sname. Tega zavedni gostilničar ni hotel storiti, nakar so odšli z grožnjo, da ga bodo internirali.
V	celi Istri nastopajo inteligenci bra-talno z grožnjami in nasilstvom, na pri-prosto ljudstvo pa pritiskajo s potnimi legitimacijami in aprovizacijo. Kdor sc ne pokori temu odvzamejo vse, potne legitimacije in aprovizacijo.
Tako ječi naša kršna Istra pod neznosnim in brutalnim italijanskim bajonetom, ki poizkuša na vse mogoče načine zadušiti narodno zavest naših Istranov in §e nc straši najbolj nečloveških in barbarskih sredstev, moči in sile, da jih sprijazni z mislijo »odrešenja«. Toda ljudstvo vstraja in trdno upa, da pride prej ali slej dan, ko bo vrglo raz se ta neznosni jarem in že živelo svobodno življenje v svobodni Jugoslaviji.
»ovni posveti
Medzavczniška komisija bo preiskala dogodke v Ljubljani.
LDU. Pariz, 8. marca. (DKU.) Agence Havas poroča: Najvišji vojni svet je bil obveščen o dejstvu, da so sc prekinila pogajanja v Spaaju zaradi predaje nemškega brodovja. Na željo italijanske delegacije sc jc sklenilo imenovati novo medzavezniško vojaško komisijo, ki naj preišče dogodke v Ljubljani, Nato so nadaljevali razpravo o preskrbi dežele bivše Avstro - Ogrske. Lloyd George je poročal o vojaških pogojih za preliminarni mir z Nemčijo.
Blokada proti Avstriji razveljavljena.
LDU Haag, 8. marca. (DKU) Kakor poroča »Niemve Rotterdamsche Courant« iz Pariza, je včeraj sklenil svet desetoricc razveljaviti blokado proti Avstriji. Živila j sc bodo poslala preko Trsta in Reke. Italijani so bili proti temu sklepu, Francozi, Angleži in Američani pa za nje. Lloyd George, Clemenceau in polkovnik Housc so razpravljali o predlogu Cecila, naj se pomaga Nemčiji, Lloyd George in House sta odobravala predlog, Clemenceau je zahteval časa za premislek, tako da je ostal predlog za danes. Nameravajo poslati zadostno množino živil hitro v Nemčijo. Plačalo se bo s kalijem, ki ga potrebujejo Zedinjene države in s premogom, Pričakuje se, da bo prodala Nemčija svoje trgovske ladje za izvoz.
Živila za Avstrijo.
LDU. Pariz, 8. marca. Reuterjev urad poroča: Aliiranci so sklenili, dobaviti Avstriji vsak dan 3000 ton živil od 80.000 ton, ki čakajo v Trstu transporta. Pričakuje se, da bo italijansko-slovenska meja v ponedeljek zopet odprta,
češke mej«.
LDU Praga, 8. marca. (ČTU) Urednik Karel Mecir objavlja v »Venkovu« poročilo iz Pariza z dne 3. t. m., kjer pravi: Danes je komisija določila zgodovinske meje za češke dežele, zlasti za Češko, Moravsko in Šlezijo. Priznala je čehoslovaški državi tudi Slovaško. Izjavljam svečano, da ni na Češkem nemškega vprašanja. Amerika in Anglija, prožeti od svobodomiselnega duha, nista nikdar smatrala tega vprašanja za sporno. Nikdar nista dvomili, da Je Češka nedeljiva celota in da bi bila morebitna delitev velika krivica. Komisija jo zavzela stališče, da se mora tudi na tešin-skem ozomlju obvarovati popolna integriteta, to so pravi, da pripada tudi Tešin čeboslovaiki državi. Kar se tiče slovaškega vprašanja, morem reči, da je Slovaška naša. Izjaviti morem, da bodo njene meje segalo precej preko demarkacijske črte. Komisija jo rešila tudi vprašanje ogrskih Rusinov, in sicer v zmlslu združitve ogrskih Rusinov s čehoslovaško republiko.
Francija proti preskrbi Nemčije.
LDU Amsterdam, 6. marca. (Dun KU) Kakor javlja »Tijd« iz Pariza, se je Francija dne 2. marca oficielno branila, udeležiti se pri načrtu za oskrbo Nemčije; utemeljevala je to s tem, da se ne sme noben vinar nemškega denarja za to porabiti, ker bi bila sicer Francija oropana odškodninskih doneskov za opustošenja v Franciji. Zedinjene države pa opozarjajo, da je
vzpostavitev reda v Nemčiji za Francijo mnogo važnejša, kakor za Zedinjene države. Višji ameriški diplomat je izjavil: Ne gre za to, storiti Nemčiji dobroto, temveč gre samo za naše lastne interese. Pomoč, ki jo nudimo sedaj Nemčiji, nam bo rodila stoteren sad.
Razna poročila.
Samoodločba Ircev,
LDU. Haag, 8- marca. (DKU.) Kakor poroča agentura »Radio«, je ameriška re-prezentantska zbornica s 216 glasovi proti 41 glasovom sprejela predlog na korist samoodločbe Irske.
Avstrijski bankovci ne smejo v Švico.
LDU. Bern, 8, marca. (DKU.) Švicarska brzojavna agentura javlja: Zvezni svet
je prepovedal uvoz avstro-ogrskih bankovcev ter uvoz in izvoz ruskih bankovcev*
Nemci zasedli RIgo,
LDU. Berlin, 8. marca, (ČTU.) Kakor poroča »Daily Mail«, so nemške čete y vzhodnih provincah porazile boljše vike, Zavzele so zopet Rigo.
Ukrajinci proti boljševikom,
DLU, Čarih, 8. marca. (ČTU.) »Echo dc Pariš poroča: Ukraijnske čete so 30 km cd Kijeva porazile boljševike. Ukrajinska vlada, ki je pobegnila v \Vinnice, se jo vrnila v Kijev. Boljševiki so bili baje poraženi v vzhodni Ukrajini. Cbarkow, Pol* tav in Jekaterinoslav so zopet v rokah Ukrajincev.
Poljaki zasedli plosk.
LDU Varšava, 8. marca. (DKU) Vojno
poročilo poljskega generalnega štaba Jav-i lja z dne 7. t. m., da so poljsko čete zavzele mesto Pinsk.
LDU VarSava, 8. marca. (DKU) V včerajšnji seji poljskega deželnega zbora je bila sprejeta zakonska predloga glede vpoklica šestih letnikov.
Za prehrano Evrope.
LDU London, 8. marca. (DKU — Brez« žično.) V govoru, ki ga je imel v Newcast« lu britanski prehranjevalni minister Ro-berts, je izjavil, da je prejel poročila od docela zanesljive strani, da je položaj v mnogih deželah Evrope malone tragičen. Ni preveč rečeno, ako se trdi, da strada Rumunija, Srbija, Avstrija in Nemčija. Po podpisu premirja so zavezniki mnogo storili, da bi izboljšali položaj in živila so s« oddajala in se še oddajajo vsem imenovanim deželam. Vendar pa vse to ni zadostovalo in vprašanje je, ako bo mogla ve« lika Britanija dobiti dovolj živil, da s« prepreči katastrofa. Najvišji vojni svet v Parizu dela z vsemi močmi, da bi pomagal. Prehranjevalni minister je naznanil, da bo odpotoval v pondeljek v Pariz in se udeležil pogajanj. On upa, da bodo zavezniki mogli odrediti vse potrebno, da ss? prepreči grozeča nesreča. Nc more se gledati, kako Evropa strada. To nc bi bile vredno duha narodov, ki so zmagali v vojni po svoji nesebičnosti. Anglija bo pomagala, in ako tudi bo vsled te pomoči položaj lastne dežele nekoliko trpel, vendar dežela ne bo godrnjala. Kakor hitro bo angleški narod uvidel strahovito resnost evropskega položaja, bo takoj pozval angleško vlado k intervenciji.
Italijani v Dalmaciji.
LDU. Split, 6. marca, (Dalm. d. u.) Vi Ločevici so italijanski vojaki te dni stre* ljali na seljaka Antona Runtico, ker je zašel na stranpot. Na srečo ga niso zadeli, Ko pa se je seljak ustavil, ga je italijanski vojak zajel in ga odvedel na posadno za-povedništvo. Tam ga je poveljnik grdo ozmerjal in mu grozil. Šele po dolgem zasliševanju ga je naposled izpustil na svobodo.
LDU. Split, 7. marca. (Dalm, d. u.) V Ločevici tožijo italijanski vojaki, da morajo stradati. Da si uteše glad, kradejo, karkoli jim pride pod roke, nekaj si tudi nabavijo z nakuoom pri seljakih. Komaj so bili Italijani prišli v to selo, že je italijanska vojaška oblast krčrnarju Marku Go-tovcu zaplenila vseh Det hiš. Koncem meseca so mu Italijani kot najemnino dali 60 kron. Ker mladeniča Markifia dalj časa ni bilo pri svojcih, so Italijani zaoretili, da dob dali vso rodbino internirati, ako so mladenič kmalu ne vrne.
Dogodki v Nemčm.
LDU. Berlin, 8. marca. (ČTU.) Sporazum med vlado v Wftimarju in vodstvom stavke se je dosegel na nastopni podlagi: 1. Delavski sveti se načeloma pripoznajo za gospodarska zastopstva delavcev v svrho kontrole in ureditve razdelitve blaga. Za vse industrijalne stroke se ustanove delavske zadruge, pri katerih bodo sodelovali vodje obratov, nameščenci in de-j lavci ter organizacije delodajalcev in delo-j jemalcev. 2. Ustvari se enotno demokra-i lično pravo delacev. Zakon o tem se takoj j predloži narodni skupščini. 3. Socializacija ; premogarstva se bo ob navzočnosti izve-i tleiicev in delavskih svetov takoj pričela. • 4. Vsa po kazenskem zakonu kazniva de-
Janja bodo sodila tudi pri vojaških osebah meščanska sodišča.
LDU. Berlin, 8. marca. (DKU.) Ko se je vsled uspehov vladnih čet izjalovil poizkus upornikov v Berlinu z zasedenjem tidarskegct predfedništva, kolodvorov in vojaško važnih točk, preobvladati viado in iroglasM v berlinu republiko svetov, so ravnali upornikov. Sedaj je nil^a vlade, da izprazni gnezd* upornikov in da upornike pofolnoma razoros;. Zato s« počasi bližajo čete voja L(iltwitzovej»a, voja kemandant<irc n, tfa-dne k nalepi« strel ske divizijo v smeri proti Friedrichshainu.
Polltline novice.
4-' Nemški KoroScl — proglašajo! V seji začasnega dež. zbora koroškega so dne 21. febr. zopet enkrat soglasno sklenili; »Dež. zbor sklene, da neomajano vztraja na dne 11. nov. 1918 sklenjenem stališču, da ustvarja sklenjeno ozemlje (»das gesehlossene Siedlungsgebiet«) nekdanje vojvodine Koroške, in tista dvojezična ozemlja, ki se na podiagi samoodločbe priklopijo državi Nemška Avstrija, »deželo Koroško« (»Lami Karnten«) in naročajo deželnemu odboru, naj ta sklep nemudoma naznani zunanjemu uradu Nemške Avstrije, da ga najbolj nujno vzame na znanje (zu eindringlicher Kenntnis). — Bum, — zdaj pa imamo! No samo celo Koroško hočejo zase celovški nemški mogotci, — marveč še kaj drugih »dvojezičnih« krajev. Enega se Nemcem gotovo no more očitati, da bi bili namreč — skromni!
