NASA TEMA KRONIKA Dolgotrajna oskrba: država Planinčanu je požar uničil še kar čaka str. 12-13 dom str. 14 TV SPORED ' MASTERCHEF SLOVENIJA " -Pred vrati je šesta sezona! h STOP . — SPORE» -jy>■ "Ž ■ "1/4 ■o Zcn iro im "o -r- novi tednik Ш - m 4 II к^Џ * тШ> _ Z I ■: TUEHOVELE! : ...............'"H ^m 7llA KiZvezde plešejb| Dan ž Ij&z^enji Vrača se Esmeralda! @ Tednik za Savinjsko regijo / št. 10/ Leto 75 / 5. marec 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Težko pričakovana stanovanja Predstavniki Mestne občine Celje, javnega podjetja Nepremičnine Celje ter gradbenih podjetij Nivo Eko in Remont so v torek položili temeljni kamen za težko pričakovano gradnjo nove stanovanjske soseske v Dečkovem naselju, v kateri bo na voljo 142 stanovanj. Gre za največjo naložbo v javna stanovanja v zadnjih dvajsetih letih v mestni občini. str. 6-7 EVROPci,. _ Bs«, ** ■ " - 2"*-. r * /-v.. - • - * • * "• ' - Foto: SHERPA INTERVJU KULTURA Andreja Cepuš, Pred začetkom festivala komunikologinja Dnevi komedije str. 30-31 i» ђ str. 26-27 str. 23, 36-37 IN NAJ MATURANT 2 AKTUALNO ZADETKI »Raven storitev pilotnega projekta dolgotrajne oskrbe bi morali obdržati. Ljudje si to zaslužijo. To niso nad-standardne storitve, to so storitve, ki jih ljudje potrebujejo.« mag. Olga Bezenšek Lalić, direktorica CSD Celje »Srednješolce lahko samo občudujem, da pridejo ob vseh obveznostih še prostovoljno k vajam zbora, kjer presedijo veliko ur na teden, nato na odru pokažejo tako veliko.« Tomaž Marčič, učitelj harmonike in zborovodja »Še vedno je zmotno prepričanje, da če je ženski princip bolj mehak, da ni odločen. To nikakor ne drži. Voda je mehka in tekoča, a lahko obrusi še tako oster kamen. V resnici ima zelo veliko moč. In tudi zelo odločna je tam, kjer teče.« Andreja Cepuš, komuni-kologinja »Pri komediji posebej velja, da ne gre samo za talent, potrebno je tudi obrtno znanje, zato ni naključje, da so ravno naši najuspešnejši pisci komedij ljudje, ki so tudi sicer zelo dobro poznali gledališče in v njem ustvarjali.« mag. Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje »Nam, dekletom, je prav vseeno, s kom bomo igrala v polfi-nalu lige Waba. Za naslov prvaka je pač treba dobiti obe tekmi.« Maruša Seničar, košar-karica Cinkarne Celje ČETRTEK 1 1 PETEK yr 10 7 1 "f , SOBOTA I I NEDELJA > \l/ 10 3 \l/ 10 O CO o; < Rdeči baloni simbol ljubezni in sprejemanja drugačnosti Malo drugačen pohod CELJE - 29. februar je tako poseben in redek, da ga dočakamo le enkrat na štiri leta. Ravno pravšnji torej, da z njim obeležujemo mednarodni dan redkih bolezni. Sprejetost drugačnosti zadnja leta konec februarja širijo tudi vedno bolj množični pohodi z rdečimi baloni. LEA KOMERICKI KOTNIK Prvi pohod z rdečimi baloni je pred šestimi leti organiziral Zavod 13 pod vodstvom Petre Greiner, posebne mame in glasnice otrok s posebnimi potrebami. Do danes je dogodek močno prerasel začetne okvirje. Letos je pohod presegel tudi državne meje, saj so se mu priključila tudi številna večja mesta po svetu. Rdeče je bilo spet obarvano tudi knežje mesto. Organizatorji želijo s pohodom ljudi osveščati o redkih boleznih otrok in jim približati drugačnost. Da bi otroke s posebnimi potrebami lažje sprejeli in jim pokazali, da jim pripada enakovredno mesto v družbi. Kaj pa Ona? Letošnja akcija nosi pomenljiv podnaslov Kaj pa Ona, saj želijo organizatorji izpo- ob skrbi za otroka ne smejo pozabiti na psihično podporo ženski, pripravili so tudi zloženki, s katerima ponujajo brezplačno in nestrokovno pomoč staršev otrok z redkimi boleznimi. V Celju za izvedbo pohoda zadnja tri leta skrbi Humanitarno društvo Enostavno pomagam. »Naše društvo zadnjih pet let po svojih močeh pomaga takšnim otrokom in staršem. Z leti na žalost opažamo, da je vsako leto več Dopoldne je bilo Celje v znamenju rdečih balonov, zvečer je v rdeči barvi v podporo malim borcem in njihovim staršem zasijal tudi Celjski Stari grad. staviti problem pomanjkanja psihološke pomoči mamam »posebnih« otrok, še posebej ob njihovem rojstvu. V ta namen so tudi vsem porodnišnicam v državi poslali pismo, v katerem so jih opozorili, da družin, ki potrebujejo našo podporo in pomoč,« je dejal predsednik društva Milan Ninič. Duška Milovanovič, mama dečka Bora, ki ima redko gensko napako, dele-cijo 8. kromosoma, je ob tem dejala: »Veseli me, da se našega pohoda z rdečimi baloni vsako leto udeleži več ljudi. Tako družine z otroki, ki imajo redke bolezni, kot tudi tisti, ki nimajo v svoji bližini nikogar podobnega. Prav to nam daje moč za vsak dan. Da veš oz. vidiš, da nisi sam, da so ljudje, ki jim ni vseeno in so pripravljeni sprejeti ter podpreti drugačnost.« Enostavno mama V okviru dogodkov ob letošnjem mednarodnem dnevu otrok z redkimi boleznimi so v celjskem humanitarnem društvu predstavili tudi nekaj zgodb mam, ki jim je diagnoza ob rojstvu otroka ali kmalu po njem močno zamajala tla pod nogami. Življenje se je zanje obrnilo v povsem drugačno dimenzijo. Urška, mama Julijana, je ob tem zapisala: »Ali se mi je sesul svet? Seveda se mi je, ampak iz tistih razbitin je zrasel nov, drugačen, v marsičem bolj trden svet.« Foto: SHERPA Objavljamo nekaj iskrenih izjav »posebnih« mamic: Urška, mama Julijana: »Strah je največja ovira pred tem, da bi zares zaživeli. Naj bo to strah pred neznanim ali strah pred drugačnostjo - če bomo dopustili, da nas v celoti prevzame in stisne v kot, bomo zamudili vso lepoto sveta in vse krasne stvari, ki nam jih življenje ponuja. In nič ne škodi, če bomo ob naših pogumnih korakih v svet nosili tudi nasmeh na obrazu in odprto srce za vse, ki nam pridejo nasproti.« Mihaela, mama Luke: »Z danes na jutri se ti spremeni način življenja in tudi dom, ki si ga ustvaril, postane postopoma nefunkcionalen. Počasi se zavedaš, da boš moral spremeniti in urediti prostore, primerne za otroka, saj si želiš, da je vse čim bolj prilagojeno njegovim potrebam.«. Duška, mama Bora: »V nekem obdobju sem tako zelo zapadla v to negativno razmišljanje, kaj bo z mojim otrokom, ko me več ne bo, in se zapletla v te grozne, črne misli, da sem se znašla na robu depresije ali pa sem tam že bila. Spoznala sem, da ne bo druge, kot da si poiščem pomoč.« Klara, mama Alexa: »Menim, da je sprejemanje ljudi s posebnimi potrebami v primerjavi s preteklostjo boljše, a zelo daleč od primernega oziroma idealnega. Nenehno se srečujemo z neprimernim obnašanjem, s spraševanjem, z buljenjem, s podajanjem mnenj, kaj bi drugi naredili v naši situaciji.« Bo migrantski val zajel tudi našo regijo? Ko je pred dnevi Turčija »odprla vrata«, kar pomeni, da ne bo več zadrževala migrantov, ki želijo pot nadaljevati v Evropo, je v celotni balkanski regiji završalo. Gre namreč za več kot 70 tisoč migrantov, ki pot nadaljujejo tudi v smeri proti Sloveniji. Celjsko območje je ob meji s Hrvaško pred leti že imelo masovni migranski val. Ali je policija pripravljena na tokratnega? Na Ministrstvu RS za notranje zadeve konkretno ne odgovarjajo, kakšen bo sistem dela ob meji v naši regiji, saj podrobnosti metod dela ne razkrivajo. Med drugim nas je zanimalo, ali se je vodstvo celjske policije že sestalo z vodstvi obmejnih hrvaških policij in koliko policistov iz notranjosti regije naj bi poslalo ob mejo. Na splošno so na ministrstvu povedali, da policija razmere na področju nezakonitih migracij obvladuje: »Tako opravlja poostrene nadzore meje, razporeja policiste iz drugih policijskih enot, na izpostavljenih območjih je posebej okrepila delovanje policistov iz posebne policijske enote in pomožnih policistov, tudi policistov konjenikov in policistov vodnikov službenih psov. Pri nadzoru južne državne meje policiji pomagajo tudi pripadniki Slovenske vojske.« Policija na obmejnem območju izvaja nadzor tudi s policijskim helikopterjem, termovi-zijo, z brezpilotnimi letalniki, mobilno policijsko postajo in s sistemom videonadzora. »Za preprečevanje sekundarnih migracij je policija poostrila nadzor tudi v notranjosti države,« še dodajajo na ministrstvu. V tem primeru gre za nadzor nastanitvenih zmogljivosti, avtobusnih in železniških povezav ter avtocest. »Policiji so pri upravljanju nezakonitih prehodov meje in usmerjanju migrantov v pomoč postavljene začasne tehnične ovire,« še pojasnjujejo. Na najbolj izpostavljenih delih državne meje naj bi postavili še dodatne začasne tehnične ovire. Na ministrstvu še dodajajo, da spremljajo situacijo nezakonitih migracij v Turčiji in celi regiji ter da so v rednih stikih s sosednjimi državami, z državami v regiji in tudi na ravni Evropske unije: »Na morebitno povečanje nezakonitih prehodov državne meje smo pripravljeni, načrtovane ukrepe bomo prilagajali razmeram na terenu.« Vojska: »Obrnite se na policijo« Nekatera vprašanja smo naslovili tudi na slovensko vojsko, pri kateri smo želeli pridobiti odgovore na vprašanje, koliko vojakov naj bi poslali na mejno območje s Hrvaško v naši regiji, a so nas za odgovore napotili na policijo. »Policija je pristojna za ukrepe in načrte, povezane s preprečevanjem nezakonitih prehodov državne meje. Slovenska vojska jo pri tem podpira,« so nam odgovorili. Na Hrvaškem vlada podatkov o številu policistov ob meji ne taji pred javnostjo. Mejo, ki naj bi bila najprej tarča migrantskega vala, naj bi tam nadziralo 6.500 obmejnih policistov. Da je stvar resna, kaže tudi izjava premierja v odhodu Marjana Šarca, ki je pred dnevi dejal: »Ne bomo smeli dopuščati, da bi ljudje kar brez dokumentov neovirano hodili čez državo. Zato pripravljamo vse scenarije.