o učlielfstvu, šoli, prosvetl in JVV —1 O jubileju kulturnega dela na Češkem prinaša »Jutro« od 16. I. daljši uvodnik. Iz članka je razviden razmah šolstva, knjižnic, ljudskih univerz, in sploh vse prosvete in kulture v zadnjem stoletju. —1 Šahovske tečaje na srednjih šolah organizira šahovski klub po sklepu zborovanja šahistov v Banja Luki. Nekateri tečaji se že vršijo. (»Jutro« z dne 16. I.) —1 Šola v Dravogradu je na slabem. Ker je upravitelj upokojen ali bolan mora učiti učiteljica kar dva razreda. Naj šolska oblastva to čimprej urede. (»Delavska politika« od 15. jan.) —1 Na Vurbergu je kot piše »Delavska politika« od 15. I. šola že eno leto brez upravitelja in tudi na okoliški šoli se ne more vršiti pouk vsled pomanjkanja učnih moči. —1 Glede krivde zaradi monopolizacije učnih knjig in odpuščenih slovenskih profesorjev polemizira »Jutro« od 12. I. s »Slovencem«. —1 Univerzo za brezboštvo $o ustanovili — kot piše »Domoljub« od 15. I. letos v Moskvi. —1 Proti monopolizaciji učnih knjig je bil sprejet v ptujskem mestnem svetu poseben predlog prof. Aliča. (»Mariborski večernik« z dne 14. I.) —1 Zavod za slepe v Kočevju je v pretesni neprikladni stavbi, kjer je prostora samo za 40 otrok. Zaradi tega je letos 16 šoloobveznih slepih otrok brez pouka. Zavod naj bi «e čimprej premestil naza.j v Ljubljano (»Slov. narod« z dne 14. I.) —1 Novo jugoslovanskb abecedo uporablja v svojem novem listu »Budučnost jugoslovenstva«, 1. zv., urednik Božidar Stojanovič v Beogradu. Novo abecedo je sestavil tako, da je vzel nekaj črk iz cirilice, nekaj iz latinice. Kot bivši učitelj se obrača v posebnem članku na učiteljstvo in ga poziva, da naj oni, ki jim je znano, koliko dragocenega časa in energije izgubijo učenci s tem, da se morajo učiti obeh abeced, delajo za to, da zmaga ta njegova enotna abeceda. —1 »Narodna prosveta« od 19.1. prinaša med drugim naslednje članke: »Še o inteligenci in narodu«, »Delovna šola«, »Značaj zabavišč«, »Šolsko delo v skupinah«, »Učitelji odpuščeni zaradi tega, ker niso položili izpita, se lahko vrnejo v službo takoj, ko izdelajo izpite«. —1 Proti monopolizaciji šolskih knjig in zakaj je vsa naša javnost proti monopolizaciji piše »Mariborski večernik« od 18.1. —1 O resoluci.ji proti monopolizaci.ji šol¦skih knjig. ki je bila sprejeta od podeželskih organizacii JRZ piše »Jutro« od 18. I. in dodaja svoj komentar. —1 Ljudska štetja v Avstriji in koroški Slovenci je zanimiv članek, ki ga prinaša »Slovanski svet« v št. 2. —1 O dvojni morali in grožnjah JUU prinaša »Slovenec« od 22. jan. daljši članek, kjer ponavlja stare že iznesene obdolžitve, ne omenja pa dokazov iz »Učiteljskega tovariša«, kako se je JUU potegovala objektivno in nepristransko tudi za katoliško učiteljstvo. —1 Razpust zbora malih harmonikarjev R. K. v Mariboru se je izvršil te dni, ker ni skladno s cilji RK in njegovega Pomladka, da se z otroki prirejajo koncerti v nočnih urah. —1 O zborovanju učiteljev meščanskih šol prinaša Mariborski večernik od 23. jan. daljši članek. Prav tako »Mariborer Zeitung« od 24. jan. —1 Proti monopolizaciji šol. knjig se je izrekel tudi celjski mestni svet 17. t. m. (»Nova doba« 24. jan.) —1 Lužiškim Srbom so prepovedali vse liste in društva se morajo izenačiti in priključiti narodnosocialističnemu pokretu. — (»Delavska politika« 25. jan.) —1 Zveza intelektualcev Jugoslavije se je ustanovila v Zagrebu. Namen: zbrati vse intelektualce, ščititi in pospeševati njih gospodarske, kulturne in moralne interese. (»Narod« 24. jan.) —i G motoriki otroka je govoril te dni na Dunaju univerzitetni profesor dr. Hass. Iz tega predavanja povzamemo, d aje za razvoj otrokovega telesa prav posebno važna doba med 6. in 7. letom. Večurno sedenje