-{- Koroški »Bauernbund« ln plemstvo. Pri zadnjih volitvah se je pokazalo, da hodi koroški »bauernbund«, ki jo bogal tudi Slovence, roko v roki s plemenitaši. Le-ti so glasovali za takozvano kmetsko zvezo, češ, da jim ta najmanj škoduje in da bo varoval njihove koristi in pravice. Res, vedno bolj se do nago sebičnosti sami razkrinkajo ti nemško-avstrijski republikanci, ki bi še vedno radi, da jim hlap-čujejo tudi koroški Slovenci!
-4- Po volitvah na Koroškem razmo-trivajo listi to in ono, marsikaj je pod-učno tudi za nas. Iz nemškega Plajberga poroča »K. T.«, da so ob volitvah nekateri socijalisli pretepali svoje žene do krvavega radi njihovega krščanskega mišljenja. V ponedeljek po volitvi jc romala iz Plajberga velika množica v Beljak, češ, da se bo ta dan tam plenilo. Nekateri starši so v ta namen poslali celo svoje otroke tja. — Lahi so med volitvami, od 15. do 18. februarja svojo demarkacijsko črto pri Vratih za ves promet strogo zaprli.
+ Čemu se nadja Švaba. Slaboglasna »Reichspost« priobčuje pod naslovom »Bodočnost Jugoslavije- dolg članek, ki ga je spisal »Nemec iz Bosne«. Iz članka se jasno vidi, da se gotovi Nemci še vedno niso odrekli sanjam, da se nekdanjost še enkrat povrne... V teh svojih željah in nadah precenjujejo vsak dogodek, vsako gibanje, vsako besedo, ki jo med nami izgovori brat proti bratu, državljan proti državi in njenim ustanovam. Člankar je tako zaslepljen, da slika Hrvatom in Slovencem Srbe kot »včerajšnjega in jutrišnjega sovražnika«, ki jc najprej obračunal s »Švabo«, sedaj pridejo na vrsto bo-senski muslimani, proti katerim je že izdana agrarna reforma. S tem je izključen iz uprave edini resnično objektivni element, povsodi ima moč v rokah Srb in konec jc dosedanje nepristranosti. Tako si torej »Nemec iz Bosne« to predstavlja: bosenski kmet bi moral ostati še dalje tla-čan, namesto Srba bi moral imeti moč v rokah Švaba, potem bi bilo v Bosni lepo
--za Švabo, seveda. Potem brenka
člankar na hrvatsko-narodno in kulturno 6truno in pravi: »— — povsodi plapola srbska trobojnica in o Jugoslaviji praktično ni nobenega govora več. Zagreb je izločen; vlada je v Belgradu in katoliški Hrvat se mora pokoriti pravoslavnemu Srbu — on, ki je bil vedno tako ponosen na svojo zapadno kulturo in je zaničeval Srba kot polbarbara. K temu pride še nekoliko primitivno srbsko pravosodje, ki se večkrat izvrši brevi manu s palico — 'metoda, ki je »osvobojenci« niso poznali pod nemško in še celo pod ogrsko upravo ne.« Na to le par besed. Kar tiče Bel-grada, naj bodo Ncmci prepričani, da je vsem poštenim Hrvatom in Slovencem mil in drag, kakor nam je mil in drag srbski narod; nikdar in nikoli in za nobeno ceno ga ne bi hoteli zamenjati z madjarsko-ži-dovsko Pešto in nemško-židovskim Dunajem. Kar tiče pravoslavja, spoznavamo vsak dan bolj, kako blizu smo si s pravoslavnimi brati, kako kratka in lahka je pot z Balkana v Rim, odkar sc jc podrla umetna germanska stena, ki ju je ločila ,.. A srbske batinc — ki jih nismo odobravali in so sc hitro odpravile — so v primeri z nemškimi in madjarskimi vislicami, bajoneti in kroglami, s katerimi so vladali nad nami, nedolžna igrača. — Nato ve -Nemec iz Bosne« povedati, kako zelo se širi republikanska misel na Hrvatskem, v Bosni, Črni gori in celo v Srbiji sami; »Peter Radie, popularni kmelski voditelj in stnrl-ui sovražnik Srbov, ima vedno več privr-
žencev, In da Slovence, ki so vrlin vsega preveč odaljeni od sedanjega središča države in ki jih stoletne vezi vežejo z zapadno kulturo, nimajo nikake volje, da bi se trajno podvrgli srbskemu poveljstvu, ni treba posebej utemeljevati.« Kako narobe kažejo nemška očala! A glavno pride: Ako se bodo uveljavila republikanska načela — kar je zelo verojetno, potem bo prišlo do rahle federacije, katere zapadni del bo vsled cele svoje preteklosti v vednem nasprotju z vzhodnim; ako pa ostane kraljestvo v Balgradu, potem treba računati s tem, da slovenski del in Hrvatcka proglasita samostojnost in ni izključeno, da bosta, ko se zbudita iz šovinistično-nared-nih sanj v realno resničnost, iskala zopet zveze z zapadom in nemško kulturo.« Mi pa pravimo: Švaba, ti se gro---> motiš!
+ Ameriški ultimat UJL Pod
tem naslovom priobčuje »Slov. Narod« naslednjo brzojavko, datirano iz Ženeve dne 8. t. m.: »Včeraj popoldne so Združene države Severne Amerike potom svojih pariških zastopnikov v pismeni noti ultimativnega značaja zahtevali od Italije, da takoj odpre mejo z Jugoslavijo za dobavo živil Jugoslaviji in Češki. Za slučaj, da Italija takoj ne konča z dosedanjim zavlačevanjem dobave živil Jugoslovanom in Čehom, bi Amerika takoj prenehala dobaviti živila Italiji. Ravnotako zahteva Amerika, da takoj preneha pomorska blokada, ki jo Italija izvršuje proli nam.« Po naših informacijah izjavljajo angleški krogi, da bo v najkrajšem času prevzela ententa progo od Trsta do Zidanega mosta v svoje varstvo. Italijanska uprava se je namreč izkazala nesposobno, da bi mogla vzdrževati na progah promet.
4_, No programov, ampak delo. Sarajevska »Jugoslavija« piše z ozirom na državno veče: Kakor povedo poročila, so je ustvarila že precej močna opozicija in zelo je verjetno, da bo postala še jačja. Moglo bi biti tudi brez tega, toda osebni in strankarski interesi so pokvarili tisto harmonijo, ki je začetkom prevrata vladala v srcih vseh. In tako bo pivi sestanek začasnega parlamenta bolj podoben vojnim sejam dunajskega Reichsrata, nego zboru pravkar osvobojenih bratov. Grmeti in pokati bo začelo prej, nego smo prišli pod varno streho, prej nego smo se utrdili na zunaj. Ministrska »Riječ SHS«. je žo začela operirati z »notranjimi sovražniki«, kakor nekdaj peštanski iu dunajski listi. No, vse to je žalostno, a samo začasno. Narod bo spregovoril in zahteval, da tisti, ki govore v njegovem imenu, tudi res pridejo k njemu in spoznajo njegove potrebe in želje. Kaj njemu za razne drage gostije, na katere sam no prihaja, a za katere se troši njegov denar? Kaj mu pomagajo najlepši programi in globoki problemi, ako pa vidi, da dejansko vse ostaja pri starem? Njega ne zanima veliko, da-li bo ta ali druga stranka večja ali manjša in kdo bo dobival tistih trideset dinarjev na dan, ki jih je zaslužila njegova žuljava roka; on želi dela, ki naj se pokaže v realnih uspehih: cenejših Življenjskih potrebščinah in kolikor mogoče globokem izenačenju socialnih razmer.
-'r »Hrvatska republikanska stranka« se je natihoma ustanovila v Zagrebu, ki pa ni Radičeva. Menda gre za frankovce, ker pravi »Hrvat«, da so njeni ustanovitelji padli z ene skrajnosti v drugo: prej so hoteli Veliko Hrvatsko, sedaj pa Veliko Jugoslavijo z Bolgari.
-f- Zagrebška akademična mladina proti bivšim konSidentom. 2. t. m. se je vršilo v Zagrebu zborovanje vseučiliščni-kov, na katerem so sprejeli sklep, da mora vlada na vsak način objaviti seznamek bivših konfidentov ozir, podati izjavo, če se v seznamu ne nahaja kateri izmed vseuči-liških profesorjev, VseučiliSka mladina hoče, da se ohrani čast hrvatske Alma mater nedotaknjena in odreka vsem, ki so se v težkih dneh pregrešili proti narodu, vsako pravico do prizanašanja,
-f O položaja v črni gori prinaša bel-grajska »Pravda« pogovor z A. Radovi-čem. Le-ta jc izjavil: Stanje v Črnigori je sedaj povoljno. Dela so red v vseh panogah državne upravo in narodnega življenja. Preskrba z živili se jo izboljšala. Božična ustaja, ki smo jo Črnogorci takoj zadušili, je bila plod spletk, ki so jih kovali agenti prejšnjega kralja Nikolaja ln pa agenti znanih krogov v Italiji; brez sodelovanja le-teh sploh ne bi bilo moglo priti do tega gabnega poizkusa. Bilo je med uporniki mnogo takih, ki sploh niso vedeli, zakaj gre. Ententa jo takoj nato poslala v Črnogoro mednarodno komisijo, ki jo preiskala razmere. Posebej je prišla z enakim namenom ameriška misijo. Oboji so so v svobodnem občevanju z narodom prepričali, da jo cela črnagora za zedinjenje. Ravno tiste dni so prišli na Cetinje vojaški novinci, katerih so bili poklicali 1000, a jih "je prostovoljno prišlo 40C0. Ko je član komlsjie vprašal enega Izmed teh i!0 letnih fantov, kaj bi storili, ko bi so vrnil bivši kralj Nikolaj, je odgovoril, da bi
ga ubili. »Zakaj?« — »Ker nas je Izdal in nas šo izdaja.«
-f- Dr. Oton Steinwender je bil eden najznačilnejših nemških poslancev v bivšem državnem zboru. Bil je hud naš narodni nasprotnik, a ni mogoče zanikati njegove velike znanosti in spretnosti zlasti v finančnih vprašanjih. Pri zadnjih volitvah na Koroškem jc propadel, ker ga je postavil »Buernbund« šele na tretje mesto kot kandidata. Zadnji hip so sicer z vsemi sredstvi agitirali zanj, a ni nič pomagalo, tudi stari politik dr. Steunvender je moral spoznati, da nehvaležnost je plačilo zlasti nemškega sveta!
-f- Prus o Prusib, Na volilnem shodu v Radcntajnu na Koroškem so dne 13. febr. govorili tudi o priklopitvi Nemške Avstrije k Nemčiji. Nek nemško demokratični govornik je dejal, da so nekateri zoper to pri-klopitev samo radi tega, ker se boje P r u-s o v. Ti pa da niso tako hudi in se jih ni treba bati. Na to je odgovoril rojen Prus, župnik Artur Grundei, doma iz Berlina: Priklopitev k Prusiji, ki je po 6vojih Vse-nemcili pred vsemi prav po načrtu jiuj-skala ua vojsko, in ki jc Avstriji kratko-malo izjavila, da ji napoje vojsko, čc ne ■pusti svojih ljudstev povsem izkrvaveti. Prusija, ki je doli na Balkanu izpre-menila n;mško ime v kietev, ko njeni di-plomatje šc niso slutili, kaj žvižgajo vsi vrabci na strehah ki jc Se osem dni pred razsulom najlepše žvrgolela o zmagi (»die schonsten Siegespillen drehte). Prusija, ki je nazadnje vso d i lavo razbila na drobne kosce, Prusija, ki danes nc more biti sedež narodne vlade, — ne. in zopet ne! Priklopitev k Nemčiji, da; a o Prusjakih, kakor so se pokazali v všej svo;i nesposobnosti in nepoštenosti, ki danes cesarju ližejo pjte, jut-1 ga pa brerejo. da zleti preko meje, pojutrišnjem pa so špartakovci, o teh nočemo ničesar vedeti. Nočemo ne Habsbtužanov, ne Hohcncolern-coy! — Tako Prus o Brusili' Za nas zadostuje,
+ Milanska trgovska zbornica za prost izvoz. Milanska trgovska zbornica sc je obrnila na vlado s prošnjo, da bi se odpravile določbe, ki ovirajo izvoz. Minister za industrijo Cruffcl je opozoril, da se mora Italija pokoriti medzavezniškim sklepom, da je pa nekaj nade, da se doseže svoboda za takojšen izvoz svile.