« Kot je omenil v eni od izjav za medije, naj bi Slovenija tudi v Grčijo poslala 25 policistov v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex). Zaradi nove migrantske krize naj bi se srečali tudi notranji ministri članic Evropske unije. SŠol Foto: arhiv NT (SHERPA) AKTUALNO 3 Omejeno število vhodov v zdravstveni dom VELENJE - Zdravstveni dom je od torka zaradi trenutne epidemiološke situacije in razmer zaradi možnosti okužb s koronavirusom omejil število vhodov v tamkajšnje prostore. Za bolnike in zaposlene je vstop v dopoldanskem času omogočen skozi vhod pri dežurni ambulanti in iz garažne hiše, popoldne in ponoči pa le pri dežurni ambulanti. Za to so se odločili zaradi zavarovanja vseh ostalih bolnikov, ki bi bili v primeru suma okužbe s koronavirusom pri določenem bolniku tudi ogroženi. Zdravstveni dom Celje je skupaj s celjsko bolnišnico poleg Zdravstvenega doma Velenje vstopna točka za odvzem brisev v primeru suma okužbe s koronavirusom na našem območju. Kot je znano, je ministrstvo za zdravje v Sloveniji uredilo 16 takšnih vstopnih točk. Oseba, ki pri sebi opazi morebitne simptome okužbe pa mora pred prihodom na vstopno točko poklicati svojega osebnega zdravnika. So pa zdravstveni domovi na Celjskem na svojih spletnih straneh objavili tudi ostale številke, kamor je možno v primeru suma na okužbo pred prihodom poklicati. SŠol Otroci ob slovesu potrebujejo paliativo ŠENTJUR - Društvo Viljema Julijana ob letošnjem svetovnem dnevu redkih bolezni, ki je bil 29. februarja, opozarja na pomanjkljivo urejeno otroško palia-tivno oskrbo. V društvu opozarjajo, da v Sloveniji nimamo vzpostavljenega in urejenega sistema pediatrične paliativne oskrbe za otroke, ki imajo neozdravljive in smrtonosne bolezni, čeprav je paliativna oskrba njihova osnovna pravica in potreba. Dodajajo, da so družine otrok z neozdravljivimi boleznimi, ko zapustijo bolnišnico, prepuščene same sebi. Starši, ki doma skrbijo za svoje otroke s težkimi boleznimi, nimajo podpore zdravstvenega sistema. Pozvali so k ureditvi statusa skupine za paliativno oskrbo otrok pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in k njenemu polnemu delovanju. V društvu opozarjajo, da bi morali takšne skupine vzpostaviti še v drugih bolnišnicah in se povezati s primarnim zdravstvenim varstvom. »Zato smo pisali vodstvu UKC Ljubljana in na ministrstvo za zdravje poslali dopis, da bi v čim krajšem času v Sloveniji uredili otroško paliativno oskrbo.« Da bi širili osveščenost javnosti ob svetovnem dnevu redkih bolezni, so v Društvu Viljema Julijana pripravili različne akcije. Zadnji petek februarja so v državnem zboru odprli razstavo z naslovom Srčne zgodbe malih borcev. Razstava prikazuje fotografije in zgodbe otrok z redkimi boleznimi. Male borce so v objektiv ujeli Arne Hodalič, Tomo Jeseničnik in Dragan Zla-tanović. Razstava bo v naslednjih mesecih gostovala v večjih mestih po Sloveniji, med drugim tudi v Celju. V akciji Srčna pisma za male borce je letos sodelovalo 130 vrtcev in šol iz države, ki so poslali pisma podpore za otroke z redkimi boleznimi in njihove družine. Da bi slednje prejele ustrezno podporo, je Društvo Viljema Julijana ustanovilo tudi Slovensko skupnost družin otrok z redkimi boleznimi. TS novi tednik Obvestilo Zaradi računovodske sledljivosti prodaje in enakopravne obravnave bralcev Novega tednika vas obveščamo, da se bo mesečna naročnina časopisa Novi tednik od 1. 3. 2020 obračunavala po ŠTEVILU IZDANIH IZVODOV ČASOPISA V TEKOČEM MESECU in ne pavšalno, kot je bilo doslej. Hvala za razumevanje. Medijska hiša NT & RC 4 GOSPODARSTVO Šele v stečaju bo konjiško podjetje uredilo odvajanje odpadnih voda Mesarija Strašek, ki je v stečaju od marca lani, nima uporabnega dovoljenja, ker ni priključena na javno komunalno omrežje oziroma nima urejene čistilne naprave za svoje komunalne, industrijske in meteorne odpadne vode. Kako je mogoče, da je takšen obrat delal in z novim najemnikom še vedno dela brez uporabnega dovoljenja, brez čistilne naprave in brez priklopa na javno komunalno omrežje, smo vprašali inšpektorat za okolje in naravo, kjer so odgovorili, da je priklop na javno kanalizacijsko omrežje na tem območju možen šele od leta 2017. Šele takrat je bila namreč zgrajena javna kanalizacija. Dodali so, da se je lastnik podjetja sicer trudil, da bi obrat priključil na javno omrežje, gradil naj bi tudi čistilno napravo, a mu načrtov ni uspelo uresničiti. Lastnik zemljišča, po katerem naj bi šel kanalizacijski vod, naj namreč ne bi dovolil posegov na svojem ozemlju. Strašek naj bi zato tudi opustil klavnico, so še povedali na inšpektoratu za okolje in naravo. Nadzor, a brez ukrepov Pojasnili so tudi, da zoper podjetje z gradbeno inšpekcijo že deset let vodijo inšpekcijske postopke. Tako mu je še pred stečajem gradbena inšpekcija izrekla prepoved uporabe stavbe brez pridobljenega uporabnega dovoljenja, inšpekcija za okolje pa mu je, dokler ne bi pridobilo okoljevarstvenega dovoljenja, prepovedala odvajanje industrijske odpadne vode iz obrata za predelavo mesa v potok Bezena. Ampak očitno sta oba inšpektorata imela veliko razumevanja za konjiškega mesarja, saj so vse prepovedi ostale le na papirju. Ob uvedbi stečaja so se, kot kaže, zadeve vendarle zaostrile. Na inšpekciji za okolje in naravo so namreč povedali, da so takrat z gradbeno inšpekcijo v podjetju opravili inšpekcijski pregled. Odločili so se za izvršilni postopek. Z denarno kaznijo želijo podjetje oziroma stečajnega upravitelja prisiliti, da bi uredil vse potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja. Priklop ureja najemnik Stečajni upravitelj Gregor Podreberšek je najemno pogodbo z družbo Zlata dolina podpisal septembra lani. Najemnik se je moral v pogodbi zavezati, da bo poskrbel za priklop obrata na javno komunalno omrežje in uredil vse potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja. Najemnika bo odprava grehov zadnjega lastnika mesarije Andreja Straška stala približno 55 tisoč evrov. Nekaj stroškov bo moralo pokriti tudi podjetje v stečaju. Trasa kanalizacijskega voda od obrata do javnega komunalnega omrežja bo šla po zemljiščih, ki so v lasti konjiške občine in kmetijsko-gozdar-ske zadruge. Občina je že povedala, da bo tako imenovano služnost podelila brezplačno, kmetijska zadruga pa zahteva nadomestilo. Za 66 metrov kanalizacijskega voda, ki bo obremenjeval 198 kvadratnih metrov zemljišča, bi bilo glede na cene, ki veljajo v takšnih primerih, treba plačati malo manj kot 8 tisoč evrov. S pogajanji je bila cena znižana na 5.500 evrov. Polovico zneska bo v skladu z najemno pogodbo plačal najemnik, polovico bo upravitelj poravnal z denarjem s stečajnega računa. Foto: arhiv NT (SHERPA) Strašek dela brez uporabnega dovoljenja Stečaj mesarije Strašek iz Slovenskih Konjic ni razkril samo velikih dolgov podjetja in nenavadnih poslov lastnika v zadnjih letih pred propadom, ampak tudi to, da mesnopredelovalni obrat sploh nima uporabnega dovoljenja. »Pomanjkljivost«, za katero je kar težko verjeti, da so jo okoljski inšpektorji spregledali, bo zdaj s pomočjo stečajnega upravitelja Gregorja Podreberška odpravila najemnica, družba Zlata dolina. JANJA INTIHAR Mesnopredelovalno podjetje Strašek iz Slovenskih Konjic bo šele v stečajnem postopku pridobilo uporabno do- ALTERMED APISLOVENIJA celjski sejem, 13./14.-15. marec 2020 * t t j * tal * . Z - X kr Ш m i M Ii . ■ FESTIVAL KAVE SVET SLOVENIJA RIBOLOVA 7 SEJMOV 1 VSTOPNICA in Celjski sejem www.ce-sejem.si POMLADNI SEJMI V CELJU LETOS BOGATEJŠI ŠE ZA ENEGA Pomlad se bliža s svetlobno hitrostjo, z njo pa se prebujajo tudi pomladni sejmi na Celjskem sejmišču. Tradicionalnemu šestorčku sejmov se bo letos pridružil še eden. Celjski sejem bo zato med 13. in 15. marcem 2020 center pisanega pomladnega dogajanja za vsak okus, in to pod 1 vstopnico. Pet sejmov se bo začelo že v petek, čez vikend pa se jim bosta pridružila še dva. Na sejmu zdravega načina življenja Altermed bo poleg bogatega razstavnega programa zdrave hrane, rastlinskih zdravil, zdravilnih kamnov, aromaterapije, naravne kozmetike, ekoloških čistil in oblačil med drugim govora o podnebnih spremembah in zdravi prehrani za trajnostno prihodnost. V okviru sejma bo potekalo tudi vseslovensko srečanje upokojencev pod panelom Altermed Senior. Na sejmu Flora boste lahko našli vse za vrt dom in okolico, vstopili v planetarij Odiseja, videli angora in pritlikave zajčke ter se udeležili brezplačnih predavanj. Teh se boste lahko čez vikend udeležili tudi na tradicionalnem mednarodnem srečanju čebelarjev ApiSlovenija, kjer bosta predavali dve veliki imeni v čebelarski sferi - Fani Hatjina, »prvo ime« svetovne čebelarske organizacije s področja zdravja čebel, in dr. Stefan Mandl, ki je eden največjih ekoloških čebelarjev v Evropi. Na sejmu Poroka bodo čez vikend pari lahko našli vse zadnje podrobnosti preden dahnejo usodni da, na čisto novem sejmu Svet ribolova boste našli vse za športni ribolov, prav tako pa se bodo izvajala poučna predavanja. Festival kave Slovenija bo poskrbel, da boste dobili svojo dnevno dozo kofeina in da boste lahko preizkusili posebne Specialty kave, festival hrane in pijače Kulinart pa bo napolnil vaše želodce in razvajal brbončice. GOSPODARSTVO 5 Dolgovi poravnani do oktobra Prenovljena čistilna naprava na robu zmogljivosti? Pred dnevi se je v javni objavi oglasil direktor Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec Matjaž Zakonj-šek in v njem močno zažugal Mlekarni Celeia, ki je največji uporabnik pitne vode ter storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju Savinjske doline. Mlekarni je očital nespoštovanje dogovorov, prekomerno obremenjevanje okolja in čistilne naprave ter neplačevanje obveznosti. Iz mlekarne so odgovorili, da se zavedajo soodgovornosti za kakovost življenja v okolju, v katerem delujejo, in da so v zadnjih mesecih že sprejeli številne ukrepe, ki so izboljšali razmere. Glede zapadlega dolga napovedujejo, da bo odplačan še letos. -f Vodstvo Mlekarne Celeia se zaveda svoje odgovornosti in kot pravi, se v podjetju trudijo zmanjšati tako obremenitev čistilne naprave kot dolgove. LEA KOMERICKI KOTNIK Zakonjšek v pismu med drugim pojasnjuje, da ima žalsko komunalno podjetje z vsemi večjimi porabniki pitne vode, ki so priključeni na javno kanalizacijo in čistilno napravo Kasaze, sklenjene posebne pogodbe, v katerih so določeni normativi in obračun stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode. »Na zbirnem jašku pri Mlekarni Celeia je zgrajen poseben merski objekt, v katerem so nameščene naprave, s kate- rimi izvajamo dnevne meritve količine in kakovosti odpadne vode Mlekarne Celeia. Vzorce dnevno analiziramo v laborato- Letos brez odpuščanj Potem ko se je sredi lanskega leta z mesta direktorja