v šolskih klopeh je za telo tedaj izredno škodljivo. Potrebni so odmori od 10 minut po vsaki uri, vendar pa otrok ne bi smel počivati ampak bi se moral v teh minutah razgibati na prostem. (»Neue Freie Presse« od 23. jan.) —1 O dvojni morali Avstrije, ki se veseli, da so Nemci dobili nemške šole na Madžarskem, a sami nočejo dati slovenski manjšini šol — piše »Slovenija« od 24.1. O šolstvu na Koroškem piše tudi »Jutro« od 25.1. —1 Učitelju Jožetu Poljancu ob 60 letnici prinaša »Mariborski večernik« od 25. I. krajši članek. —1 O reformi meščanskih šol piše tudi »Deutsche Zeitung« od 26.1. —1 Nearijca na badenskih šolah sta penzionirana skupaj 102, od teh sta na višjih šolah 32, na strokovnih šolah 9, na ljudskih in nadaljevalnih šolah 39, na umetniških šolah 6. Danes ne poiičuje na bandeskih šolah prav noben Jud, pač pa so se otvorile v badenskem okrožju 4 židovske ljudske in nadaljevalne šole, kjer poučujejo židovski učitelji. (Po »Berliner Tageblattu« od 24.1.) —1 Slovensko učiteljstvo in politika je naslov uvodnika v »Sloveniji« od 24.1. Tu stoji med drugim: »... Slovensko učiteljstvo ne daje svojemu narodu v današnjem težkem položaju tiste opore, ki bi je ta opravičeno od njega pričakoval... Niso redki učitelji, ki pravilno gledajo na položaj, a danes so vendar že izjeme. Učiteljstvo je še vedno eno izmed glavnih opor vseh centralističnih in unifikacijskih prizadevanj, ki so naperjene proti slovenski samobitnosti. O »Tovarišu« pravi, da odločno poudarja svojo politično nevtralnost, se zavzema z veliko vnemo za pravni položaj učiteljstva, za njegovo stalnost, se bori proti vmešavanju politike v prosvetne zadeve, vendar pa da so nekateri članki pisani v nacionalistični ideologiji. Mesto učiteljstva je na strani ljudstva in nikjer drugod. —1 Ponesrečena brakada nosi naslov članek v »Slovencu« od 26.1., kjer govori o učiteljskih premeščanjih. Članek prinaša tudi pismo Vladimirja Kapusa na ministra, kjer se zavzema za Baeblerja iz Radovljice, ki mu je baje grozila premestitev, ker je bil narodnjak in Sokol. V pismu je tudi naslednji pasus: »Še nikdar se niso pri Slovencih ideali poštenih Jugoslovanov toliko poniževali kot sedaj ... Tisti, ki ni slepo klonil onim, ki so vzklikali »Srbe na vrbe«, mora zaDustiti svoje mesto, ker je premeščen. Članek se nad tem pismom zgraža in pravi, da strelja Kapus v prazen grm, ker na premestitev Baeblerja nihče ni mislil. Tudi, da bi bil kdo premeščen, ker je bil Sokol »Slovenec« odločno zavrača, zakaj pri njih se nikdar ne uveljavlja praksa: zob za zob! —1 Beseda k učiteljskim premestitvam je nedolžen naslov za precej strupen članek v »Bogoljubu« od 22. jan. Tu omenja člankar, kakšne krivice so se godile katoliškemu učiteljstvu. Liberalni pa so imeli vsega, kar so hoteli in so si lahko izposojali denar iz bednostnega fonda za zidanje hiš. (Celo po 60.000 Din). V okolici Ljubljane — pravi dalje — se je nagnetlo nešteto gospodičen, ki so se vozile in se vozijo na deželo z vlakom ali avtom ali s kolesom za nekaj ur na izlet v šolo. Občina jim je plačevala kurjavo in stanarino, gospodične so pa po mestu »špancirale«, v teater in na koncerte hodile, plačo pa za priboljšek imele. Učitelj je seveda tudi grozil učencem s slabim spričevalom, če se ne vpišejo v to ali ono organizacijo. Tudi so ti »fabricirali« volitve, itd. itd. —1 O »zaradah« v zvezi z monopolizacijo knjig piše »Domoljub« od 22. jan. —1 Za krščansko vzgojo mladine priredi društvo »Krščanska šola« v februarju ali marcu vzgojen teden ob podpori cerkve, šole, gledališč in kinov. Posebno obširen program se bo izvajal v Ljubljani. (»Domoljub« 22. I.) —1 Meščanska šola je slaba piše »Slovenec« od 25. jan., toda tega ni krivo učiteljstvo, temveč