-j- Propadanje družino na Francoskem Kakor poroča »Croix:t, so ločitve zakona na francoskem tekom vojne stalno rastlc. Najnovejša statistika prinaša šte vilke i/ leta 1917. To leto je bilo doslej najvišjo število ločitev — t. j. na vsakih 28 zakonov ena ločitev, dočim ja znašalo razmerje šo 1914. leta 1 : 44. Največ ločitev je bilo v okrožju Eure: na-vsakih 16 zakonov ena ločitev; takoj nato prido departement, Seine, ki izkazuje eno ločitev na vsakih 17 zakonov. Departement Eure je dosegel rekord tudi v zločinstvih in slučajih blaznosti — v njem gospoduje alkohol. Enake razmere najdemo v departementih Var, Indre et Loire, Bouchesdu Rhoiie, Aubo itd. Vsi ti okraji se odlikujejo po sovražnosti nasproti Cerkvi. Vse drugačne so razmere v pokrajinah, ki so ohranile zvestobo do Cerkve: V bretanskili departementih skoraj ni nobenih ločitev zakona; v departe-mentu Finistere prido ena ločitev na 91 zakonov, v Morbihanu na 95, v Cotcs-du-Nord pa šele na 153 zakonov.
—	Darilo Bosancev za trpeče Slovence. Predsednik Dežolne vlade za Slovenijo dr. Janko B r o j c je od predsednice »Dobrotvorno-prosvetne zadruge Jugoslovenk« v Sarajevu, gospe Lucije Sunaričeve, prejel znesek 4790 K, ki ga je imenovana zadruga kot čisti prebitek dne 9. februarja prirejene »Slovenske akademije« naklonila trpečim Slovencem. Denar se je izročil Slovenskemu odboru za goriške begunce v Ljubljani.
—	Karitaiivni shod za duhovnike bo v pondeljek, dne 10. t. m., v Ljubljani v Alojzijevišču. Začetek ob 10. uri dopoldne. Zaradi velike važnosti tega shoda se pričakuje velika udeležba.
—	Celovška škofija. Iz zadnjega za-ukaznika povzamemo sledeče spremembe, ki doslej v naših listih še niso bile objavljene. Vpokojeni so župniki: Franziszi Franc (znani nemški pisatelj) na Kneževem ob Žili; Lassnig Jožef v Molcbihlu; Vo-lavčnik Janez na Rudi. — Za kanonika pri Gospej Sveti sta imenovana gg. Sakelšek Štefan in Esenko Anton, bivši mornariški kurat, za. kanonika v Velikovcu gg. Štih Josip in Kotnik Šimen. — G. Felderer Al. jc nastavljen kot administrator v Pod-kloštru, Marašek Anton, administrator v Lipi nad Vrbo, Mollari Oskar, kaplan pri Sv. Valburgi. — Postni pastirski list za krško škofijo letos ni izšel. — V Št. Andražu v Labudski dolin je umrl dne 26, februarja jezuit o, Janez Bortcr, bivši profesor dogmatike v. celovškem bogoslovju, star 63 iet. Doma je bil iz Švice. N. p. v m.!
—	Mrnvnišks slnžfco. V današnjem listu objavljamo razpis deželne vlade
za Slovenijo za pet uradnih zdravniških mest. Gre se> za udobne službe v večjih mestih in sedežih okrajnih glavarstev, kakor Maribor, Celje, Brežice, Slovenji Gradec, na katere naše mlade zdravnike prav posebno opozarjamo. Tudi pri deželni vladi v Ljubljani je popolniti eno zdravniško mesto.
—	V varstvo naših županov. V vojnem času je postal župan malodane najbolj osovražena oseba; kjer pa že to ne, pa vsaj najbolj nepriljubljena. Tako se pri-vija župana še danes od obeh strani: od spodaj in od zgoraj. Občani ga hodijo to-žarit, — pritožbe so v poedinih slučajih morda upravičen, po večini pa ne; — in oblastva najdejo na, drugi strani na podlagi osnovanih in neosnovanih pritožb dosti povoda, da »postopajo« proti županu — upravičeno ali neupravičeno; to je vselej le stvar naziranja. Naj mi bo dovoljeno k tem razmeram par opazk v varstvo naših županov, saj ožigosani so bili že dovolj. Kaj pa je bil župan med vojno? Orodje v rokah vse vrste oblasti, mož na vrvici, za katero je vlekel, kdor je imel čas, a čas je imel vsak. Vojaštvo seveda v prvi vrsti. In če župan ni pariral, mu jc postala vrvica — vrv, ki mu je lahko postala nevarna za glavo in vrat; vsi mlajši župani so zlasti stali vedno z eno nogo v — fronti. No, in delo pri vseh mogočih popisovanjih in rekvizicijah, aprovizacijah, in kdo ve, kje šc. Danes popisuj krave, jutri konje, pojutranjem vozove, krmo, slamo, fižol, krompir, mast; posebno pa agitiraj za vojno posojilo. Razdeljuj potem: ta mora brž oddati toliko, jutri mora oni in tretji dati priprego, takrat ko ima največ dela, itd,, celo večnost. Treba je oddati lepega pitanega vola, oddati od dveh mernikov ovsa ali fižola nad polovico za vojaštvo; kdo je kriv? In kdo drugi, nego župan! Le čakaj, po vojski ti pokažemo! Pa res; tudi vojske je bilo konec, kakor jc enkrat konec vsake stvari. S tem je bil zčetek preganjanja županov. Stvar jc hotela postati precej resna in je v resnici še, Ampak začela se je s političnega stališča. Vsak pameten, razsoden človek mora biti za to, da se izčisti, kar je nečistega. Dobi se tudi župan, ki je dal opravičen povod za pritožbe. Torej preč s takim, pa bodi si te ali one stranke! Nikakor pa nc gre, da bi se preganjali župani, ali da bi našel zgoraj poslušna ušesa vsakc-o, ki je nasprotnik županov le zato, ker ni njegov politični somišljenik. Dovolj so trpeli župani pod c. kr. in c. in kr. pritiskom, naj bo sedaj konec temu!	F. K.
—	Slomškova zveza. Odborovai seja bo v pondeljek, dne 10, t, m. ob 5, uri popoldne v Rokodelskem dornu. Nujna zadeva,
—	Begunce iz Primorskega prosim, da mi čimpreje naznanijo pismeno: T. Ime in priimek. 2. Rojstno leto. 3. Poklic. 4. Bivališče pred vojsko in sedanje. 5. Znesek podpore, ki jo dobivajo. 6. Kako se preživljajo. 7. Morebitne pritožbe. Josip Bu-din, pokrajinski poslanec, Ljubljana, Župnijska ulica št. 2,
—	Za visokošolcc. Ministrstvo za kmetijstvo v Belgradu je semkaj javilo, da namerava slušatelje visokih šol zlasti živi-nozdravniške in visoke gospodarske šole, ki jim je neomogočeno nadaljevanje študija na Dunaju in Lvovu, poslati v prijateljsko inozemstvo zlasti na švicarski vseučilišči v Curihu in Bernu. V lo svrho naj sc prijavijo pismeno poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani vsi oni visoko-šolci, ki žele nadaljevati' svoje študije v Švici ali na Francoskem in naj priložc tej prijavi vse za to potrebne dokumente in fotografijo. Prijava sama mora vsebovati ime in priimek prosilca, podatke o dosedanjih študijah (vseučilišče, fakulteta, tečaj, leto imatrikalucije, prestane preizkušnje in delni izpiti ter njih uspeh in datum) in natančen naslov sedanjega bivališča. Namen teh prijav je, da se omogoči posredovanje za izdanje potnih listov in za dovoljenje bivanja v inozemstvu pri ondot-nih poslanstvih, Dijakom, katerim nedo-stajajo potrebna sredstva, namerava ministrstvo v oziru vrednih primernih dajati primerne mesečne podpore, za katere bo vlagali pozneje posebne prošnje. — Po-verjeništvo za uk in bogočastje: Dr. Korcl Verstovšek, s. r.
—	Društvo poštarjev in poštnih odpravnikov obojega spola za slovensko ozemlje; poživlja načelnike razrednih poštnih uradov iz Štajerske, Koroške in nečlane iz Kranjske, da 'prijavi svoj pristop k stanovski organizaciji. Uspehi, ki so se dosegli, so vidni znak velikanske moči organizacije. Že v skupnosti jc moč in sila. Vsakdo, ki še ni član, naj prijavi svoj pristop po dopisnici tajništvu društva Ljubljana 4.
—	Hrvatski tečaj se prične v Sevnici ob Savi dne 10. marca ob pol G. uri za vso okolico. Zanimanje je veliko. Naj se pripravi s tem zbližanje obeh jezikov, ki sta so po umetnih mejah predaleč ločila eden od drugega.
—	Glasbeno drnštvo v Ribnici ponovi kot popoldansko predstavo v nedeljo, dne 9. marca 1919 ob pol 4. uri nopoldnc tri operete, ki jih je za slo-
venski oder priredil učitelj Viktor Gr-čar. — Gostjo dobrodošli!
— Konja sta se splašila včeraj pred prihajajočim vlakom posestniku Alojziju Brclihu na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano. Konja sta dirjala naravnost domov in zavila na dvorišče. Brolih pa je padel z voza in priletel z glavo v vogal hiše s tako silo, da je obležal nezavesten in zadobil težke poškodbe v glavi. G. dekan V. Za-bret mu jc podelil sv. poslednje olje, zdravnik g. dr. Dereani pa prvo zdravniško pomoč. Ponesrečence bo težko okreval.
UufaSlaftske norice.
lj Kardinal Bonrno pride v Ljubljano p ponedeljek okoli 11. ure dopoldne, kakor se nam poroča iz Zagreba. Ako bi bilo kako drugače, bomo naznanili na uredniški deski pred tiskarno. Želeti je, da ob Bprejemu in njegovem bivanju v Ljubljani pokažemo Slovenci, da smo visoko kulturni in da znamo ceniti svoje prijatelje. Prosimo in poživljamo vse naše organizacije, da se udeležijo sprejema kolikor mogoče v obilnem številu in siccr z zastavami. Dobro bi bilo, da pokažomo visokemu gostu tudi našo narodno noSo. Morda bi bilo prav, ko bi gospod župan izdal na Ljubljančane poziv, da ob tej priliki visokemu angleškemu gostu na čast izobesijo eastave. Storimo vse, da Ljubljana dostojno sprejmo inoža, ki je znan ne le kot velik prijatelj Jugoslovanov, ampak tudi eato, ker prihaja med nas, da se informira o naših zadevah in o nas poroča v Rimu, Parizu in Londonu!
lj Sprejem kardinala Bourne. Vsi, ki vam je na tem, da tega odličnega zastopnika, angleškega naroda Ljubljana sprejme dostojno, se vabite, da pridete danes popoldne ob 2. uri na razgovor v Alojzcvišče, I. nadstr.
lj Poverjenik za notranje zadeve go-fcpod Gustav Golia sprejema samo v torek, četrtek in soboto od 11. do 1. ure.
lj Slovenska Marijina konnregaclja gospodov. Redni tedenski shod v ponedeljek, dne 10. t. m., ob pol 8. uri zvečer v kongreg. kapeli oo, jezuitov.