Mlekarne Celeia poslovil dolgoletni direktor Marjan Jakob in je vodenje prevzel Vinko But, prej direktor Kmetijske zadruge Šmarje, je najbolj odmevala napoved o zmanjševanju števila zaposlenih. Letos, zatrjujejo v mlekarni, odpuščanj ne bo. Mlekarna Celeia je v procesu poslovne preobrazbe zaradi zmanjšanja stroškov lani število zaposlenih zmanjšala za 20. »Letos odpuščanj ne načrtujemo, pri čemer bo pogoje za upokojitev izpolnilo devet oseb,« so sporočili iz mlekarne. Ta je, kot kažejo prvi podatki, leto 2019 končala v rdečem, a so se prihodki povečali. Kot so še sporočili, so se lani osredotočili na tri ključne smeri, in sicer na zmanjševanje vseh vrst stroškov, povečanje prihodkov in dodane vrednosti ter na strateški razvoj. »Dejavnosti smo začeli v drugi polovici leta, takoj po menjavi vodstva podjetja, zato učinki žal niso bili celoletni, vsekakor pa kažejo na pozitiven trend,« so navedli v mlekarni, ki je sicer v lasti 17 kmetijskih zadrug. Strateški cilj mlekarne ostaja rast porabe visoko kakovostnega slovenskega mleka, kar naj bi dosegli s povečanjem proizvodnje obstoječih izdelkov in polizdelkov, ki imajo dolgoletno tradicijo in ugled. K temu želijo dodati še lastne izdelke z višjo dodano vrednostjo. LKK riju na čistilni napravi Kasaze. Rezultati analiz so osnova za izračun storitve čiščenja odpadne vode za Mlekarno Celeia,« pojasnjuje Zakonjšek. Kot je v pismu pojasnil, je mlekarna že od začetka obratovanja, od leta 1986, priključena na čistilno napravo v Kasazah. Slednjo so občine Spodnje Savinjske doline že pred časom s pomočjo kohe-zijskih sredstev Evropske unije in lastnih proračunskih sredstev dogradile in razširile. Zakonjšek priznava, da je mlekarna z raznimi ukrepi postopno dosegla zakonsko določeno raven izpustov odpadne vode v javno kanalizacijo, in hkrati opozarja, da se v zadnjih nekaj letih ponovno pojavlja smrad, ki se vije skozi naselji Arja vas in Petrovče. »Zato smo kupili nov terenski vzorčevalnik odpadne vode in merilec pretoka ter ju namestili na jašek javne kanalizacije takoj za merskim objektom Mlekarne Celeia. Na podlagi dodatnih analiz smo ugotovili, da mlekarna ni upoštevala določil medsebojne pogodbe v delu, kjer se od nje zahteva enakomeren izpust v javno kanalizacijo. Odpadno vodo je spuščala v kanalizacijo na način, ki ni odražal resničnih parametrov odpadne vode,« še pojasnjuje direktor JKP Žalec, ki je ob koncu zapisal še, da mlekarna lani ni poravnala vseh svojih zapadlih pogodbenih obveznosti, zaradi česar je javno podjetje že sprožilo postopek sodne izterjave. Mlekarna grehe priznava in obljublja rešitve Direktor Mlekarne Celeia Vinko But za izjave sicer ni bil dosegljiv, pri čemer so iz podjetja sporočili: »Novo vodstvo Mlekarne Celeia se zaveda soodgovornosti za kakovost življenja v okolju, v katerem deluje, zaradi česar je tudi velik zagovornik partnerskega sodelovanja z vsemi podjetji, ki lahko k temu pripomorejo.« Zavedajo se svoje odgovornosti za zmanjševanje obremenjenosti čistilne naprave v Kasazah. »Z ukrepi, ki so bili sprejeti v drugi polovici leta 2019, nam je že uspelo za 40 odstotkov znižati obremenjenost vode, ki se odvaja v čistilno napravo,« pojasnjujejo in zagotavljajo, da bodo rezultate v prihodnje še izboljšali. Ob tem so iz mlekarne sporočili še, da se trudijo redno plačevati trenutne obveznosti do JKP Žalec in sočasno obročno odplačevati zaostal dolg. Tega naj bi v celoti odplačali letos oktobra. Zatrjujejo, da so z javnim komunalnim podjetjem sklenili dogovor o obročnem odplačevanju zapadlih obveznosti. »Vzroka, zakaj je bila kljub takšnemu dogovoru vložena tožba, ne poznamo in ga zato ne moremo komentirati,« še dodajajo. O »sporu« tudi župani O obveznostih mlekarne do javnega podjetja in lokalne skupnosti naj bi predvidoma danes govorili tudi na izredni seji sveta ustanoviteljev JKP Žalec, ki naj bi jo sklical žalski župan Janko Kos. Slednji zapleta in napovedane sodne izterjave pred srečanjem ni želel komentirati. Čeprav se zavzema za dobro poslovanje gospodarskih družb v občini, zatrjuje, da nihče ne more poslovati na škodo okolja in ljudi. Foto: arhiv NT (GrupA) Hrvaški poslovnež Izidor Sučić išče strateškega partnerja, ki bi mu prodal polovico svojega hotela Atlantida v Rogaški Slatini. — Kdo bodo inovatorji leta? Lastnik Atlantide išče partnerja Pred kratkim se je na spletnih straneh ene znanih nepremičninskih družb pojavil oglas o prodaji hotela Atlantida v Rogaški Slatini. Gre za butični hotel višjega cenovnega razreda, ki ga je pred približno tremi leti zgradil hrvaški poslovnež Izidor Sučić. Direktorica podjetja Atlantida, ki upravlja hotel, poudarja, da oglas ne pomeni nič posebnega, saj lastnik išče strateškega partnerja že dlje časa. »Izidor Sučić je soinvestitorja začel iskati še pred začetkom gradnje hotela,« je dejala Zdenka Ploj. Hrvaškega poslovneža Izidorja Sučića je hotel Atlantida, ki je prve goste sprejel septembra 2016, stal 16 milijonov evrov. V oglasu znaša njegova prodajna cena 18 milijonov evrov. Zdenka Ploj je povedala, da je lastnik pripravljen prodati največ polovico hotela. Ali morebitnega kupca išče tudi v tujini, ni razkrila. Hotel Atlantida, ki je bil v letu 2016 ena največjih turističnih naložb v regiji, ima v 76 sobah in 13 apartmajih 152 ležišč. Spanje v hotelu ni poceni, saj stane v povprečju 150 evrov na noč, vendar je kljub temu že ves čas dobro zaseden. Prevladujejo gostje iz Rusije in Ukrajine, veliko je tudi Italijanov, Slovencev in Hrvatov. Da gre hotelu dobro, potrjujejo tudi poslovni rezultati podjetja Atlantida, saj so se v zadnjih dveh letih prihodki od prodaje podvojili. Povečalo se je tudi število zaposlenih. JI Foto: arhiv NT (SHERPA) Inovacije so gonilo razvoja, tako gospodarskega kot splošno družbenega. Da bi inovatorjem in njihovim idejam dali posebno težo posamične gospodarske zbornice in razvojne agencije, v marcu objavijo razpise za zbiranje prijav za podelitev priznanj najboljšim inovatorjem leta. V Savinjsko-šale-ški regiji prijave zbirajo do sredine aprila, v Spodnji Savinjski dolini do konca marca. Kot so zapisali pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici (SŠGZ), je cilj projekta uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. S tem namenom so tudi letos objavili razpis za zbiranje prijav za podelitev regijskega priznanja najbolj inovativnim posameznikom in podjetjem. Letošnji inovacijski izziv je inovacijsko sodelovanje kulturno-kreativnih industrij in gospodarstva. »Gre za priložnost, da se izpostavi strateško sodelovanje podjetij s področja kulturno-kreativnega sektorja z ostalimi gospodarskimi področji skozi razvoj inovativnih rešitev, proizvodov, storitev ali procesov,« pojasnjujejo pri SŠGZ. Prijave zbirajo do vključno 14. aprila. Najboljše razvojne kadre in njihove izdelke bodo nagradili tudi v Spodnji Savinjski dolini, kjer razpis pripravlja Razvojna agencija Savinja, projekt pa podpira vseh šest Spodnjesavinjskih občin (Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Vransko, Tabor). Na razpisu, ki je odprt do 31. marca, lahko sodelujejo avtorji inovacij, ki imajo stalno prebivališče na območju omenjenih šestih občin ali so svojo inovacijo razvili ali uporabili na tem območju. LKK Znani prvi obrisi za zeleni prehod Evropska komisija je konec marca v Bruslju predlagala seznam regij v državah članicah EU, ki so po njeni oceni upravičene do denarja iz evropskega sklada za pravičen zeleni prehod. Med sto predlaganimi upravičenkami sta tudi slovenski regiji, in sicer savinjska in zasavska. Savinjsko-šaleško in zasavsko območje sta del platforme za premogovniške regije v tran-ziciji, ki obstaja od decembra 2017, kar pa še ne pomeni nujno dostopa do sklada za pravičen prehod. O tem, ali bosta zaradi tranzicije pomoč potrebovali prav omenjeni območji, bo odločila slovenska vlada. Slovenske oblasti morajo zdaj pripraviti načrt in v njem opredeliti ozemlje, ki bo upravičeno do sredstev iz sklada, ter način porabe denarja. Denar iz sklada bo namenjen prezaposlovanju delavcev in ustvarjanju novih delovnih mest. Za celoten sklad je v evropskem proračunu predvidenih 7,5 milijarde evrov. Po poročanju STA bo Evropska komisija Sloveniji iz omenjenega sklada namenila 92 milijonov evrov. TS 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Temeljni kamen za stanovanjsko sosesko DN 10 Največja naložba v javna stanovanja po dvajsetih letih Predstavniki Mestne občine Celje, javnega podjetja Nepremičnine Celje ter gradbenih podjetij Nivo Eko in Remont so v torek v položili temeljni kamen za težko pričakovano gradnjo nove stanovanjske soseske v Dečkovem naselju DN 10, v kateri bo na voljo 142 stanovanj. Gre za največjo naložbo v javna stanovanja v zadnjih dvajsetih letih v celjski občini, vredno približno 14 milijonov evrov, ki jo bosta s skupno šestimi milijoni evrov v okviru programa celostnih trajnostnih naložb sofinancirala Evropski sklad za regionalni razvoj in država. ROBERT GORJANC Ostali del naložbe bodo MOC in Nepremičnine financirale iz proračuna in z lastnimi sredstvi. Nova stanovanjska soseska bo zgrajena na približno 2,3 hektarja površin na nenaseljenem in degradiranem območju, v njej bodo šest blokov, garažna hiša in zunanja parkirna mesta. Večina stanovanj bo namenjena upravičencem z razpisa za neprofitni najem, del za mlade in mlade družine ter invalide, del bo tudi oskrbovanih stanovanj. »Kljub temu da ima MOC največ najemnih javnih stanovanj na prebivalca v državi, si ne zatiskamo oči pred problemom, ki še vedno obstaja, saj je še vedno 500 prosilcev. S to novo stanovanjsko sosesko bomo rešili pomemben del stanovanjske stiske med prebivalci mesta. Če želimo Temeljni kamen so slavnostno položili: z leve Breda Arnšek, podžupanja MOC, Klemen Senič, direktor Nivo Eko, Matjaž Pavčnik, direktor Remonta, in Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje. mlade in mlade družine zadržati v mestu, je gradnja takšnih stanovanj eden temeljnih pogojev,« je na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna povedala celjska podžupanja Breda Arnšek. Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje, je izrazil veliko zadovoljstvo, da se bo gradnja tega finančno zahtevnega skupnega projekta z Mestno občino Celje naposled začela. »Pri projektiranju stanovanjske soseske smo sledili sodobnim bivalnim standardom, ki zagotavljajo trajnostno in kakovostno bivalno okolje.« MOC je na območju stanovanjske soseske DN 10 pred tem že nekaj mesecev komunalno urejala zemljišče, dela je izvajalo podjetje Nivo Eko. To bo kot izbran izvajalec del na razpisu Nepremičnin Celje s podjetjem Remont tudi gradilo novo stanovanjsko sosesko. Prva etapa gradnje nove stanovanjske soseske, kar pomeni 50 stanovanj, bo predvidoma končana čez leto dni, druga etapa, kar pomeni še 92 stanovanj, čez dve leti. Ob gradnji nove stanovanjske soseske bo celovito urejena in posodobljena tudi prometna infrastruktura na tem območju, saj celjska občina že nekaj časa gradi severno vezno cesto, predvidena je tudi posodobitev ceste v Lokrovec. Foto: SHERPA Stanovanjska soseska DN 10 v številkah: 142 stanovanj v soseski DN 10 2,3 hektarja površin, na katerih bo zgrajena soseska 14 milijonov evrov vrednost celotne naložbe 5,7 milijona evrov sofinanciranja EU in države 4,6 milijona evrov sofinanciranja Evropskega sklada za regionalni razvoj 1,1 milijona evrov sofinanciranja RS 92 neprofitnih stanovanj 36 stanovanj za mlade in mlade družine 14 oskrbovanih stanovanj 150 parkirnih mest v garažni hiši (16 za gibalno ovirane) 46 zunanjih parkirnih mest (3 za invalide) Natečaj za naj prostovoljca v Celju CELJE - Tudi letos bodo v Celju izbrali naj prostovoljce za minulo leto. Natečaj so v sodelovanju z Mestno občino Celje razpisali v okviru Informacijske točke Evropske unije Europe Direct Savinjska. Ta deluje v okviru Celjskega mladinskega centra (MCC). Prijavnico in razpisno dokumentacijo najdete na spletni strani MCC, rok za prijavo je ponedeljek, 23. marec. Upoštevali bodo vse ustrezne prijave, ki bodo do vključno tega dne v MCC prispele do 20. ure. Prijavljeni prostovoljci se bodo potegovali za naziv naj prostovoljec v petih starostnih kategorijah. V vsaki kategoriji bodo izbrali enega naj prostovoljca. Rezultati natečaja bodo znani na Festivalu prostovoljstva, ki bo v petek, 24. aprila, v atriju MCC. Različne organizacije in društva se lahko prijavijo za sodelovanje v kulturnem programu ali za predstavitev na stojnicah. TC Za cesti več denarja SOLČAVA - Prvi rebalans letošnjega občinskega proračuna je v znamenju cestnih naložb. Svetniki so ga sprejeli na zadnji seji. Glavni razlog za popravek je to, da potrebuje občina za prenovo odseka ceste v Logarski dolini več sredstev. To je bilo ugotovljeno med januarskim popisom. V Logarsko dolino bo vložila celotna sredstva, ki ji pripadajo po 23. členu Zakona o financiranju občin. Po drugi strani je občini zmanjkalo sredstev za ureditev dela pločnika v Solčavi, zato bo opravila to nalogo predvidoma prihodnje leto. Več denarja je potrebnega tudi za prenovo ceste Rebernik v okviru odpravljanja posledic naravnih nesreč. Občina je pridobila PZI-dokumentacijo šele prejšnji mesec. Solčavani pričakujejo, da bo naložbo sofinanciralo ministrstvo za okolje in prostor. Po rebalansu načrtuje Solčava za letos 13 odstotkov višje prihodke in 5 odstotkov višje odhodke. Letos naj bi imela občina 2,5 milijona skupnih prihodkov in dvesto tisoč evrov manj odhodkov. BJ Prizidek prihodnje leto CELJE - Osnovna šola Hudinja naj bi prihodnje leto dočakala težko pričakovan prizidek, ki je bil najprej načrtovan do letošnje jeseni. Kot kaže, bo prihodnje leto prizidek deloma končan, eno nadstropje pa naj bi občina uredila kasneje. V prizidku bo 12 učilnic s spremljajočimi prostori. Na spletni strani občine je objavljeno javno naročilo za izbor izvajalca del pri gradnji prizidka. Rok za oddajo ponudb so podaljšali do 17. marca. Nov prizidek k OŠ Hudinja naj bi bil zgrajen v drugem trimesečju prihodnjega leta, a ne bo v celoti dokončan. Pritličje in prvo nadstropje bosta končana v celoti in tudi sodobno opremljena. Drugo nadstropje naj bi zgradili do četrte gradbene faze in ga dokončali kasneje. Urejena bo okolica s parkiriščem za dostavo otrok in za invalide, pred šolo bo plato. S projektom bo občina kandidirala za pridobitev sredstev za sofinanciranje občinskih investicij po 23. členu Zakona o financiranju občin. Iz tega vira pričakuje približno 320 tisoč evrov. Kakšna je vrednost projekta, bo znano po izboru izvajalca gradbenih del, pravijo v občini. Lani so ocenjevali, da naj bi prizidek stal 1,8 milijona evrov. Šola s skoraj 500 otroki ima že vrsto let težave zaradi premalo prostora, ki ga zahtevajo sodobne metode poučevanja in spremenjen predmetnik. TC IZ NAŠIH KRAJEV 7 Za neprofitno streho nad glavo Vsi si lastnega stanovanja ali lastne hiše ne morejo kupiti. Zaradi izvajanja stanovanjske politike je Mestna občina Celje ustanovila neprofitno stanovanjsko družbo Nepremičnine Celje. Ta upravlja več kot tisoč stanovanj, kar je več kot desetina vseh na območju občine. Nepremičnine Celje izvedejo vsaki dve leti razpis za dodelitev stanovanj za neprofitni najem. Zadnji razpis je bil objavljen lani. »Prijavilo se je več kot šeststo prosilcev, na koncu jih je bilo upravičenih 490,« je povedal direktor Primož Brvar. »Po listi bomo stanovanja oddajali to in naslednje leto,« je dodal. Cilj je sto oddanih stanovanj, kar pomeni tudi oddajanje v načrtovani soseski v celjskem Dečkovem naselju. Družba redno objavlja tudi poseben razpis za stanovanja za mlade in mlade družine. Na zadnjega se je prijavilo več kot sto prosilcev. Za mlade in mlade družine je bilo lani oddanih petnajst stanovanj. Po novem razpisu, ki bo prihodnje leto, bo del stanovanj v novi soseski v Dečkovem naselju namenjen tej skupini občanov. Streho nad glavo potrebuje tako »staro kot mlado«. Del stanovanj v Dečkovem naselju bo namenjen tudi za starejše občane, ki potrebujejo takšna, da so prilagojena njihovim potrebam. Za starejše naj bi bilo tam v začetku prihodnjega leta na voljo 14 stanovanj, ki jih bodo lahko uporabljali tudi gibalno ovirani. Na voljo bo tudi skupni prostor. Nepremičnine že oddajajo varovana stanovanja, ki so v stavbi pri Domu ob Savinji. Zanje se trenutno zanima približno sto občanov. Ti so uvrščeni na listo, mogoče pa je pridobiti tista, ki jih najemniki zapustijo. Dogaja se, da se posamezni prosilci, ko se pojavi možnost vselitve, zanjo še ne odločijo. Želijo namreč še počakati. V povprečju je oddano le po eno varovano stanovanje na leto. Zaradi precejšnjega povpraševanja bodo začele Nepremičnine Celje letos izvajati projekt ureditve varovanih oziroma oskrbovanih stanovanj na novem mestu. Ta bodo v veliki starinski vili v Vodnikovi ulici 14, nasproti gledališča. Občina je prazno stavbo kupila pred letom in pol. Družba naj bi zanjo letos pridobila gradbeno dovoljenje in začela prenovo prihodnje leto. Projekt naj bi bil končan leta 2022. In invalidi? Del novih stanovanj v Dečkovem naselju bo namenjen tudi njim. Namenjena bodo tako gibalno oviranim kot tudi gluhim, gluhonemim, slepim ter slabovidnim. Za invalide bosta omogočena lažji dostop in lažja uporaba kopalnic, za slušno ovirane bo na voljo posebna zanka ... Na razpis se je prijavilo deset invalidov. Med stanovanji za različne skupine prebivalstva so na voljo tudi službena. Nepremičnine Celje objavijo razpis za njihovo oddajanje vsako leto. Med upravičenci so zlasti športniki, kulturniki in zaposleni v znanstvenoraziskovalnih ustanovah. Lani so bila oddana tri službena stanovanja. BJ Na nepremičninskem trgu je živahno »Lakota« po stanovanjih Na nepremičninskem trgu na Celjskem je letos pestro dogajanje. Kljub temu da je pridobivanje stanovanjskih posojil od jeseni oteženo, povpraševanje po stanovanjih presega ponudbo. Decembra se je povpraševanje zmanjšalo, vendar je tako vsako leto. »Januar in februar sta bila izredno dinamična in napovedujeta zanimivo leto,« je povedal Vasja Crnjakovič, vodja Re/ maxove nepremičninske agencije v Celju. BRANEJERANKO »Na trgu je povpraševanje po stanovanjih vseh vrst, pri hišah bolj po manjših,« je povedal nepremičninski posrednik Amadej Parfant, iz celjske družbe Kapitol. »To, da povpraševanje po določenih nepremičninah še vedno presega ponudbo, se odraža v doseženih prodajnih cenah nepremičnin,« dodaja Milan Kos, direktor celjske Borze nepremičnin. Re/max omenja, da so še vedno najbolj zaželena vsaj delno prenovljena eno-, dvo- in trisobna stanovanja za ceno približno 80 do 90 tisoč evrov. Pri rabljenih hišah v Celju se kupci najpogosteje zadovoljijo s približno 150 kvadratnimi metri neto tlorisne površine in s približno tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo. Kupci iščejo hiše, ki stanejo od 90 do 150 tisoč evrov, odvisno od stroškov prenove. Cene še navzgor »Prodaja stanovanj na Celjskem se je nekoliko umirila, cene pa so - v primerjavi z lani - še nekoliko zrasle. Njihovo rast lahko pripišemo izključno slabi ponudbi rabljenih stanovanj,« ugotavlja Crnjakovič. Kadar je stanovanje na dobri lokaciji in je prodajano po pravilni ceni, je po njem toliko povpraševanja, da je lahko prodano celo po višji ceni, kot je ogla-ševano. Takšno stanovanje je lahko prodano v enem tednu. V Re/maxu jim je na primer to uspelo prejšnji mesec. In hiše? Kupci najbolj iščejo hiše v Jenkovi ulici, na Otoku, Ostrožnem, Lavi ... »Gre predvsem za starejše hiše, ki so potrebne prenove. Kljub temu prevlada njihova lokacija,« je povedal direktor Borze nepremičnin. Povpraševanje je tudi po hišah in dvojčkih na ostalih lokacijah, zanimivih za mlade družine. Kos omenja, da so najbolj iskani naložbena stanovanja, garsonjere ali enosobna. Za manjša stanovanja se pojavljajo kupci še iz drugih delov Slovenije ter tudi iz tujine. »Z naložbenega vidika je Celje odlična izbira, saj je donos na vložen kapital bistveno boljši kot v Ljubljani,« poudarja Kos. Posebno poglavje predstavljajo po novem bivalni vikendi. Re/max proda kar nekaj tistih, ki stanejo do 70 tisoč evrov ter so primerni za stalno bivanje. »Njihovi kupci so predvsem mlajši ljudje, ki svoj stanovanjski problem rešujejo prvič. Ti so pri cenah omeje- ni, njihove zahteve pa niso natančno določene,« omenja Crnjakovič. »Za