sistem. Glavni vzroki za negativni uspeh so: obstoječi učni načrt, pomanjkanje denarnih sredstev in podrejenost meščanske šole oddelku za srednje šole. Da se meščanska šola izboljša naj se izda primernejši učni načrt, ustvarijo predpogoji za one učne predmete, ki najbolj omogočajo fizično delo in pri ministrstvu in banski upravi naj se ustanovijo samostojni oddelki za meščanske šole. —1 Posvetovalnice za izbiro poklica se ustanovijo na pobudo VIII. odd. kr. banske uprave v Ljubljani, v Mariboru, v Celju in v Ptuju. (Vsi Ijubljanski dnevniki od 22. jan.) —1 O monopolizaciji šol. knjig piše tudi »Gottscheer Zeitung« od 20. jan. —1 Na izvlečke, ki jih prinaša »Slovenec« iz svojega glasila pred 60. leti prinaša »Delavska politika« od 22. jan. strupen članek, kjer citira »Slovenca« pred 20. leti! Med drugim citira tudi odlok za zbiranje denarja po šolah v vojne namene. Deželni šolski svet je poslal ob tisti priliki tudi pesem, ki jo je zložil c. kr. dež. šol. nadzor. dr. Mihael Opeka: Ajmo, ajmo — vinarje zbirajmo, jih za vojsko, jih za zmago dajmo! — Ajmo, ajmo — vinarje zbirajmo, in Bogu jih in cesarju dajmo! —1 Proti mnopolizaciji šol. knjig je tudi ZKD, ni pa podpisala spomenice, ker jo smatra v svoji sestavi za pogrešeno, ker da meša gospodarske, pedagoške, narodnokulturne in politične razloge, ki jih je treba strogo ločiti. O istem predmetu ima daljši članek tudi »Ljudska pravica« od 24. jan., ki je od- ločno proti monopolizacfji knjig, omenja pa mimogrede, da se je za monopol zelo prizadeval Čirič, predsednik petomajskega parlamenta in član JRZ. —1 O premeščanju učiteljev ima tudi »Slovenec« od 28. t. m. uvodnik; jezi se na prošnje, pritožbe, spomenice in deputacije v Beogradu, ki bi hotele premestitve preprečiti, namiguje celo nekoliko na avstrijakantstvo naše inteligence med vojno in pravi nadalje, da premestitve ne presegajo 6 in pol odstotkov vsega učiteljstva in tudi da ni res, da bi bili prizadeti predvsem sokolski delavci. Nadaljuje: nihče od premeščenih ni oškodovan, večina je prišla celo na boljše mesto, pa naj so te ali nasprotne politične barve, nikomur se s premeščenjem ni storila nobena krivica, pač pa je marsikomu bila popravljena krivica, ki jo je utrpel pod JNS režimom. Ta govor prinaša v ekscerptu tudi »Jutro« od 28. I. — Na mestu, kjer pravi dr. Krek, da ni bilo premeščenih zdaj več učiteljev kot druga leta, opominja uredništvo, da gospod minister žal ni navedel primerjalne statistike, ki bi bila zelo zanimiva. Isto navaja ob pasusu premeščenj v druge banovine. —1 Zaradi magdalenske šole v Maribora ima »Slovenec« od 28. I. članek, kjer pravi, da se je pod JNS režimom grozno gospodarilo, zidalo šolo brez proračunov in najemalo posojila brez glave. —1 Vloge zaradi znižanja uradniških prejemkov, ki jih je vložilo JUU sekcija za dravsko banovino, so prišle pred skupščino. (Po dnevnikih od 24. I.) —1 Interpelacija je bila vložena v skupščini po poslancih Komanu, Mravljetu in tov. zaradi postopanja ministrskega referenta Erjavca in banov. šol. nadz. Štruklja glede premestitev učiteljev v naši banovini. (»Slovenec« in »Jutro« od 24. I.) —1 V Rusiji bodo zgradili letos 1520 šolskih poslopij v mestih za 907.000 učencev in 2802 šoli na deželi. (»Pragerpresse« 26. I.) —1 Zakaj učiteljske premestitve, je skušal pojasniti 26. I. pri Št. Vidu nad Ljubljano minister Krek. Tu je dejal, da so premestili učitelje, ki tako žive, da so širili v občini pohujšanje ali pa ki tako delajo, da niso starši več hoteli pošiljati otrok v šolo ali pa one, ki so pri volitvah kot predsedniki volilnih komisij sleparili kar na debelo. Zaključil pa je svoj govor takole: Tak osat in tak plevel bomo populili. (Po »Slovenski zemlji« od 27. I.)