]j Srečal posli. Propoved v nedeljo, dne 9. t. m., ob 5. uri popoldne v kapeli oo. jezuitov.
lj Glasbena Matica. Veliki hrvatski umetnik, vijolinskl virtuoz Zlat ko Balo k o v i č priredi v petek dne 14. marca v Unionski dvorani dobrodelni koncert na korist organizacije jugoslovanskih žena za celo naše kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vstopnice za ta koncert, ki bo obsegal same izbrane slovanske skladbe, se bodo od jutri naprej prodajale v trafiki v Prešernovi ulici. Za isti dobrodelni namen, za »Kolo jugoslovanskih žena« priredi Balokovič v celem kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev turnejo, na kateri bo izvajal 52 dobrodelnih koncertov. Kot pianist ga bo spremljal vseučiliški profesor iz Zagreba gospod dr. Hugou ph Mi-halovich (brat bivšega hrvatskega bana). Opozarjamo že danes in toplo priporočamo obisk tega koncerta jugoslovanske vzajemnosti.
lj Vodnikova slavnost se vrši koncem marca 1919.
lj Novi člani »Svete vojske«, ki so so priglasili zadnji teden, se vabijo, da pridejo o priliki osebno v Dobrodelno pisarno v Alojzijevišču po sprejemnice.
lj Društvo zasebnih uradnikov m uradnic v Ljubljani poziva one ljubljanske člane, ki so se prijavili za obleke, da se takoj zglase v društveni pisarni, da prejmejo nakaznice. Obenem se sporoča članom, da sc razdeljuje sladkor in sicer pridejo na vrsto člani od št. 490 da!je, bivajoči v Ljubljani. Vsak član dobi dva kilograma sladkorja, kar stane 13 kron. Brez članske izkaznice se ne dobi sladkorja. Kdor ga do 15. t. m, ne odvzame, ga kasneje ne dobi.
lj Pel presadllnlh kostanjev jc naprodaj na vrtu Elizabetne cesto štev. 9. Kostanji so že izkopani in bo prevoz lahek.
lj Zgubljeno. V nedeljo je zgubil dijak pri dramskem gledališču pri popoldanski predstavi črn plašč. Kdor ga je našel, prosim, naj ga odda v Bohoričevi ulici št. 10.
Nainovelie.
KARDINAL BOURNE V ZAGREBU.
V LJubljano pride v ponedeljek dopoldne.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 8. marca. Nocoj ob 10. uri sc je kardinal Bourne s svojim spremstvom pripeljal v Zagreb. Na kolodvoru ga je sprejel nadškof dr. Antc Baucr. Kardinal jc v latinskem jeziku ogovoril ln pozdravil nadškofa, ki se jo, isto-tako v latinskem jeziku zahvalil kardinalu. Velika množica ljudstva je kardinalu burno klicala »Živio«. Pri bprejemu so bili navzoči šo ban dr. Pa-leček, vladni poverjeniki in višji srbski častniki. Kardinal se jc v nadškofo-
vem spremstvu odpeljal v nadškofijski dvorec. S kardinalom je došcl minister za bogočastje dr. Alaupovič, dva kar-dinalova tajnika in delegat dr. Rittig. Za kardinala in spremstvo sc je zvečer v nadškofijskem dvorcu vršil soupč.
Jutri zjutraj ob 7. uri bo kardinal bral tiho sv. mašo, ob pol 11. uri bodo pri njem sprejemi, popoldne si ogleda mesto.
Kardinal odpotuje iz Zagreba v ponedeljek ob 7. uri zjutraj in pride v Ljubljano okrog 11. ure dopoldne.
Od tu bo svojo pot nadaljeval preko Trsta v Rim.
ŠVICA PRIZNALA NAŠO DRŽAVO.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 8. marca. Veliki zvezni svet švicarski je pozdravil ujedinjenje jugoslovanskega naroda in jc priznal kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
DR. LENARD V RIMU. — KA POTI V PARIZ, — TRPLJENJE NAŠEGA LJUDSTVA.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 8. marca. Semkaj je prispel iz Rima poročnik Ravnik, ki pripoveduje, da se je ta teden sešel v Rimu z dr. Leopoldom Lenardom. Našel ga je na jugoslovanskem poslaništvu v Rimu, kjer je poročal o nepopisnem trpljenju našega ljudstva v zasedenih ozemljih. Dr. Lenard je na poslaništvu zahteval potni list v Pariz, kamor odido na mirovno konferenco.
Našim ujetnikom v Italiji se godi strašno slabo. Naši ljudje so shujšani, sestradani, pravi skeleti v cunje zaviti. Zelo mnogo jih umira v taboriščih. Italijanska vlada odpušča le pravoslavne, t. j. Srbe, domov, med tem ko Slovence zadržuje.
17. pešpolk jo prestavljen iz Rive v drugo taborišče.
ITALIJANSKO - NEMŠKA - ČEŠKA
ZVEZA PROTI JUGOSLAVIJI.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Dunaj, 8. marca. Napravile so se važne trgovske zveze med Italijani, Nemci in Čehi. V nemških dunajskih političnih krogih smatrajo to za velik uspeh, ker je ost tc italijansko-nemško-češke zveze naperjena proti Jugoslaviji,
PONEDELJKOVA. SEJA VELIKEGA
POLITIČNEGA POMENA.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 8, marca, Verifikaciiski odsek nadaljuje svoje delo in obravnava sedaj sporne mandate. Doslej je odsek zaslišal izjave obeh nasprotujočih si strank v Bosni in Vojvodini. Ministrski svet je danes izjavil, da nima nič proti temu, čc se vrši prva seja v ponedeljek, dasi do tega časa ne bodo vsi mandati overovljeni. Pričakuje se torej, da bo prihodnja seja pojutrišnjem. Kakor se sliši v političnih krogih, bo ta seja velikega političnega pomena. V grupacijah strank ni nobene iz-premembe.
REŠITEV FINANČNEGA VPRAŠANJA. Dinar mesto krone.
(Posebno poročilo i Slovencu«.)
Belgrad, 8. marca, Rešitev financiel-nega problema je naletela na velike težave. Izmed raznih tozadevnih načrtov ima trenutno največ pristašev naslednji načrt: Vse krone se odtegnejo iz prometa. Namesto njih se odpeljejo začasni dinarji. Dinarjev bi se izdalo za 1 milijardo in sicer v veljavi 25, k večjemu 28 centimov, tako da bi bila krona vredna 25, največ 28 centimov. Vse vojno posojilo brez izjeme bi se črlalo, medtem ko bi se predvojna državna pesojila prevzela.
DANES SE VRNE REGENT ALEKSANDER V BELGRAD.
■Posebno poročilo »Slovcncu«.)
Belgrad, 8. marca, Jutri 6e vrne prestolonaslednik regent Aleksander v svojo prestolnico. Potuje čez Atene, Solun in Mitrovico, kjer ga čaka avtomobil, da ga pripelje v Belgrad. Ob priliki bo regent Aleksander govoril v parlamentu prestolno besedo.
POŠTNA ZRAČNA POŠTA MED BEL-GRADOM IN LJUBLJANO.
Danes priplove prvi poštni aeroplan v Ljubljano,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.!
Belgrad, 8. marca. Jutri ob 9. uri dopoldne odplovc iz Belgrada prvi poštni aeroplan v Ljubljano, ki *bo nosil seboj pošto,
ZVIŠANJE ŠTEVILA POSLANCEV ZA SLOVENIJO ODKLONJENO Z GLA-SOVI JBS IN SRBSKIH RADIKALOV.
(Posebno poročilo »Slovciicu*.)
Belgrad, 8. marca. V današnji roji verifilcacijskcga odseka jo bil stavljen j predlog, naj sc odsek načeloma izjuvi za pomnožitev mandatov. Na ta način bi so. lažje rešilo sporna vprašanja glede mandatov v Rosni in Vojvodini in bi
/
tudi Slovenija dobila pravično število poslancev. Predlog jc bil odklonjen z glasovi J. I). S. in srbskih radikalccv. Sprejelo so jo načelo, da sc število mandatov zviša po potrebi od slučaja do slučaja.
ZBOROVANJE DOMAGOJA.
(Posebno poročilo ^Slovencu«.)
Zagreb, 8, marca. Včeraj sc je izvršil občni zbor Domagoja, v katerega jc sprejetih za člane več Slovcnccv. Nekaj Slovencev jc tudi v odboru,
PREPOVEDAN SHOD RADIČEVE STRANKE.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 8. marca Policija je prepovedala zborovanje Radičeve seljačke stranke, ki bi se imelo vršiti ob 10. uri dopoldne. Vkljub prepovedi pridejo seljaki v velikem številu v Zagreb.
POSVETOVANJE O CERKVENIH ZA-DEVAH V LJUBLJANI.
(Posobuo poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 8. marca. V kratkem dospe v Ljubljano minister za bogočastje dr. Alanpovič, da se tu posvetuje s škofom J e g 1 i č e m in drugimi cerkvenimi krogi
0	raznih vprašanjih cerkvene organizacije.
KAJ BO S SVOBODNO TRGOVINO?
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 8. marca. Naredba o svobodni trgovini, ki jc izšla v službenih »Novinali«, se ne izvršuje. Vsled te naredbe so namreč ceno živilom tako poskočile, da so se pokrajinske vlade v Zagrebu in Novem Sadu odločila, da naredbe ne objavijo.
REVOLUCIJONARNO GIBANJE V ITALIJI.
(Posebno poročilo »Slovencu«.) ,
Ženeva, 8. marca. Vsi potniki, ki prihajajo iz gornjo Italije, poročajo o revo-lucijonarnem gibanju, ki dobiva vedno hujšo demeuzije. Splošno se sodi, da se katastrofa v gornji Italiji ne bo dala preprečiti.
JDS, IN AGRARNA REFORMA.
LDU Belgrad, 8. marca. (JDU.) Na vest belgrajskega ilsta »Pravda« v številki od 7. marca t. 1. o stališču, ki ga baje zavzema Demokratski klub Narodnega predstavništva v vprašanju agrarne reforme, priobčuje podpisani klub nastopni deman-ti: Ne odgovarja istini, da se je v plenarni seji Demokratskega kluba diskuHralo vpraSanje agrarne reforme in da večina poslancev oziroma vsi poslanci tsga kluba smatrajo reformo za preuranjeno. 0 agrarni reformi je doslej razpravljal samo klubov odbor za agrarno reformo. Demokratski klub bo svoje stališče o agrarni reformi zavzel na eni izmed bodočih sej, toda že sedaj izjavlja, da viada. v klubu nedcljeno uverjehje, da se treba provedbe agrarne reforme lotiti brez odlaganja, V to svrho je klubov agrarni odbor v svoji seji z dne 6, marca t. 1. delegiral dva člgna, ki naj pri ministrskem predsedniku pospešila provedenje agrarnega zakona — Za Demokratski klub. predsednik dr, Me-dakovič.
NARODNI KLUB V PARLAMENTU.