mlade ni posebna težava, če morajo prevoziti z avtomobilom kakšen kilometer dlje. Po drugi strani predstavlja prednost, da lahko imajo lasten vrt,« dodaja prvi mož celjskega Re/maxa. Mladi tega, da kupijo »nepremičnino za vse življenje«, ne upoštevajo več. Pripravljeni so se večkrat seliti. Posojila, novogradnje ... Jesenski državni ukrep, ki omejuje bančna stanovanjska posojila, je povzročil veliko slabe volje. Po podatkih bank se je število odobrenih stanovanjskih posojil prepolovilo. »Ukrep je tako delno že posegel v prodajo nepremičnin, a sem prepričan, da se bo trg odzval in prodaja nepremičnin ne bo bistveno ovirana,« ocenjuje Re/max. Ena ključnih dejavnosti bank je prav posojanje denarja prebivalstvu in gospodarstvu. »Ljudje kljub vsemu potrebujejo streho nad glavo, prodajajo večje nepremičnine in se selijo v manjše oziroma obratno,« je povedal Kapitolov nepremičninski posrednik. V Borzi nepremičnin so dejali, da pri kupcih od novembra ni bilo opazno, da bi imeli pri najemanju stanovanjskih posojil težave. V sedanjih razmerah na Celjskem vlada torej prava »lakota« po stanovanjih, zato so potrebne novogradnje. Teh skoraj ni. In zakaj jih manjka? »Najbrž je več razlogov, med njimi je, da v Celju ustreznih in pripravljenih zemljišč - na dobrih lokacijah - primanjkuje,« pravi Parfant. »Celjsko območje oziroma Savinjska regija je lahko za vlagatelje izredno zanimiv trg. Ti bi se morali povezati z lokalnimi nepremičninskimi agencijami, nas povprašati po trendih in izkušnjah, ki jih imamo pri vsakdanjih stikih s kupci. Nato se je treba v partnerstvu odločiti za gradnjo novih stanovanj po meri zdajšnjih kupcev,« razmišlja Crnjakovič, ki je tudi odličen poznavalec mariborskih razmer. Tudi tam dolgo ni bilo novogradenj. Na našem območju je trenutno nekaj novogradenj na Vranskem, v Mozirju, Žalcu in na Polzeli, ponudbo ima tudi tako imenovana slaba banka. Po podatkih Re/maxa je v Celju okvirna cena kvadratnega metra od 1.100 do 1.300 evrov, v Žalcu od tisoč do 1.500 evrov (višja cena je zaradi tamkajšnjih novogradenj, ki so na trgu), v Laškem od tisoč do 1.130 evrov, v Velenju od tisoč do 1.290 evrov ... In kakšno bližnjo prihodnost lahko pričakujemo na nepremičninskem trgu? Povsod - v Borzi nepremičnin, Remaxu in Kapitalu - menijo, da bistvenih sprememb ne bo. »Še vedno je večina nepremičnin kupljena zaradi osnovne potrebe, zato sprememb ne pričakujem. Zlasti ne, da bi bile podobne tistim, ki so bile pred desetletjem,« ocenjuje Crnjakovič iz Re/ maxa. »Penasti« bralec zaradi pene na Savinji CELJE - Bralec iz Celja zadnji dve leti opaža nenavadno peno na Savinji. Vidna je pri zgornjem jezu, kjer se voda umiri, nato se pomika po levi strani struge. Peno je mogoče ves čas videti, nato se v delu pod jezom združi v večje umazane madeže. Bralca čudi, da v vsem tem času nihče ni ukrepal. Ugotavlja: »Ribiči so vsak dan ob Savinji, a jih očitno zadeva ne gane, prav tako tega ne vidi inšpekcija.« Sam je na to že opozoril Me- jih imajo evidentirane v svojih stno občino Celje, oglasili so se tudi občani na Servisu48. »A so si roke umili (v penasti vodi) in zapisali, da so iz Ribiške družine Celje sporočili, da pena prihaja že iz Šempetra in da se naj zato obrnem na RD Šempeter oziroma rečnega nadzornika.« Ker pena medtem še vedno nemoteno teče po Savinji, je pred dnevi pisal še ribiškima družinama v Celju in Šempetru, inšpekciji za okolje ter Agenciji republike Slovenije za okolje (Arso). »Morda bo kdo le stopil do Savinje in ugotovil, da nekdo že dolgo časa onesnažuje vodo,« je zapisal. Ob tem je presenečen, da mu ribiški družini nista niti odgovorili. Krivo naj bi bilo listje? Iz Arsa so sporočili, da so preverili podatke o iztokih odpadnih vod iz industrijskih naprav na območju Celja, ki podatkovnih bazah. Ugotovili so, da vse evidentirane industrijske naprave svoje odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo, ki se konča s komunalno čistilno napravo Celje. Ta sicer ima iztok v Savinjo, ampak je postavljena precej nižje od mesta, kjer je mogoče opaziti peno, zato njen iztok zagotovo ni vzrok za pojav pene pri zgornjem jezu v Celju. Arso, ki spremlja kemijsko stanje Savinje na merilnih mestih v Medlogu in Brstniku (pod KCN Celje), je ugotovil, da je na obeh kemijsko stanje Savinje dobro, prav tako je dobra ocena za posebna onesnaževala. »Tudi ekološko stanje Savinje na merilnem mestu v Medlogu je dobro,« so v Arsu zapisali v odgovoru. Po njihovem mnenju so lahko pene naravna posledica organskega razpadanja, opazne za pragovi, brzicami ..., kjer se voda speni. To niso snežinke, ampak madeži pene neznanega izvora na Savinji. Bo končno kdo preveril, od kod prihajajo? Jeseni in deloma pozimi bi lahko pojav pene po mnenju Arsa sovpadal z večjo količino odpadlega listja, v katerem so lahko prisotni naravni saponini, ki tudi povzročajo penjenje vode. Ob tem dopuščajo možnost, da gre lahko za onesnaženje iz kakšnega pritoka v Savinjo. »Glede na to, da imajo vse evidentirane industrijske naprave na obravnavanem območju odpadne vode speljane v KČN Celje, gre verjetno za lokalni problem, ki je v pristojnosti občinskih inšpekcijskih služb.« Ob tem Arso svetuje, da je ob takih pojavih treba poklicati na številko 112 in obvestiti center za obveščanje, zaradi česar bodo pristojne službe na terenu preverile in prepoznale potrebo po ukrepih. Prijava na 112 Bralec pravi, da teze o brzicah in listju ne more sprejeti in da bo upošteval nasvet o prijavi na številko 112 oziroma regijski center za obveščanje. Tako so svetovali tudi na Inšpektoratu RS za okolje in prostor: »Vsak, ki opazi v okolju neko stanje, ki bi lahko bilo posledica naravne ali druge nesreče, je dolžan poklicati številko 112 in o tem obvestiti center za obveščanje.« Center sproži ustrezno akcijo na terenu, da ugotovi, kaj se dogaja in predvsem, ali so potrebni dodatni ukrepi za varovanje okolja in zdravja ljudi. Izvede jih gospodarska javna služba VGP Drava, v okviru katere deluje tudi mobilna enota ekološkega laboratorija. Na osnovi prijave bralca bomo pri pristojnih v prihodnjih dneh preverili, kako so ukrepali in kaj so ugotovili. TC, foto: SHERPA 8 IZ NAŠIH KRAJEV RADEČE - Upajo na propustnost ceste v času gradnje Končno začetek obnove ceste Zidani Most-Radeče Po dolgih letih pričakovanj bo spomladi le prišlo do začetka obnove glavne ceste Zidani Most-Radeče, ki jo je že močno načel zob časa in ki ni le dotrajana, marveč je glede na veliko prometno obremenitev na tem območju postala tudi nevarna. Po zamudi pri izbiri izvajalca del je naposled odpravljena tudi ta ovira. ROBERT GORJANC »Obnova ceste Zidani Most-Radeče je predvidena v dolžini 1.230 metrov. Predvidene so širitev glavne ceste proti Savi, izvedba podpornih konstrukcij - pilotne stene ter armiranobetonskih zidov - gradnja treh prepustov, ureditev odvodnjavanja ter prometne opreme in signalizacije,« so načrtovana dela predstavili na direkciji za infrastrukturo (DRSI), ki je investitorica projekta. Kot so nam še pojasnili, so v postopku javnega naročila pri preverjanju in ocenjevanju ponudb ponudnika pozvali k predložitvi dodatnih pojasnil in dokazil, kar je postopek podaljšalo za nekaj mesecev. Javno naročilo je končano in pogodba podpisana. Vrednost gradnje je 5,6 milijona evrov, dela bo izvajalo podjetje JV CVP s partnerji - podjetji Kostak, Hip Plus in Prohaus. Obnova ceste bo predvidoma končana do kon- ca leta 2021. »V Radečah smo seveda zelo zadovoljni, da se bo težko pričakovana obnova vendarle začela. Upamo, da bomo z investitorjem dosegli tudi dogovor, da bo čim manj okrnjena pretočnost prometa med Krškim in Celjem, da se bodo naši občani lahko čimbolj nemoteno vozili na delo, šli po svojih opravkih in da bo tudi gospodarstvo lahko normalno delovalo,« je povedal Tomaž Režun, župan Občine Radeče. Lani jeseni je DRSI v polni dvorani kulturnega doma v Radečah občanom predstavila način izvedbe projekta in pri tem zagotovila, da zaradi del ne bo prišlo do popolne zapore ceste, ki je glavna prometna žila iz Savinjske in Zasavja proti Posavju. Kot je še povedal radeški župan, se z izvajalcem del o konkretni izvedbi prometnega režima v času gradbenih del še niso pogovarjali, to načrtujejo za prve dni marca. Iz DRSI so nam glede tega sicer sporočili, da je za čas gradbenih del predvidena delna zapora ceste, promet bo urejen izmenično enosmerno s semaforji. Obnova te ceste je povezana z gradnjo nove državne ceste od Hrastnika do Zidanega Mosta, kjer je tudi predvidena gradnja novega mostu in za katero je že bil sprejet državni prostorski načrt. Po načrtovanem projektu bo gradnja te nove ceste mogoča, šele ko bo končana obnova ceste Zidani Most-Radeče. Prav tako je od Zidanega Mosta do Radeč po desnem bregu Save predvidena gradnja kolesarske povezave. Začetek gradnje kolesarske mreže CELJE - Mestna občina je pred dnevi začela gradnjo prvih odsekov kolesarskih povezav v mestu, skupno jih je sicer načrtovanih 44. Podjetje Voc Celje, ki je bilo lani na javnem razpisu izbrano za izvajalca gradbenih del, gradi kolesarsko stezo na Ljubljanski cesti in na odseku Lava 2, v prihodnjih tednih bo začelo tudi gradnjo na Partizanski cesti in v Čopovi ulici. Vrednost naložbe znaša 2,4 milijona evrov. »V proračunu za letos smo za ta projekt namenili malo več kot milijon evrov, enako tudi v proračunu za leto 2021. Pričakujemo, da bomo od države za sofinanciranje naložbe prejeli 289 tisoč evrov, od Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) pa malo manj kot 1,2 milijona evrov evropskih sredstev,« so povedali v celjski občini. Glavnina del bo predvidoma končana do konca prihodnjega leta: letos naj bi zgradili malo manj kot petnajst in prihodnje leto osem kilometrov stez. »Nekatere odseke stez bomo obnovili, nekatere pa opremili s talnimi oznakami v smislu souporabe s kolesarskim prometom - v obliki tako imenovanega sharrow space,« so še povedali v celjski občini. Ob tem bo občina tam, kjer bo treba, obnovila dotrajano komunalno infrastrukturo, vodovod, kanalizacijo, nizkonapetostne električne in telekomunikacijske kable, postavila javno razsvetljavo ter zgradila hodnike za pešce. RG