LDU Belgrad, 8. marca, (JDU) Včeraj se je konstituiral Narodni klub, v katerega so vstopile: Starčevičeva stranka prava, Napredna demokratska stranka (dr. Lor-kovič), Hrvatska zajednica (dr. Sunaiič), Jugoslovanska muzlimanska organizacija (dr- Spaho), Spinčič in dr, Drinkovič, Za klubovega predsednika jc izbran 'dr. Pavelič, podpredsednika sla dr. Drinkovič in dr. Lorkovič. V klubov parlamentarni biro so poslani dr. Pavelič, dr. Drinkovič, dr. Sunarič in dr. Hrasnica, Klubova tajnika sta dr. Krnic in dr. Polič,
SOCIALNO-BEMOKRAŠKI KLUB.
LDU. Belgrad, 8. marca. (JDU.) Klub jugoslovanskih socialno-deinokratskih poslancev v narodnem predstavništvu ee je sestal 6. marca t. 1. v Belgraclu ter jo za enakopravne predsednike izbral Vilima Bukšega, Vaso Kneževiča ter Josipa Petc-jana. Za klubova tajnika sta izbrana dr. Dragotin Lončar iu dr. Milan Sekulic. V klubu so zastopano Jugoslovanska soc. dem. stranka (Ljubljana), Soc. dem. stranka Hrvatska in Slavonija ter Srbsko-bu-njevški soc. dom. agitacijski odbor (Novi Sad). V isti seji sc je konstatiralo, da sklicuje uprava Srbske soc. dem. stranko brez prejšnjega sporazuma z glavnimi odbori zgoraj navedenih strank za 21. april kongres jugoslovanskih goc. dem. organizacij v Slavonski Bred in da jo s tem jasno in odkrilo započela razcepijo,:) je do sedaj edinstvenega socialističnega proletarijata na jugoslovanskih tleli. To namero potrjuje proglas za ustav o tvorno skupščino, v katerem •/. izkrivljenimi iu izmišljenimi navedbami nar—'a gorenje stranke. Spričo
1	tega jc klub sklenil glavnim odborom evo-• jih sirnuk i ' 'k-;'!:;, naj : a za 21. april
v Zagr b : i.li<c	,1 kongres, na
katerem noj sc izvr; l ujedinjenje v klubu
zastopanih sti'auk, na stališču razredne borbe proletarijata stoječih organizacij ter demokratsko in parlamentarne akcije bo-cijalno demokracije.
Mcstrolk S. K. S. Z.
*	Vnditeljski zbor Zveze Orlov ima
sejo v pondeljek, dne 10. marca ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni. Vabimo vse vaditelje!
*	Tržič. Kat. izobraževalno drušlvo &v. Jožefa si je nabavilo za novo društveno vorano nov oder; poslikal ga jc prav ličn-uo g. Mat. Bradaška iz Kranja. Pred predstav dne 2. marca t, 1. na novem odru je veljala ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev, katero jc društvo proslavilo z »Damjanko«, igro Jak. Špicarja v petih dejanjih z godbo in petjem. Danijanka —< poosebljena Jugoslavija — nam je predstavljala, kako smo dolgo časa sramotno robotali tujcem in kako jc slednjič vendar prišel vstajenja dan. K velikemu uspehu igre je največ pripomogel izboren nastop igralcev zlasti v glavnih vlogah in pa krasen nov oder ob mnogobrojni električni razsvetljavi. Na splošno željo sc igra Se enkrat in sicer nepreklicno zadnjikrat ponovi v nedeljo dne 9. marca točno ob šestih zvečer po znižanih cenah, da bo vsakomur omogočen dostop,
*	Radovljica. Tukajšnje Izobraževalno društvo živahno deluje. Priredilo je v zadnjem času sledeče predstave: »Pravica se je izkazala«, »Sinovo maščevanje«, Krivo-prisežnjk«, dr. Krek: »Tri sestre« in burko »Rdeči nosovi«. Na vsporedu so bili tudi pevski in tamburaški zbori.
*	Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je 2. in 4- t. m. uprizorilo v Ljudskem domu clobroznauo igio »Lumpacij Vagabund«. Uspeh je bil prav povoljen, tako da se je čula soglasna sodba: Društvo je pri izbiri igre imelo srečno roko; hotelo nam je podati nekaj lepega, a vendar v naših razmerah izpeljivega, in to se mu je tudi popolnoma posrečilo. Uspeh igre pa je zavisen od igralcev in ker so vsi, ki so nastopili, prav častno in v polni meri izvršili svoje vloge, nas je igra v vsakem oziru zadovoljila. Vseh sodelujočih seveda ne moremo navajati — na gledalikem listu, ki ga je društvo izdalo, jc napisanih nad 20 sodelujočih oseb —, a omeniti moramo one, ki so imeli daljše vloge in so se mogli popolnoma uživeti v značaje, ki jih zahteva igra. Zlasti se je kot izbornega komika izkazal g. R, Vrančič v vlogi Čevljarskega pomočnika, ravno tako lep uspeh je dosegel g, Iv. Peterlin v vlogi krojaškega pomočnika. Prav dobro je igral g, Av. Je-ločnik mizarskega pomočnika. Istotako nam je ugajal g, L. Šinkovec v vlogi mizarskega mojstra. Pohvaliti moramo tudi režijo in spretno urejeno scenerijo, kakor tudi to, da so bili odmori med posameznimi dejanji izpopolnjeni s točno in s pravim umevanjem izvajanimi točkami na klavirju.	A. S-
Zagrebška borza.
Zagreb, 8. marca. Radi generalno slavke bančnih uradnikov so izostali zastopniki bank, a ostali obiskovalci niso imeli vaje za sklepanje kupčij. Prometa, razun par sklepov, ni bilo
nobenega.
j ~ "
pr Narodna ornamentalna umetnost.
rofesor Albert Sič v Ljubljani je izdal štiridelno zbirko -Narodne vezenine na Kranjskem-:; zbirki »Kranjski pirhi* in ^Kožuhi na ranjskem« ste v skicah gotovi in za tisk pripravljeni. Profesor Sič namerava izdali sc razne druge zbirke te panoge, da bode narodna ornamentaina umetnost zbrana v celoti. Ker bo v to svrho prepotoval šc velik del Kranjske, mu je deželna vlada dovolila primerno podporo.
pr O Claude Debussyju, čigar pesmi bo pela Cirila Medvedova na koncertu dne 10. t. m., pišo Giac. Sotaccioli v neki svoji kritično-estetični študiji: Dobussvjeva vokalna glasba ni po svoji samoniklostl, bogati vsebini in mnogoličnosti samo naj-interesantnejša, kar je je ustvaril ta slavni mojster, ampak na.m odkriva pota. To so pota napredka, za katera ga je morda navdušil Mussorgt kij (čigar pesuii nam tudi zapoje Medvedova) do svoje gigantsko popolnosti, pa- so je Debu?sy povspel sam; O Mussorgskem pa drugič več.
CtH|!3©2bsŠ3,3fe@ novice.
g živež iz Ameriko. Koncem februarja jc dosegla odproma živeža iz Amerike višino 700.000 ton. V januarju jo znašal izvoz le 332.000 ton in jc bilo zato uporabljenih 200 parobrodov. Vso blago prejema v Evropi evropejslc?. ljudska pomožna komisija, ki stoji pod kontrolo Ilerbertu Hoo-\vcra. Od vsega tega blaga ni dobila Nemška ničesar. Ainerikanska vlada rnzuolaaa
t velikimi zalogami žita, moke, konzerv, sušenega mesa in masti. Najglavnejša luka za Izkrcavanje je Rotterdam. Od tam se blago dirigira v Trst In Reko.
< g Financijalno stanje Rusije je strašno, in mi smo proti Rusiji v nebesih. Po poročilu financijalnega komisarja Krestinskega so iznašali stroški v 1. 1918. 47 milijard, a dohodki za prvo polletje 600 milijonov rabljev, za drugo pa 12.730 milijonov rabljev. Dohodki ao narasli vsled v oktobru odrejenega obdačenja kapitala, kateri davek morajo plačati oni, ki imajo večji mesečni dohodek kot 1500 rabljev. Davki na samljišče, trgovino in promet pa ne dona-šajo vsled dezorganizacije toliko, kolikor se je preliminiralo. Deficit je znašal v I. polovici 1918 17 milijard, v II. bo prekašal 26 milijard.
g Južna železnica. Denarne razmere Južne železnice so vsled jako skrajšanega prometa slabe: Dohodki ne zadoščajo niti sa pokritje obratnih ctroSkov. Uprava juž. leleznlce je prisiljena, da se obrne do Jugoslovanske, avstrijske in čehoslovaška vlade, da JI dajo predujem, da zamore vzdrževati velikanski obrat do ugodnejših razmer. Kot izvemo, je zastopnik južne železnice že odšel do naše vlade v Belgrad.
g Kutjevo, Industrija drva d. d. Pod tem imenom se je v Zagrebu pod egido Hrv. eskomptne banke ustanovilo delniško društvo z glavnico od šest milijonov kron. Namen društva je, izkoriščanje lesa na posestvu Kutjevo in trgovina lesu na veliko. Podjetje je čisto v jugoslovanskih rokah.
g Nova jugoslovanska banka v Subo-tld. V Subotici osnivajo novo veliko banko pod imenom: »Trgovačka eskomptna banka« z delniško glavnico 10 milijonov kron. Ustanovitelji so jugoslovanski domačini. Intereslran je tudi velik hrvatski de-narni zavod.
g Eksportnl sindikat amerlkanske tekstilne Industrije. Štirideset največjih ame-rikanskih udruženj tekstilnih tvornic Je sklenilo v Newyorku eksportnl sindikat, ki bo v vseh državah sveta ustanovil svoja zastopstva.
g Petrolejska industrija v OallclJL Obrati za pridelovanje petroleja v Galiciji so vsi v delu ln nabralo se Je že toliko petroleja, da ga bodo lahko Izvažali v češko, Jugoslavijo, Madžarsko ln Avstrijo.
g Preskrba Danske z električnim tokom je zasnovana tako, da bo napeljana elektrika iz Norveške, ker nima Danska dovolj vodnih sil. Potežkoče dela projektirana napeljava skozi kabelne; političnih zaprek ni sedaj, ko j« končala vojna, nobenih več. Ako se bo ta načrt uresničil, postane Danska popolnoma neodvisna od dovoza premoga.
g Blagovni promet med Češko in Avstrijo, češke banke bodo sporazumno s trgovinskim ministrstvom osnovale kontrolno udraženje, katero bo urejevalo kom-
Renzacije in nadzorovalo uvoz in izvoz, [a Dunaju bo ena podružnica, katero bodo vodile dunajske češke banke.
g Nemška Avstrija za premembo valute. V Avstriji vidijo, da je s tem, da Jugoslavija in Čehoslovaška resno delajo na osnutku lastne valute, nastala za njih neposredna nevarnost državnega bankrota. Sedaj hočejo, da nadoknadijo zgubljen čas m so začeli z vsemi silami se pečati, da uredijo svojo valuto. Radi bi uvedli marko ia se tako naslohili na Nemško republiko. No, Nemci ne bodo veseli tega neljubega priveska I
g Država! bankrot v Nemčiji Finančni minister Sudekum je izjavil, da obstoja na Nemškem mogočnost skorajšnjega bankrota, ker je financijalno stanje države ne-obično slabo.
g šota kot nadomestek za premog. Z ozirom na veliko pomanjkanje premoga opozarja inž. V, Fritsch v Gradcu na domače kurivo: šoto. štajerska ima dovolj barij, ki bi se dala v kurilne svrhe izvrstno izkoriščati. Šota kot kurivo ni dosti slabša od rjavega premoga. Glasom angleških poročil se doseže z 1 tono suhe šote 88 do 92 tisoč angleških kub. čevljev plina, 70 do 80 odstotkov amoniaka in 3 do 6 odstotkov katrana. Angleški profesor Baly celo trdi, da je ena izmed skrivnosti nemških uspehov v vojni to, da je Nemčija svoja barja in postranske proizvode smotrno izrabila.
g Izgledi sladkorne produkcije leta 1918—19. Produkcija sladkorja je padla zadnja leta v vseh evropskih državah. Nekateri strokovnjaki so izračunali, da bo letošnji pridelek znašal okoli 39 milijonov kvintalov, medtem ko je bilo L 1914-15. pridelanega 77 miljonov kvintalov. Najbolj se je zmanjšalo pridelovanje v Rusiji, Nemški in Francoski. Glavni vzrok tiči v pomanjkanju delavskih moči, vagonov in premoga. Vsled premalo delavcev se je zmanjšala količina s sladkorno peso posejanega polja in pridelek, a vsled pomanjkanja vagonov in premoga leži mnogo repe neizrabljene in gnije. Edine zemlje, ki bodo imele sladkor za izvoz so Čehoslovaška in Ukrajina. Prva bo naibrž pridelala letos okoli 6 milijonov kvintalov. Sporcdno s padanjem pridelovanja sladkorja iz repe, se je povišala produkcija sladkorja iz trsa. Leta 1918-19 bo znašala 123,366.000 mili-
jonov kvintalov. Največji povišek ima Kuba z 36 milj. kv., medtem ko je pred vojno prideloval le 27 milj. kv. Velika nevarnost je, da potisne sladkorni trs sladkor iz repe popolnoma iz svetovnega trga. Radi tega bodo morale evropske države z vso silo delati za povzdigo pridelovanja sladkorja iz repe. Posebno tudi raditega, ker so odpadki pri pridelovanju sladkorja velikega pomena za poljedelstvo. Poleg tega je pa sladkor najugodnejši predmet za uspešen izvoz, ki bi omogočil, da se popravi valuta. Upamo, da bo tudi naša vlada skrbela, da se dvigne pridelovanje sladkorja, ker se nahajamo mi v posebno dobrem položaju posebno za izvoz v Oriient, kjer bi mi lahko zavzeli vsa tržišča, ker je ruska sladkorna industrija popolnoma uničena in ker bi vsled svojega boljšega zemljepisnega položaja lahko tekmovali tudi s Čehi, ki se že pripravljajo, da zavznmejo vsa orijen-talska tržišča, kjer so bili prej Rusi.
(Iz zasedene domovine.)
Verska izobrazba laškega vojaka mora biti zelo pomanjkljiva. Če gre duhovnik s sveto popotnico mimo njih, se nihče mimoidočih vojakov za to ne zmeni. Niti se ne odkrije, ne salutira, ne postoji, ne poklekne, ampak gre meni nič, tebi nič mimo. Iu to se dogaja povsod. Iz tega je razvidno, da je verska Izobrazba zelo majhna. Temu se seveda ni čuditi, ker je veronauk iz laške šole deloma izključen ln samo odvisen od dobre volje staršev.
Sicer je pa tudi v drugih rečeh laški vojak velik siromak. Polovica jih ne zna ue brati, ne pisati. Ljudska šola je sicer obvezna, pa kdo se briga za izvedbo tega zakona. Če pride otrok v fiolo je prav, čo ne pride, je tudi prav. Laška vlada, kakor pravijo častniki, sama rada vidi, če otroci ne gredo v šolo, češ da se dajo nepismeni ljudje veliko lažje vladati kakor pa pismeni. Da, neumnost marsikomu prav pride. Redkokdaj je videti laškega vojaka z knjigo ali s časopisom v roki. Naši vojaki so Imeli vsak svoj list, med Lahi so pa taki redko sejani. Pojo, žvižgajo, se sprehajajo in pa čakajo na »licenco« (dopust). Sicer so pa mirni, bolj plahe narave. Boje so pa Srbov ln karabinijerjev, teh laških »kozakov«.
Šikane, ki so gode na zasedenem ozemlju, prihajajo od laške komande, vojaki so pri tem čisto nedolžni.
Gospodarstvo Turčife.
Evropska javnost se bo morala sčasoma začeti zanimati za vse. Saj je danes svet tako prepojen, da vsak gospodarski pojav ene države ali dežele kaže svoj vpliv na vse druge. Zato poglejmo tudi v azijsko Turčijo, če bi se morebiti dobilo tam to ali ono. Rud je dosti, tako broma, železa, bakra, v Mali Aziji veliko soli, v Palestini foslatov in asfalta. Največjega pomena so pa silno bogati mezopotamski petrolejski vrelci, skoro gotovo najbogatejši na svetu, petrolej je po svoji kemični sestav! podoben onemu iz kavka-škega mesta Baku. Ko bo enkrat dograjena bagdadska železnica in njene stranske proge, bo možno tudi racionalno izkoriščanje teh vrelcev, kar dosedaj vsled prometnih težkoč ni bilo mogoče. Na mezopotamski petrolej mejijo perzijski vrelci ob reki Karun, ki jih izkorišča augloper-zijska petrolejska družba s soudeležbo kapitala angleške vlade. Kako se taka stvar splača, se vidi iz tega-le: V poslovnem letu 1914/15 jo delala družba samo osem mesecev, veliko blaga se je izgubilo, Turki so vzeli petroleja za 51.000 funtov štcrlingov, no da bi kaj plačali (funt šterlingov je bil pred vojsko 2-1 kron), in kljub temu se jo končalo leto pri osnovnem kapitalu 2'/a milijona funtov s čistim dobičkom dveh milijonov, Torej je bil kljub velikim izgubam čisti dobiček enega samega leta skor,o tako velik kakor naloženi kapital. Ni čuda, da točijo Nemci bridke solze po tem raju bodočnosti, o katerem so toliko sanjali, in da so Angleži posvečali temu bojišču tako pozornost. Vpili so: glavna in odločilna bitka se bije na Francoskem, kar je bilo tudi res, zraven so pa z največjo vnemo delali v Mezopotamiji. Rjavega premoga je tudi nekaj, črni premog pa nahajamo pri Hera-kleji blizu Carigrada tik ob morju, kar je treba z ozirom na transport prav posebno povdarjati. Seveda je pa turško rudarsko pravo prav temeljito zastarelo ln ga bo treba popolnoma spremeniti. Dosedaj so bili davki tako visoki, da si skoro nihče ni upal kopati.
Veliko preuredb bo treba tudi v k m e-t i j s t v u. Brez agrarne reforme tudi Turčija ne bo mogla nikamor, kmetijstvo bo tam še za dolgo časa prva panoga gospodarstva. Turek živini ne da md zrna in tudi ne pozna otrobov itd., zelo zanemarjeni travniki ln pašniki so kisli in močvirni, manjkajo sploh vsi predpogoji umno živinoreje: zato ul čuda, da je turško go-
vedo — razen v Siriji — prav zanič. Sicer je to tudi deloma posledica podnebja, a kljub temu bi se dala kakovost, prav izdatno izboljšati in sicer brez uvažanja tuje plemenske živali. Zato bi bilo v prvi vrsti potrebno gojiti pripravna krmila, izboljšati travnike in pašnike, izboljšati tudi zimsko krmo s senom — ki ga ne poznajo povsod! — in b priboljški raznih gomolj In koreninskih sadežev. Za bolj suhe pokrajine priporočajo lucerno, za bolj mokre pa rdečo deteljo. Pozneje bi prišle kmetijske zadruge itd., uspehe poznamo iz drugih dežel. Misliti bi morali zlasti na rejo mul, ki so najboljša vprežna živina za one kraje.
Velik dobiček prinaša Mali Aziji *e danes reja angorske koze, ki se ho pa dala še dvigniti. Samo Mala Azija ima skoro deset milijonov koz! Vsako leto prodajo že sedaj okoli poldrugi milijon kilogramov surove volne, kilogram tri do štiri krone v predvojni vrednosti Strokovnjaki bi morali dognati, kaj bi bilo bolje za nas: ali gojiti domačo ovčjerejo ali kupiti azij-skoturško volno ali pa avstralsko, argentinsko in jugoafriško. Zgled Palestine, kjer je par res vzornih obratov, nam kaže, do koliko popolnosti se ta panoga lahko vspne; v Palestini nese reja koz letnih 50 odstotkov 1
Velikanska je tudi bodočnost perut-ninarstva. Kar skomine se nam delajo, če slišimo o tamošnjih cenah: eno krono stane gos, dvajset do trideset vinarjev že precejšen piščanec, deset do dvajset vinarjev pa da gospodinja za deset do dvanajst jajc! Izplačala se bo tudi reja arabsko-anatolskega konja.eksport južnega sadja, vinarstvo itd. Sirska, posebno še palestinska viua se morejo kosati z vsakim dragim vmom. Zelo mislijo tudi na sladkorno peso in pa na krompir, ki ga še vsak Turek ne pozna ne! In vendar so peščena tla notranje Turčije tako pripravna ravno za krompir. Takih sadežev je treba žo zato, da se zavarujemo proti posledicam slabih letin Tudi žita bo lahko dosti več kakor Ka je danes. Seveda je treba še enkrat povdarjati potrebo temeljitih reform. Najprvo je treba odpraviti »desetino«, ki pa znaša v resnici 12'6 % brutodohodkov in ki je tem občutljivejša, ker jo imajo v rokah najemniki. Ti vampirji kmeta popolnoma izsesajo. ta desetina kmeta skoro popolnoma uprbpasti; plačati pa mora P'»ieg tega še hišni davek, zemljiški davek, davek na živino, na svojo lastno glavo kakor tudi na glave družine, davek na pota! Sest sedmin vseh davkov plača na Turškem samo kmet! Če mu agrarna reforma omili davčno strašilo, potem si bo lahko nabavil tudi novo orodje in vrgel svoje predpotopne stvari v stran. Seveda kar vse naenkrat zavreči ne kaže, slaba tla tega ne dopuščajo. Naš plug na primer za slana tla ni pripraven, ker gre pregloboko in vrže v zemlji skrito sol na dan. Zato jo dober samo turški plug, ki zrahlja samo najgornjo plast. Nemški učitelji so hoteli Turkom pokazati, kako so orje, in so vpeljali plug, ki gre na globoko. Posledica: sol je prišla na površje, pridelka je bilo še manj kakor preje.
Vsekakor ima pa azijska Turčija še veliko gospodarsko prihodnost in gledati bomo morali tudi mi, kako se bo razvijala in kaj bo dobiti od tam; oziroma, kaj bomo prodajali tja, ko so bo enkrat kupoval-na moč tamošnjega kmeta dvignila.
iageš^ska leieznlcjL
Koliko kričanja je bilo po nemških listih o železniški zvezi med Berlinom in Bagdadom, koliko brošur jo razmotrivalo to vprašanje! Ni čuda, ta železnica bi bila odprla Nemčiji velikanske zaklade, bodisi poljedelskih v Mali Aziji ali pa rudarskih v Mezopotamiji; zlasti za prevoz petroleja bi bila velikanske važnosti, in to v današnjih časih bencina, avtomobilov in aeroplanov že nekaj pomeni. Sedaj so jo dobili pa Angleži v roke, pridno zidajo naprej, upajo, da bo v celoti stekla leta 1920.; in zlati tok, ki so si ga obetali Nemci, se bo izlival ua Angleško. Čudno se nam pa zdi, da je imela gradnja to železnico boriti se s tolikimi težkoSami, in siccr ne ravno z gradbenimi, temveč s financielnimi.	/
Štiri vojske so motile normalno gradnjo in obrat, so spodkopale marsikako fi-nancielno podlago. Dolgotrajna prerekanja z raznimi vladami, rentna vprašanja, dobava denarja le od časa do časa, vse to je oviralo veliko delo. To je obrat na najdaljšo obroke, ki ga niso samo v posameznih delih zidali, temveč tudi samo od časa financirali. Brez ovir sta so obnesli samo dve izdaji delnic, prva- leta PJOi. z 86.4 odstotki v znesku 53 milijonov kron, druga leta 1910. z 8G.5 odstotki v znesku 10G milijonov. Obe nesota samo 4 c/c, a sta tudi tekom te vojsko čudežno malo trpeli. Koncem julija 1914 jc bil njihov kura 70 in 72, koncem 1916 07 in 65, danes je pa veliko višji, nad 80. Če primerjamo 8 tem padanje vrednosti raznih drugih nemških, francoskih in ngleških papirjev, .vidimo, da je to podjetje prav na dobrem.