Katičeva nazaj v občino? VELENJE - Nekateri člani odhajajoče vlade so že sporočili, kam jih bo po prenehanju mandata vodila karier-na pot. Ministrico za pravosodje Andrejo Katič delovno mesto čaka v Mestni občini Velenje, kjer ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Andreja Katič je leta 1996 končala študij prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in pridobila naziv univerzitetna diplomirana pravnica. Po študiju se je zaposlila v velenjski mestni občini, kjer je bila od leta 1998 do avgusta 2014 direktorica občinske uprave. Na parlamentarnih volitvah leta 2014 je bila izvoljena za poslanko državnega zbora, od maja 2015 je bila v vladi dr. Mira Cerarja ministrica za obrambo. Septembra 2018 jo je državni zbor na predlog predsednika vlade Marjana Šarca imenoval za ministrico za pravosodje. Mestna občina Velenje je s Katičevo julija 2014 sklenila sporazum o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. V njem je zapisano, da javni uslužbenki mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v upravi MOV. Na občino smo naslovili vprašanje, kakšno delovno mesto bo tam prevzela ministrica v odhodu in predsednica občinske organizacije SD Velenje. Pojavlja se vprašanje, ali bo ponovno postala direktorica občinske uprave, ki jo od njenega prehoda v državno politiko vodi mag. Iztok Mori. Iz službe za odnose z javnostmi odgovora na vprašanje, kakšno delovno mesto bo opravljala, niso razkrili. Sporočili so le, da Katičeva do začetka marca še ni vložila vloge za zaposlitev. TS Velikonočnica že cveti ŠENTJUR - V Boletini pri Ponikvi že cvetijo zaščitene in redke velikonočnice. Ob koncih tedna se lahko obiskovalci udeležijo tudi vodenih ogledov. Člani Turi-stično-olepševalnega društva Ponikva so rastišče velikonočnice zavarovali, ogradili in zaščitili, prav tako so poskrbeli za informativne table ter označevanje. Člani omenjenega turistično-olepševalnega društva obiskovalce prosijo, naj se pri ogledu krhkih kosmatih cvetov držijo reda in pomagajo pri ohranjevanju pomembne naravne dediščine. Velikonočnica je namreč zavarovana rastlina, uvrščena na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. Občina Šentjur je njeno rastišče pred leti zaščitila z odlokom. Prostovoljci, ki delujejo pod okriljem turistično-olep-ševalnega društva, bodo vodene oglede organizirali ob sobotah in nedeljah od 9. ure do 17.30. Vstopnine ni, bodo pa za vestno vzdrževanje rastišča veseli prostovoljnega prispevka. Rastišče velikonočnice, ki obsega 1,8 hektarja in je največje od štirih znanih rastišč te rastline v Sloveniji, je od središča Ponikve oddaljeno le nekaj sto metrov. Hkrati gre za območje na kraškem površju, to je v suhi dolini, pod katero teče ponikalnica, in je eno petih območij Nature 2000 v Sloveniji. TS Za Prostofer so se povezale ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - Župani šestih zgor-njesavinjskih občin so se odločili, da bodo skupaj uresničili projekt Prostofer. Razpis bo objavilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Po prijavi bo izvedla Občina Gornji Grad skupno javno naročilo za najem električnih avtomobilov, električne polnilne postaje in električnih gorskih koles. Kot je zamišljeno, bosta po en avtomobil uporabljali dve občini skupaj. Na takšen način se bodo povezali Gornji Grad in Ljubno, Luče in Solčava ter Nazarje in Rečica ob Savinji. »Ugotavljamo velike potrebe občanov, ki živijo sami oziroma so brez prevoznih sredstev. Občina je razvejana in od večjih središč odmaknjena,« je povedala direktorica gornjegrajske občinske uprave Jožica Rihter. Prostoferjevo vozilo bo namenjeno prevozu prevozu občanov oziroma starejšim osebam, za posebne šolske prevoze ter potrebe občinske uprave. Občina Mozirje se v ta medobčinski projekt ni vključila. BJ novi tednik Vedno? г lMMQj! IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŠMARJE PRI JELŠAH - Težko pričakovana nova soseska Prva lopata za Dobravo prihodnje leto Šest hektarjev travnikov med železniško progo in osnovno šolo trenutno spada med najbolj privlačne bivalne točke na Šmarskem. Prostorski akti občine in urejanje prometne ter komunalne infrastrukture stanovanjsko gradnjo podpirajo. Zanimanje kupcev je veliko. A do ključev novih stanovanj je vseeno še daleč. SAŠKA T. OCVIRK V skladu z občinskim podrobnim prostorskim načrtom je v stanovanjski soseski Dobrava na približno tisoč kvadratnih metrih velikih zemljiščih predvidena gradnja 30 enostanovanjskih stavb. Ob teh sta predvidena še dva večstanovanjska objekta, tako imenovana vila bloka, ki sta tlorisno zasnovana kot kvadrata okvirnih mer 17 krat 17 Lorgerjeve domačije ni več. Konec leta bi tu že lahko bilo gradbišče novih blokov. metrov s tremi oziroma štirimi etažami. A kot je poudarila Anita Reich, vodja oddelka za investicije v občinski upravi, so zemljišča v zasebni lasti, zato je o odkupih in ceni zemljišč, morebitnih vlagateljev, velikosti objektov, dinamiki gradnje soseske in podobnem še prezgodaj govoriti. »Zanimanje za gradnjo na tem pobočju je veli- ko, sploh zdaj, ko se je občina odločila urediti povezovalno cesto. Gre za razširjeno Vegovo ulico v dolžini 265 metrov, ki poteka proti jugozahodu do Dvorskega potoka, kjer se z novim mostom navezuje na cesto v Dvor.« Kot dodaja sogovornica, morajo za ta projekt še pridobiti gradbeno dovoljenje. »Trenutno pripravljamo ustrezno projektno dokumentacijo. Prav tako potekajo dejavnosti v zvezi z odkupom potrebnih zemljišč.« Na Lorgerjevem stanovalci čez dve leti Občinski uvrstitvi naložbe v letošnji proračun je botrovalo več stvari. Med drugim republiška direkcija za infra- strukturo pospešeno pripravlja projektno in ostalo dokumentacijo za ureditev križišča pri trgovini Kašča. Projekt predvideva gradnjo novega mostu čez Šmarski potok, zato bo načrtovana povezovalna cesta v času gradnje obvozna cesta do šole, pokopališča in ostalih obstoječih stanovanjskih in drugih objektov. Nova povezovalna cesta bo tudi razbremenila preobremenjeno Vegovo ulico, hkrati bo napajala načrtovano stanovanjsko sosesko. »Zavedamo se, da z gradnjo te ceste prometnih zamaškov ne bomo v celoti rešili,« pravi Rei-chova. »Nadaljevali bomo tudi dejavnosti v zvezi z ureditvijo priključkov lokalnih cest na glavno cesto.« Sicer pa so v začetku leta v Šmarju začeli pripravljati tudi teren za gradnjo predvidenih oskrbovanih stanovanj. V neposredni bližini tamkajšnjega doma starejših bodo zrasli trije stolpiči. Konec letošnjega leta naj bi začeli graditi prva dva s po 15 stanovanji. Januarja so gradbinci že zrušili Lorgerje-vo domačijo. V nadaljevanju je predvidena še prestavitev potoka. Gradnja in celostna ureditev enega stolpiča bosta stali skoraj milijon evrov. Polovico tega zneska bo zagotovil republiški stanovanjski sklad, polovico bo primaknila občina. Prvi stanovalci bi se v ta stanovanja lahko vselili čez dve leti. Foto: ŽIGA LAH KOŠTOMAJ Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rogatec in Osnovno šolo Rogatec vabi na prireditev Manjši projekti velikega pomena ŠMARJE PRI JELŠAH - Lokalna akcijska skupina za razvoj podeželja (Las) Obsotelje in Kozjansko je v začetku februarja objavila tretji in predvidoma zadnji javni poziv za izbor operacij, sofinanciranih iz Evropskega kmetijskega sklada. Prenovljena turistična spletna stran, ureditev Emine tematske poti, šmarski turistični preplet, postajališče za avtodome v Rogaški Slatini, trajnostno mobilno omrežje, retro permakultura za manj de-mence, urbano Obsotelje so samo nekateri projekti, ki so v preteklosti nastali s pomočjo evropskih sredstev pod okriljem Las Obsotelje in Kozjansko. Las delujejo po načelu od spodaj navzgor in pod izziv postavljajo skupno ukrepanje za razvoj lokalnih območij, ki jih pokrivajo. Las Obsotelje in Kozjansko s svojim delovanjem pokriva območje občin Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Vzpostavljeno lokalno partnerstvo uresničuje zastavljene cilje iz strategije lokalnega razvoja do leta 2020, kar omogoča koriščenje pripadajočih Leader in CLLD-sredstev. V programskem obdobju 2014-2020 je bilo do zdaj potrjenih 15 projektov, za katere je bilo skupaj odobrenih približno 800 tisoč evrov od skupno milijon 580 tisoč evrov. Kot je dejala Anita Čebular iz RA Sotla, imajo prednost projekti, ki so inovativni, povezujejo partnerje iz različnih sektorjev, so v celoti pripravljeni na izvedbo in imajo traj-nostni učinek na območje. »Razpis je odprt do 20. marca. V preteklem tednu smo delavnice in predstavitve pripravili v vseh občinah, ki jih naša agencija pokriva.« StO Knjižnica in občina se bosta selili ŠTORE - Občina se pripravlja, da bo letos uredila za javno knjižnico nove prostore. Gre za prostore v Mercatorjevi poslovni stavbi na Lipi, ki jih ima v lasti že vrsto let. Ti zaenkrat še samevajo. Tam bodo tudi novi prostori občinske uprave. Za selitev obeh ustanov v primernejše prostore obstaja več razlogov. Štorovčani se letos potegujejo za pridobitev listine Občina po meri invalidov, vendar je v obeh ustanovah dostop zanje omejen. Poleg tega bi morala občina vložiti letos v obstoječo knjižnico - v primeru, če se ta še ne bi selila - približno 20 tisoč evrov. Denar bi morala vložiti v obnovo in drugo opremo. Razpis za ureditev praznih prostorov na Lipi je že bil objavljen. Na vrsti je izbira izvajalca. Ocenjena vrednost ureditve novih prostorov knjižnice in občinske uprave z opremo znaša približno 600 tisoč evrov. Župan Miran Jurkošek računa, da bi bila selitev mogoča sredi tega leta. BJ fOü^k OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Rogatec. Vidimo se v torek, 10. marca, ob 13. uri v Osnovni šoli Rogatec. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Rogatec. štajemdT ■ J- *ATP Generalni pokrovitelj ^ oculus Del glasbene šole v dvorec SLOVENSKE KONJICE - Število vpisov v Glasbeno šolo Slovenske Konjice narašča, zato ta potrebuje dodatne prostore. Ti bodo v prihodnjih mesecih urejeni v zgornji etaži dvorca Trebnik. Naložba bo financirana v sodelovanju med občino in glasbeno šolo, ki bo kupila opremo. Glasbeno šolo, ki je postala pretesna, obiskuje 340 učencev. Po prvotnem načrtu naj bi pridobila dodatne prostore nad starim delom osnovne šole, vendar se statiki s takšno rešitvijo niso strinjali. Po dogovoru z občino je prišlo do tega, da bo imela šola dislocirani oddelek v Trebniku. Tam je do leta 1977 že bila, pozneje se je preselila v staro mestno jedro. »Predvidevamo, da bodo prostori v dvorcu Trebnik urejeni do konca tega šolskega leta ali v začetku naslednjega,« je povedal ravnatelj glasbene šole Branimir Klevže. V dodatne prostore v dvorcu se bosta selila oddelka brenkal in petja. Tam bo pet učiteljev. Letošnje leto je za Glasbeno šolo Slovenske Konjice nasploh pomembno, saj praznuje 70-letnico. Leta 1950 je šolo obiskovalo 20 učencev, ki jih je poučeval začetnik glasbenega šolstva na Konjiškem, učitelj Franc Rozman. »V vseh teh desetletjih smo izobrazili ogromno otrok, od katerih so nekateri postali učitelji oziroma se glasbi posvečajo ljubiteljsko,« je še povedal ravnatelj. Slavnostna akademija ob visoki obletnici bo jeseni. BJ Kopališče do poletja SLOVENSKE KONJICE - Novo konjiško letno kopališče naj bi bilo do poletja končano. Gre za naložbo, ki je Ko-njičane pretekla leta razdelila na dva tabora. Večji del občinskih svetnikov se je navduševal za gradnjo novega bazena, drugi del je menil, da je bil prejšnji bazen še vedno ustrezen. Imel je namreč uporabno dovoljenje. Predlani je bil star bazen porušen. Za novogradnjo se je odločilo prejšnje vodstvo občine, sedanje jo mora končati. Ocenjena vrednost naložbe je približno 1,2 milijona evrov. V zadnjih dneh so delavci že pokrivali poslopje garderob in sanitarij, opravljajo tudi strojna in inštalacijska dela. V začetku marca bosta na vrsti montiranje filtrov in opreme v strojnici ter polaganje bazenske keramike. Po dogovoru z izvajalcem morajo biti dela končana do 19. junija. V proračunu so sredstva zagotovljena. BJ Le ena prijava za koncesijo ŠOŠTANJ - Občina je na razpis za dodelitev koncesije v zdravstveni postaji prejela eno prijavo. To je podal Zasebni zdravstveni zavod A medicina, ki ga vodi zdravnica Ana Zamrnik Kolenbrand. V občini, kjer pričakujejo, da bo s podelitvijo koncesije ustrezno poskrbljeno za področje splošne medicine, so pojasnili, da postopki še niso končani. Zdravnica bo začela delati, ko bo sklenila pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Spomnimo, da je občina koncesijo razpisala, potem ko je brez zdravnice ostala ena od štirih ambulant. Od sredine oktobra v Šoštanj vsaj trikrat tedensko prihajajo zdravniki iz Velenja in opravljajo preglede bolnikov. Bolniki se lahko v odsotnosti rednega zdravnika po pomoč zglasijo v službo nujne medicine Zdravstvenega doma Velenje. TS 10 KULTURA Živahno programsko leto v Mestnem kinu Metropol Zaključek festivala gorniškega filma V Mestnem kinu Metropol v Celju se je minuli konec tedna končal gostujoči del festivala gorniškega filma v okviru tradicionalnega filmskega dogodka v Cankarjevem domu v Ljubljani. V knežjem mestu ta festival gostuje že sedmo leto. Sicer pa je to samo eden v nizu številnih programskih projektov, bolj ali manj stalnih, ki so jih v Metropolu že pripravili ali jih še bodo do konca leta. ROBERT GORJANC Letos si je bilo v Celju mogoče ogledati 13 filmov, ki so osvetljevali različne plati gorniških izzivov. V Mestnem kinu Metropol so najprej pripravljali cikluse gorniškega filma, potem so z direktor- jem festivala Silvom Karom našli skupen interes in takrat je Celje postalo prvo zunanje prizorišče tega festivala, ki je vselej odlično obiskan. »Rad bi poudaril, da to ni zgolj filmski festival, ampak da gre za dru- Samo Seničar (levo) po premieri filma Družina z režiserjem Rokom Bičkom (v sredini) in Matejem Rajkom, protagonistom filma. žabni dogodek, na katerem se srečujejo planinci, plezalci, ljubitelji narave, alpinisti, ki na platnu gledajo nekaj, kar bodo še preplezali, ali nekaj, kar so že videli in izkusili ter to podoživljajo. V času trajanja festivala skujemo kar nekaj novih načrtov za obisk gora in to me zelo veseli,« je povedal Samo Seničar, programski vodja Mestnega kina Metropol. Sicer pa so letos že pred festivalom pripravili nekaj odmevnih filmskih projekcij ter po njih pogovore z režiserji, in sicer po predvajanju filmov Polsestra Damjana Kozoleta, iOtok Mihe Celarja, Dnevnik Diane Budisavljević ter Vsi proti vsem. »To je neka dodana vrednost obiska kina, da lahko ustvarjalce vprašamo karkoli o njihovem procesu dela in s tem tudi najbolj promoviramo domači film. Tega imamo v Metropolu zelo radi, je v dobri formi. Zdi se nam, da je včasih malo podcenjen pri gledalcih, ampak na koncu leta, ko strnemo številke, vidimo, da ni tako. V letu 2019 smo predvajali 22 različnih slovenskih filmov, ki si jih je ogledalo štiri tisoč ljudi. To je kar lepa številka,« je zadovoljen programski vodja Mestnega kina Metropol. Takšne projekte bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Že jutri bo prišel v Metropol film Ne pozabi dihati (19.30), po projekciji bodo gostili režiserja Martina Turka. V začetku aprila bo na ogled izjemen dokumentarec Hči Camorre. Takrat bodo gostili režiserja Sinišo Gačiča. A obeta se še kar nekaj premier. TDF, Liffe, retrospektiva sredozemskega filma ... V drugi polovici leta bodo na spored Mestnega kina Metropol spet prišli večji programski projekti, in sicer bodo avgusta prvič pripravili retrospektivo festivala evropskega in sredozemskega filma, ki je vsako leto v Piranu. Oktobra, pred krompirjevimi počitnicami, bodo pripravili Teden družinskega filma (TDF), novembra bodo predvajali nekaj filmov v okviru Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - Liffe. Sicer pa so v Mestnem kinu Metropol zadovoljni ne z le obiskom predstav slovenskih filmov, marveč tudi ostalih. »V nasprotju z gibanji po svetu, po katerih se v multipleksih obisk kinematografov znižuje, ugotavljamo, da se v art kino mreži, katere član je tudi Metropol, obisk že nekaj let povečuje. Obisk v našem kinu se je ustalil pri približno 22 tisoč gledalcih na leto. V takšnem mestu, kot je Celje, z enim art kinom in multipleksom, ki ima osem dvoran nedaleč stran, je to zelo lep dosežek,« je sklenil Samo Seničar, programski vodja Mestnega kina Metropol. Foto: MK Metropol Češko-slovensko pevsko drevo prijateljstva Če so prijateljske vezi prave, jim tudi politični razlogi in dolgoletna nezmožnost, da bi jih fizično negovali, ne morejo priti do živega. To kaže primer prijateljstva med ženskim pevskim zborom Jirkov s Češke in zbori s Celjskega. Botra tega povezovanja sta bila legendarna zborovodkinja Jožica Soko, po rodu iz Šmarja pri Jelšah in češki zborovodja Jaro-slav Cyrus iz Jirkova. Jožico Soko je poklicna pot učiteljice glasbenega pouka vodila tudi v Osnovno šolo Videm pri Ptuju. Kot zborovodki-nja je s tamkajšnjim mladinskim pevskim zborom (MPZ) na Mladinskem pevskem festivalu (MPF) v Celju leta 1969 dosegla velik uspeh. Delegacija čeških glasbenikov je videmski zbor izbrala za gostovanje pri MPZ Jirkov ter ga uvrstila na pevski festival v Prago. Žal zaradi političnih razmer na Ceškem gostoljubja tamkajšnjim pevcem desetletja ni bilo mogoče povrniti. Ostale so pisne vezi med zborovodjema Jaroslavom Cyrusom in Jožico Soko. Po osamosvojitvi Slovenije se je prijateljstvo med ŽPZ Jirkov in zbori iz Slovenije ter s Celjskega razcvetelo. »K sodelovanju, da je sprejel ponudbo druženja, sem nagovorila ŽPZ skladateljev Ipavcev iz Šentjurja. Milka Kladnik Sorčan, zborovodja MPZ Franceta Prešerna Vojnik pa je v krog češko-slovenskega prijateljstva pridružila tudi ta zbor. Sprejeta sta bila tudi Vokalna skupina Vodomke Laško in Pevsko društvo upokojencev Celje,« se povezovanja spominja Jožica Soko. Konec lanskega decembra je prišla v Božični Vojnik delegacija ŽPZ Jirkov. V prazničnih dneh so v Vojniku, Šentjurju in Laškem obiskali pevske prijatelje in njihovih družine. Dolgoletna predsednica ŽPZ Jirkov Hana Kultova je prišla še z enim poslanstvom. V imenu čeških pevk se je zahvalila dirigentki Jožici Soko za zasluge, da se prijateljska vez med ljubitelji petja dveh dežel po pol stoletja ni pretrgala. Posebno hvaležnost za prizadevanje Jožice Soko, da je v zadnjih dvajsetih letih zraslo veliko češko-slovensko pevsko drevo, so ji pevke izkazale z dragocenim darilom, okrašenim s kamenčki, ki simbolizirajo mozaik trajnega prijateljstva. »Pevke iz Jirkova so želele tudi na ta način pokazati, da imajo rade Slovence in Slovenijo. Rade povedo, da je tukaj njihova druga domovina, saj smo stkali močne prijateljske vezi, ki jih z veseljem negujemo,« je o dolgoletnem prijateljstvu povedala zborovodkinja Jožica Soko. RG 29. DNEVI KOMEDIJE GLEDALIŠČE CELJE 11-22.3.2020 dnevikomedije.si 11. 3. 12. 3. 13. 3. 14. 3. 15. 3. 18. 3. 19. 3. 21. 3. 