Držala sta kurs do konca vojske posebno privatni nemški kapital ln pa carigraški trg, ki sta imela oba veliko zaupanje v bodočnost podjetja. V pravnem in resničnem pomenu so posojila bagdadske železnice vendar lo državna posojila z držav-« nimi jamstvi. Lastnica železnice, neka akcijska družba, Je dobivala akcijo le kot podporo In da jih je dajala naprej; ona sama s kapitalom šestnajstih milijonov kron ne daje zadostne varnostL
Dočim je šlo pa pri prvih dveh izdajah delnic še dosti gladko, so se pri tretji — 116 milijonov — že pokazale zapreke. Tripolitanska in balkanska vojska sta zelo neugodno vplivali na razmere ua finančnem trgu, zlasti pa za pogoje financiranje. Nazadnje se je zavzela za tretjo posojilo nemška bagdadska finančna družba, tik pred začetkom vojske; to že zato, da se gradba ne bi prekinila, kar je takrat grozilo. Nekaj predujma jo dobilo vodstvo tudi pri francoski akcijski družbi ana-tolskih železnic itd., a denar kar ni hotel skupaj. Kriva temu je bila seveda v prvi vrsti vojska in z njo vštric stopajoča podražitev materiala in delavnih moči, pogled v negotovo bodočnost rentiranja itd. Gradnja sama tudi že zato ni mogla naprej, kor sploh dolavcov ni bilo mogoče dobiti. Nazadnje so so je usmilili Nemci, seveda iz svojih namenov; ln lepe slike nemških ilustriranih listov so nam kazale, kako gradba lepo napreduje.
Sedaj so pa, kakor omenjeno, prijeli Angleži, in leta 1920. se bomo iz Ljubljane lahko peljali direktno do Perzijskega zaliva. Najtežji deli so že končani, zlasti predori *kozi gorovji Tavrus in Amanus.
Na potu na Slovaško sem; peljem se v Novi grad. Na postajah so mažarske straže, po mesto vihrajo izzivalno petelinova peresa mažarskih orožnikov. AU v dušah je že preobrat. V vlaku sem se spoznal z visokošolcem Slovakom, Kako navdušen je. Vojni dogodki so ga odtrgali od študij; ne more se več uglobiti v svoje strokovne vede, vedno več si dopisuje s slovaškimi študenti, ustanavlja dijaška društva ter prinravlja ustanovitev dijaškega lista. — Aa zapravljam semester — je pripomnil in vzdihnil.
Slovaški pogovor je privabil k nama nekaj židov. Vračajo se iz Budimpešte, kamor so bili pred dobrim mesecem pobegnili, v Oravo in Trcnčin,
No, v Budimpešti so razmere doma-lega slabše kakor pri nas. Verujem jim. Saj so vmes videti premožni ljudje. Komunistično gibanje v Budimpešti jih je ustrašilo.
V Lučencu je življenje jako nemirno. Brezposelni se gnetijo pred občinsko hišo ter zahtevajo podpor. Na voglih so gruče ljudi, večji del kmetov in žensk, ki berejo madžarske lepake, ki javljajo prebivalstvu, da bode v bližnji bodočnosti češko vojaštvo zasedlo mesto ter opominjajo ljudi, naj bodo mirni.
Obiskal sem z nekaterimi novimi znanci peka Nosal.i, ki je izmed najodloč-nejših slovaških slovaških domoljubov v Lučencu, Bolan Ježi v postelji z razpetimi golimi rokami. V sosednji sobi je bolan triletni sinček. Pretresljiv prizor. Nosal si je nakopal hudo pljučnico, ko je hitel v Bansko Bistrico na ljudski shod, kjer sc je prehladil. Ves potrt toži: Slovaško vstaja, jaz pa se odpravljam v grob. Kako bi šc rad živci, ko je napočilo mojemu narodu novo življenje, Vsepovsod živahnost, a jaz gnijsm tu na postelji, In v sosednji stanici šivajo pridne roke njegove svakinje češkoslovaški grb na belo-modro-rdeči prapor. Rabili ga liodo ob prihodu čeških vojakov. Najmlajši otročički pa veselo skačejo: Kmalu, kmalu bodo prikorakali naši vojaki.
Idimo na ljudski tabor na Malnici. Na kolodvoru nam trgajo madžarski vojaki češkoslovaške trobojnice, dasi mi ugovarjamo. Kličem madžarske častnike, železniške uradnike, naj intervenirajo. Zastonj. Nadporočnik sc izgovarja, da ne more vojakov kaznovati, siccr bi se proti njemu vzdignili in ž njim vred vse mesto. Uradniki tudi skomizgajo z ramami, češ, da jim ne morejo pomagati. Hočemo govoriti z mestnim madžarskim narodnim svetom, da bi posredoval, a postaienačel-nik se izgovarja, da telefon ne iungira. Madžarski pomorščak z rdečo kokardo, ki je prideljen -vojaškemu nadzorstvu, nam pojasnjuje:
*Dok'er smo mi tu, ne smete nositi čeških znakov. Ko bodo tu Čehi, potem si pripnem ta znak še sam. Ti vojaki so pravi bedaki. Jaz sem BudimpCStanec, komunist. Ni sc nam treba prepirati za kokar-de, prijatelji moji, ampak razdelimo med prcbivalcc blago, kar ga je še po zalogah, skladiščih in po vojnih mlinih. To bi bilo dosti bolj modro.
Malinec je lepa, velika gorska vas. Strme, s snegom pokrite rebi so posejane z lesenimi kočami, V belem morju vidiš vrste
rdečih otočičev — streh — kajti pobeljene stene koč se spajajo s snegom. Ljudje so bolj majhne lepe rasti tipa detvanske-ga rodu. Sredi vasi stoje v gručah mladeniči, dekleta, starke, deca v praznični obleki, oguljeni vojaki s slovaškimi trobojni-cami. V gneči plapola pet narodnih zastav, ki so jih prinesli vaščani iz bližnjih občin. Vse vkup je jako pestra slika. Vse je polno cvetoče pomladi, mladega življenja, prava slika probujenc Slovaške.
TrSčat evangclski župnik govori cg nje vito o slovaški preteklosti, o needino-i sti, o tisočletni sožnosti. V množici kar vre. Šele 3—4 tedne je tega, da je selo, v katerem je prišlo do protižidovskih izgredov, napadel židovski oddelek madžarsk" lučeniške posadke. Vojaštvo je streljalo neoboroženo množico, nremožnejšim sestnikom so s silo jemali zaloge živil, ob leko in denar.
A najlepšega mladeniča, vitkega ka kor smreka, krepkega kakor medved, so ustrelili prvega. Zvezali so ga i mučili. O da bi imel proste roke, pobil bi jih bil deset — toži župnik in solza mu sili v oko,
Čez teden dni sem spet prišel v Novi grad. Na kolodvoru v Filakovi je vse polno begunfcev, uradnikov, ki spešijo }z Slovaške v Budimpešto. Medli, bledi možje, zaspane ženske, vsake se drži eden ali dva otroka. Zdaj priropoče vlak iz Zvolina r, češko-slovaškim osobjem. No, na fila-kovskem kolodvoru še poizvedujejo madžarski gardisti v vlaku po živilih. Neki žid se obrne k sopotnikom, ki se peljejo V Zvolen:
»Prijatelji moji, mi smo zdaj tu vsi vrli madžarski rodoljubi, a ne bo pretekla ena ura, pa bomo vrli Čehoslovaki!«
Ta ali oni ugovarja, a slabo. Čez nekaj minut korakamo čez reko Ipol in pozdravljamo navdušeno prvo češkoslovaško stražo, legior.arje z italijanske fronte. Madžaronski in židovski sopotniki vlečejc drug za drugim iz žepov češko-slovaške »robojnice, da bi si jih — sicher ist sicher «— na suknji pripeli.
V Lučapcu nas nozdravljajo na kolodvoru bodri Sokoli. Oko zastonj išče madžarskega pomorščaka — komunista. Gledamo prve narodne praporje, slovaške lepake, naznanila. Slovaški kmet v kožuhu pozdravlja žida, stoječega med vrati lepe modne trgovine:
»Dober dan!«
»Dober dan, očka!«
»No, kaj že znate slovaško.«
»Pa še dobro, očka.«
Očka je šel z nasmehom dalje in govoril tiho zase:
»Nestvori!«
V	političnih krogih zastopnikov vseh držav rili vedno bolj v o»predjo\rusko vprašanje. V olieielnih iu neoficielnih posvetovanjih se priznava \ažnost ruskega problema.
V	današnjem uvodniku — piše dr. Hanuš Jelinck, pariški dopisnik »Narodnih Listov« — v listu »Victoire« napada ostro Gustav Hervo rusko politiko entente, ki jc z nesrečnim pozivom na otoku Prin-kipos podžgala boljševiške tolpo k novim vpadom v Ukrajino. Hervo očita ententi d v p veliki zmoti.
Prva je bila to, da je verovala v možnost socialistične revolucije v tej nesrečni, v toliko ozirih nazadnjaški ruski državi, da ne umeje, da je maksimum dosegljive revolucije uvedba politične svobodo kakor na zapadu v parceliranju veleposestev in občinsko posesti na mnoge majhne kmetije. —
Druga napaka jo bila domneva, da bi se mogla nekoč Ukrajina odtrgati od Ruskega ter nastati samostojna država. Nesrečni diplomatje niso vedeli, da je od Arhangelskega do Odese, od Kijeva do VI a-divostoka napravila klasična ruščina ne-razruSljivo zvezo med 150 milijjoni ljudi in da so edina razumna in praktična misel z ozirom na neizmerno obsežnost Rusije, ruske Združene države, kojib trdni stebri bi bili Velika Rusija, Ukrajina, Kavkaz in Sibirija.
Dokler je še čas, je treba opozoriti na tretjo zmoto, ki jo ravnokar izvršujejo, ko delajo s strašno Rusijo kakor quantite ue-gligeabli, do te mere, da ji odrekajo mesto velikega naroda v krogu zaveznikov, tej Rusiji, ki jo izgubila štiri do pot milijonov ljudi na bojiščih!
Kaj se naši diplomatje ne zavedajo, vpraša se Herve, da ne bo jutršnja Rusija — razume se domoljubna Rusija, ki bo edino jutri živela — pripoznala nobene amputacije, ki ji bodo danes usilile, če bo še dalje stala pred vrati mirovne konferenc! — na katero bo čez nekaj tednov treba. poklicati tudi Nemčijo.
Če no pride pariška konferenca k razumni presoji ruskih reči — pravi dalje Herve — mi bo žal vseh teh malih narodov, ki jih napravimo okrog Ruskega; žal mi jo Fincev, žal Poljakpv, žal Rumunov, dokler ruski medved no ozdravi.
A predvsem obžalujem cclo Evropo, če bodo zavezniški diplomaij« napravili to blaznost, da bodo naredili svobodne narode, neodvisne od Ruskega z Estonskim in ozemljem bivših baltiških pokrajin tako, da bi japrli bodoči ruski državi izhod ua baltiško morje.
Če pa Nemško s 100 milijoni prebivalcev, Rusko z 200 milijoni in naj se tudi
ne zvežeta, tvori z Japonsko samo od Severnega morja pa do Paciiiškega occaun kontinentalni blok, proti kateremu bo blokada angleško - ameriškega brodovja brez j moči, iu so bodo presneto Kialo storilo iz vsega našega mednarodnyga orožništva in iz vseh naših (?ružb narodov!
Kaj ne vidi plemeniti predsednik Wil-son te v oči bijoče pravice, češ, da je Američan in da ne čuti evropskih odnošajev tako dobro kakor mi; ali gospodjo Lloyd Georgc, Sonnino, ki so Evropejci, naš narodni »Tigor«, ki jc poleg vsega tudi vo-liki Francoz?
Nazori Hervcjovi so zajemljivi, posebno, čo jih rmojimo z nazori Savinka in s političnimi perspektivami na bodočo češko politiko z ozirom na Rusijo kakor sem obrazložil v pogovoru z doktorjem Kramarjem. Današnji »Ncwyork Herald« je prinesel članek pod nas'ovom »Zavezniki so zapustili Čehoslovake v Sibiriji, kjer so sedaj brez pomoči«, v katerem opisuje situacijo češkoslovaške armade po poročilih, ki jih je prejel dr. IL A. Gibbons od ( Američana Iz Omskega v Sibiriji. Čeho- j slovaki, ki so prišli v kontlikt z boljševiki i proti svoji volji, ne dobivajo nobeno pomoči od zaveznikov. Dopisnik jc prepričan, da,je potreba, ali poslati, v Sibirijo znatna ojačenja, zaloge zdravil, odej, obutev, da bi jih poceni pridali nezadovoljnemu ljudstvu, brez vsakega policijskega nadzorstva, ali prepustil' deželi in prebivalstvu, naj sama odločUa. Dosedanja politika zaveznikov ni prava fn ne privede do rešitve ruskega problema.
Vsi t? glasovi pričajo, da bo rusko vprašanje prišlo kmalu v ospredje in obenem potrjuje pravo orijentacijo našo inozemske politike.
Češko politiko ua Rusovskem so v začetku vodili s pravnim instinktom češki vojaki, ki so docela dobro čutili, kaj je treba storiti. Izprva so so pojavljale krize in se je bilo bati, da se ne bi naše gibanje izkoristilo v prospeh reakcije, ali ta nevarnost jc bila v kali zatrta. Naši ljudje sq niso nikdar hoteli inošati v notranje prepire ruskih strank. Našim ljudem je, šlo edino za to, da otmejo Rusko, in sicer napredno Rusko. Naše delovanje je bilo povsem spontano, ki je imelo svoj izvor v idealnih Čustvih. Rusko je propadlo nemškemu vplivu in naši so čutili, da je treba pomoč ter so neustrašeno tvegali kri in življenje za ruskega brata. Čehi so oteli Sibirijo ter so izvršili ne samo veliko politično delo, temveč tudi veliko delo nravnosti. Rodoljubnim Rusom, ki jih jo izprva nemški, pozneje pa boljšcviškl teror preganjal, so dali prelep zgled nravne sile in srčnosti. In spoštovanje, ki so si ga Čehi v vseh domovinsko čutečih Rusih pridobili, jo ogromen rezervni kapital, je
pravi pravcati zlat zaklad, ki si ga je naša
politika naložila za prihodnost. Dandanes vedo in znajo vsi Rusi brez razločka, naj t,i spadajo k revolucijski alt konsorvativni stranki, da so bili Čehi oni ruski prijatelji, ki, jih v dneh groze in bede niso zapustili.
Mi Slovani, ki smo bili z Rusi zmeraj bolj intimno spojeni, imamo vsekako jasno stališče. Delovali bomo i skrajno pre-vidno, v notranjo strankarsko »nore so no bomo mešali, duši ne bomo tajili svojo demokratične, socialne in neprednjaške simpatije. To je naše pravo. A to je tudi naša dolžnost, dolžnost, ki iso nam jo naložile narodne tradicije izza Kollarjevih časov, temveč jo tudi dolžnost, realno politike. Dejal sem, da imamo v Rusih velik nravni kapital, ki smo ga pridobili z drznim pogumom in s krvjo naših hrabrih mladeničev — nikakor* torej ne smemo zavreči tega zaklada. Vsekako, da no twv mo pronapenjali svojih sil. Danes je naša prva in edina naloga, da konsolidiramo svojo lastno državo, da doma neprestano delnmo, gradimo ali stalno moramo gledati naprej v prihodnost. In nedvomno je in ostane, da ima naš prijateljski in intimni stik z Rusijo za našo državo .velik pomen.
Zasebno učilišče Legat v Maribora,
Dne 1. aprila 1910 sc prično novi tečaji za stenografijo (slovensko in nemško), strojepisje (slovensko in nemško), pravopisje v zvezi s poslovnimi sestavki, računstvo v zvezi z enostav* nim knjigovodstvom, lepopisje, slovenščino in nemščino. V nadalje« valnem tečaju za slovenščino sc bo učila gramatika in korespondenca. Podrobna pojasnila v zasebnem učilišču L e g a t { Maribor, Viktringhovova ul. 17, I. m Prospekti zastonj.
Poizvedovalaica. Mlekarska zveza V Ljubljani iz trgovskih odnošajev nujno rabi ime in naslov kolodvorskega Častnika v Sežani v začetku novembra 1918, jed« nako tudi ime poslujočega člana narod« nega sveta stotam. Komur jc eno ali druga ime znano, naj blagovoli to naznaniti Mlekarski zvezi v Ljubljani, Prvi aaznanilec sc primerno nagradi,
Vešo
Scleznlnslta stroke, ki dela samostojno in so razume tudi na vodstvo kupovalnega oddelka te trgovine, ee išče za takoj. Ponudbe na: Hrvatsko uioiiičko društvo za trgovino z žoleznino Zagreb, Marija Valerijo nlica Številka 2.
300 Kron napne
dobi, kdor mi preskrbi stanovanje s 3—4 sobami. Pismene ponndbe na O. R., Poljanska casta 12, I. nadstropje. Zamenja se tudi eventuelno stanovanje v Mauer-ju pri Dunaju.
O.
t
1606
Naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da se je naSa srčnoljubljcna hčerka, sc-strica, vnukinja in nečakinja
preselila v soboto dne 8. t. m. ob pol 3. uri zjutraj k svoji dragi mamici med nebeške krilatce.
Pogreb predragega otro-člčka bo v nedeljo dne 9. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiSe žalosti, Florijatr,ka ulica 19, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 8. marca 1919.
Bndolf pl. Schildenfeld, oče. Magda Ramovš, stara mati. Emil, bratec. Pran Ramovš, stric.
Mcstul pogrebni zavod v Ljubljeni.
na Spodnjem Štajerskem
se vrši po sledečem programu:
17. in 18. t. m. infauterijske barako Celje.
20. in 21.konjsko taborišče sv. Peter v Sav. dolini.
22. t. m. Pragersko.
26. in 27. t. m. Šmartno ob Paki, okrajno glavarstvo Slov. Gradec.
28. t. m. sv. Plorijan, okrajno glavarstvo Slov. Gradec.
31. t. m. Ljutomer.
I.	in 2. aprila Boreči.
4. in 5. aprila Radgona.
8. aprila Brežice.
0. in 10. aprila Zidanmost.
II.	in 12. aprila skladišče Gračnica, občina Loka pri Zidanem mostu.
Ker pridejo pri prodaji barak v prvi vrsti javna podjetja, občine in gospodarji, kateri potrebujejo barake za svoja podjetja itd. v poštev, no pa prekupčevalci, priporočamo v zadevi barak vložiti prošnje na okrajno glavarstvo dotičnega okraja, katero bodo najpotrebnejše pri prodaji v prvi vrsti upoštevalo.
Pričetek prodaje vsak dan ob 8. uri zjutraj.
topniško poveljstvo Geljc,
dne 6. marca 1919.
travnik ali njivo v bližini Spodnje ali Zgornje ŠiSke kupim.
Ponudbe z navedbo cenc na upravništvo ,.Slovenca" pod št. 1590.
1592
se kupi eventuelno v najem vzame
takoj. — Cenjene ponudbe prosi Franjo S.Hrovat, Št. Peter pri Novem mestu.
I, 3 in 4 m dol.?, ti do .'SO cm debel, so po ugndnih cenah skozi celo leto prer vzame. Ponudbe pod »Les 1553« na upravništvo lista.
llISSO MIH umetno no
Zvoniinirskl trg 4, v lastni hiši
Št. 26/pr.
Pri posameznih okrajnih glavarstvih v območju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani (Maribor, Celje, Brežice, Slovenji Gradec) in pri zdravstvenem oddelku te vlade je popolniti 5 služb
("zdravstvenih koncipistov) s prejemki X. činovnega razreda.
Prosilci za tc službe naj predlože svoje pravilno koiko-vane prošnje
sla L zprHa 29*9
pri zdravstvenem oddelku deželne vlade v Ljubljani.
Prošnjam naj se priložč: doktorski diplom (ali prepis tega), izpričevalo o fizikatnem izpitu, dokazilo o dosedanjem službovanju. o starosti, državljanstvu in o jezikovnem znanju.
Prosilci, ki še nimajo fizikatnega izpita, nastavijo se pro-vizorično in se imajo zavezati, da položč ta izpit vsaj tekom dveh let.
LJubljani, dne
4. marca 1019.
Preefssdstoo deietae oilasSe sa
dr. Brejc s. r.
ijo:
,10 vinarjev
j (za dopisnico) Vas stane moj cenik, ki se Vam posije na zahtevo zastonj.
Jan Konrad,
rozpošiljalnica Brfix st. 1996 (CeSko).
I. britev Iz srebro jekla K 7.—, 9 —. II'—. Varnostni brivski aparati poniklj. K 7-50. dvorezna rezerv, režija tuc. 12 K., lase- in bradostrižniki K jj 26 —, 28'—. Pošilja sc po povzetju iiii ] predplačilu. Zamena dovol|cna ali de i ar nazaj. '	§
di
po primernih cenah vsako množino
• Miti M,! ii
S" I
sprejme takoj uprava .Slovenca?,
eTMHT. iiRBI s
delavnica peči in Štedilnikov Liikovica pri Domžalah
priporoča	1609
zalogo krušnih peči iti plošč za štedilnike tet vseh vrst sobnih peči.
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slav« liemu občinstvu, kakor tudi tudi slana* nate čevlje (šolne), predpražnike, slamnate podplafie za v Čevlja
Fran!© Sarar tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale,
Tovarna je 7 minut od kolodvora.
Stročnice za Glgarste. cigaretni papir, ssrvžietB iz papirje, pisemski panir ?
mapah 1010
dobavlja po ugodnih eu-gros conah J. MORAVETZ & Co„ Dunaj XV., Schweglerslra3se «7,49.
najnovejšega sestava, fino eruajlirane, enostavne, ter popolnoma nencvr.ra« razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska o, 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
'i vseli vrst nemešane kupujem v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. Istotako
trčan med
v večji množini.
C, KRANJ, Gorenjsko.
tansiEazs
L .MnSjVStBM S06itnc>:£
Ud.r.a bonzorcii »Slovenca«,
Odgovorni uredniki Josip Gostinčar v Ljubljani
Jugoslovana i tiskarna x Ljubljani,