22. MARSHALL BRICKMAN, RICK ELICE, ANDREW LIPPA Addamsovi MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO IZA STREHAR Vsakglasšteje SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE TAMARA DAMJANOVIĆ PO MOTIVIH FILMA Popolnitujci DRAMA SNG MARIBOR PETR ZELENKA Odhodi vlakov MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO ANDREJ ROZMAN ROZA Obuti maček SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, GLEDALIŠČE KOPER IZTOK MLAKAR v Tutošomato SNG NOVA GORICA, GLEDALIŠČE KOPER HEINRICH VON KLEIST Razbiti vrč SNG DRAMA LJUBLJANA PO MOTIVIH LIV STRÖMQUIST •v Živela vulva! ZAVOD IMAGINARNI, MINI TEATER Los hermanos muy simpaticos KONCERT ZA KOZARCE IN ROBČKE KULTURA 11 Poslanec Samo Bevk za zaščito Zbirke grafičnih listov Bo nacionalni interes rešil vprašanje dragocene umetniške zbirke? »V Rogaški Slatini je celo muzej grafik od 16. do 19. stoletja. Zbirko skrbno dopolnjujejo tudi z umetninami 20. stoletja,« piše v enem od turističnih vabil na spletu. A resnica je danes drugačna. Dragocena grafična zbirka je trenutno v depoju Aninega dvora. Nihče natančno ne ve, kaj bi z njo. In kot kaže, tudi nihče nima pregleda, kaj je v zbirki sploh še ostalo. SASKA T. OCVIRK Pred dnevi je poslanec Samo Bevk iz stranke SD na ministra za kulturo naslovil pobudo, da naj v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine slatinsko Zbirko grafičnih listov od XVI. do XIX. stoletja razglasi za nacionalno bogastvo. Zbirka sicer že velja za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ministra je pozval, naj zagotovi javno lastništvo zbirke, jo ustrezno zavaruje in omogoči trajno varstvo ter razstavljanje v Rogaški Slatini. Prav za ta zdraviliški kraj ima zbirka še dodatno težo poleg ume-tniško-zgodovinske vrednosti. Zbirka obsega neverjetnih 40 tisoč grafičnih listov različnih avtorjev, najstarejši segajo v 16. stoletje. Švicarski mecen in zbiratelj Kurt Müller je večji del zbirke zdravilišču oziroma mestu Rogaška Slatina podaril leta 1985. Kasneje je zbirko dopolnjeval s posameznimi nizi. Tako se je poklonil kraju, ki mu je povrnil zdravje. Naklonjenost v Rogaški Slatini je bila vzajemna, Müllerjevo gesto so opazili tudi na državni ravni. Leta 1996 mu je predsednik republike izročil častni znak svobode. V procesu lastninjenja je zbirka pod okriljem premoženja Zdravilišča Rogaška pristala v zasebnih rokah. Ko je zdravilišče zašlo v globoke rdeče številke, je zbirko poskušalo prodati. Obstajata dve cenitvi, in sicer iz leta 2003 in 2008. Celotna zbirka naj bi bila vredna med 2,8 in 4,1 milijona evrov. Tre- Rogaška Slatina je od nekdaj vabila tudi ljubitelje umetnosti. nutno z zbirko razpolaga stečajna upraviteljica Alenka Gril. Prodaja bo zahtevna Grilova se je z Občino Rogaška Slatina dogovorila, da je lahko zbirka v prostorih Aninega dvora spravljena še eno leto. Del zbirke je v Aninem dvoru tudi razstavljen. Občina ima v primeru prodaje sicer predkupno pravico, a glede na visoko ceno zbirke je malo verjetno, da jo bo izkoristila. »Občina Rogaška Slatina je obnovila pogovore z ministrstvom za kulturo v zvezi z odkupom zbirke,« so še dodali v zapisu iz občinske uprave. Kot je dejala Alenka Gril, je žalostno, da je zbirka končala kot del stečajne mase, vendar je za nazaj stvari težko popravljati. S prodajo tako visoko ocenjenega umetniškega premoženja doslej nima izkušenj. »V stečaju je ločitveno pravico prijavila Družba za upravljanje terjatev bank. Prodaja se še ni začela, se pa uskaljujemo z DUTB. Tu ne gre za klasično dražbo, saj nagovarjamo čisto drug krog kupcev.« Če bi poslanska pobuda o spremenjenem statusu zbirke uspela, to ne spremeni dejstva, da gre še vedno za obremenjeno premoženje stečajnega lastnika. »Po pravici povedano, ne vem, če bi lahko država tega kar razlastninila, kvečjemu bi imela predkupno pravico. Ampak resnično gre za tako posebno premoženje, da stečajni upravitelji s tem nimamo veliko izkušenj.« Če kupca z milijonskim čekom ne bodo našli, je nadaljnji potek precej odvisen tudi od ravnanja DUTB. »Kako nizko lahko pade cena zbirke, je odvisno predvsem od nje.« Foto: arhiv NT (SHERPA) Nova premiera Gledališča Zarja Prizor iz predstave: (z leve) Srečko Centrih, Nada Jelen, Niko Korenjak in Anita Kepe Gledališče Zarja Celje bo jutri zvečer (19.30) premi-erno uprizorilo komedijo Toneta Parljiča Čaj za dve v režiji Damjana M. Trbovca. Čaj za dve je eno najbolj prepoznavnih dramskih del našega slovitega komediografa Toneta Partljiča, ki je na slovenskih, posebej na ljubiteljskih gledaliških odrih doživelo že vrsto uprizoritev. »Nekoč je nekdo dejal, da je dober tekst tako kot dober uvožen avto, sedeš vanj in pelješ, in ta Partljičeva komedija je prav to,« je o delu našega slavnega pisatelja in dramatika dejal režiser predstave Čaj za dve, dramski igralec Damjan M. Trbovc. V njegovi režiji in izvedbi Gledališča Zarja je poleg komične note mogoče pričakovati še kaj več: tudi zgodbo o osamljenih ljudeh in upanju, ki se lahko rodi iz brezupa, zgodbo, ki med osamljenimi stke tako močne vezi, da zadnjo postajo spremeni v novo priložnost. »Tematika, kaj počnemo s starimi ljudmi oziroma starejšimi občani, se mi zdi zelo zanimiva. V tej kulturi lepote in učinkovitosti, ki smo ji priča, ne vemo, kaj bi počeli s starejšimi ljudmi, in jih umaknemo nekam, kjer nam jih ni treba gledati. Mogoče se to sliši kruto, vendar se to dogaja,« je Damjan M. Trbovc pojasnil odločitev o tem, da se je režijsko lotil prav te predstave. Kot je še dodal, je videl že veliko uprizoritev Čaja za dve, meni pa, da je večina zanemarjala sporočilnost te predstave. V predstavi igrajo Cvetka Videc, Anita Kepe, Zivko Be-škovnik, Urška Majcen, Amaris Djordjević, Niko Korenjak, Luka Žerjav, Kristjan Anej Kramar, Helena Čater, Srečko Centrih in Nada Jelen. Režiser Damjan M. Trbovc je poskrbel tudi scenografijo in izbor glasbe, asistent režije je Žiga Medvešek, kostumografija Mojca Hvala, oblikovalec luči in tona Vili Pajk, sceno je izdelal Erik Weissenbach. Po premieri bosta marca sledili še ponovitvi, in sicer 7. in 28. marca. RG živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. CELJSKA «•ft izposoja kolesa IN0X DIMNIKI ® MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. —— TDPFIT center za zdravje in rekreacijo —iTpfr— PROTEUS ortopedski pripomočki Saj si še mlada, imaš še možnost zanositi.< To je racionalizacija trpljenja na strani tistega, ki gleda >od zunaj<. Še vedno obstaja razkorak med tistim, ki doživlja bolečino, in tistim, ki misli, da razume,« pojasnjuje strokovnjakinja bistvo dolgotrajne oskrbe. Dodaja, da se oskrbovalci ne smejo bati vprašanj uporabnikov, na katera v določenem trenutku nimajo odgovorov. »Kaj se zgodi, ko hudo bolan človek reče, da ne bi več jemal zdravil? Tu ne gre samo za zdravstvo. Tu gre za duhovno oskrbo, ker človek ne vidi več smisla. Kot profesionalni oskrbovalci, zdravniki ne smete zbežati pred tem mnenjem bolnika ali se pretvarjati, da vprašanja niste slišali. To je dolgotrajna in duhovna oskrba,« je jasna predavateljica. In daje primer iz razprave o evta-naziji, ki je v Belgiji dolga leta že zakonita. »Strokovni delavci morajo natančno vedeti, zakaj nekdo govori o evtanaziji. Ali je to res v sebi dobro predelal ali gre samo za izraz duhovne bolečine ob iskanju smisla v življenju,« dodaja Vandenho-eckova. Februarska konferenca o izzivih dolgotrajne oskrbe, ki je bila v Domu sv. Jožefa v Celju, je prinesla vpogled v to, kako je za dolgotrajno oskrbo poskrbljeno v drugih državah. Medtem ko v Sloveniji krovni Zakon o dolgotrajni oskrbi še ni sprejet, so v tujini izvajalci poskrbeli že za nadgradnjo dolgotrajne oskrbe - za holističnost, obravnavo, pri kateri poleg fizične in družbene oskrbe ponudijo tudi duhovno oskrbo. Izkušnje so namreč pokazale, da je duhovno trpljenje ena največjih bolečin ob vseh okoliščinah, v katerih se starostniki in tisti, ki oskrbo potrebujejo, znajdejo. Najgloblji način komunikacije je bližina Paliativa del dolgotrajne oskrbe »Živimo v individualizirani družbi, kjer bolni in ostareli, ki so pogosto potisnjeni na obrobje, nimajo več jasnega občutka lastne identitete,« pravi dr. Andrew Goodhead, vodja duhovne oskrbe v St. Christophers Hospicu v Angliji. Vrsto let preučuje duhovno bolečino kot način razumevanja duhovnih potreb. »Hudo je, ko moraš hoditi od zdravnikov do zdravnikov, ki niso povezani. Pri takšni necelostni obravnavi nihče človeka ne vpraša, kaj želi. Rutina in neosebnost, ki ju pogosto najdemo pri formalni oskrbi, zavreta občutke človeka o lastnem bistvu. Vsak si želi celostno obravnavo na fizični, socialni in duševni ravni,« pravi Goodhead in poudarja, da duhovna stiska ni nekaj, s či- Leta 2033 naj bi bilo ljudi, starejših od 65 let dvakrat več kot otrok, mlajših od 15 let. mer bi se ukvarjali samo duhovniki. »V svojem okolju morate najti jasne načine meritve rezultatov dela. Če delate na terenu, morate vedeti, da so ljudje za vas najpomembnejši. Imejte redne sestanke, pogovarjajte se o uporabnikih, spoznajte jih in ocenite, kaj se pri teh obravnavah in pri uporabnikih dogaja na holi-stičnem področju. Naj vam ne bo težko govoriti o duhovnih temah z uporabniki. Tudi če ne bodo povedali jasno, vam bodo z govorico telesa povedali veliko. Samo bodite človeški. Lahko je za strokovno vlogo skrivati lastno ranljivost. Ne glede na svojo vlogo primite človeka za V projektu dolgotrajne oskrbe je zaposlenih 24 ljudi, v njem sodeluje še približno 60 strokovnih delavcev. roko, da vzpostavite stik z njim, saj je to najgloblji način komunikacije. In najgloblji način, da mu pomagate pri spopadanju z duhovno bolečino,« pravi Good-head. Dr. Andrew Goodhead Na februarski konferenci o dolgotrajni oskrbi v Celju je bil tudi dr. Piotr Krakowiak, profesor in vodja katedre za socialno delo na Univerzi Nikolaja Kopernika na Poljskem. Do zdaj je napisal 18 knjig o palia-tivni oskrbi in je tudi ustanovitelj Poljske hospic fundacije. Paliativna oskrba je na Poljskem zelo pomemben člen pri dolgotrajni oskrbi. »Hitro starajoče družbe zahtevajo socialno izobraževanje in spodbujanje prostovoljcev v lokalnih skupnostih. Zaradi demografskih sprememb in vedno več kronično bolnih ter starih ljudi, ki živijo sami v svojih domovih, je potrebno sprejetje posebnih ukrepov,« pravi Krakowiak. Poudarja tako imenovane sočutne skupnosti: »To je skupnost, ki se opredeljuje in si prizadeva biti vključujoča do ranljivih skupin, ki prebivajo v lokalni skupnosti in so pogosto na obrobju družbe.« Dr. Piotr Krakowiak In tudi on dodaja, da je treba duhovno oskrbo nujno in čim prej vnesti v dolgotrajno oskrbo ljudi. »V praksi oskrbe se zdi najprimernejše, da se religioznost in duhovnost obravnavata kot prekrivajoči območji, saj ima vsak človek duhovne izkušnje - tudi če se opredeli kot neverujoč ali nere-ligiozen.« 14 KRONIKA Zbiranje pomoči za Zvonka Koprivca Planinčanu je požar uničil dom Petkov požar v Podpeči nad Marofom je vzel dom 62-letnemu Zvonku Koprivcu. Krajani Planine pri Sevnici in tudi širše občine Šentjur so se že odzvali in ponudili prvo pomoč, a za Zvonka bo pot do novega doma še dolga. SAŠKA T. OCVIRK, TINA STRMČNIK Pomoč za soseda Zvonka Koprivca, ki živi sam in se preživlja z rejo nekaj glav živine, je začela zbirati njegova soseda Klavdija Simler. Povedala je, da je Zvonko minuli petek po običajnem delovnem dnevu legel k počitku, pri čemer precej časa ni vedel, da mu gori streha nad glavo. Ni slišal nenavadnega hrupa. Šele ko je zaradi dima k njemu pritekel nečak, ki živi v sosednji hiši, je videl, da gori. Ogenj je požiral les in lastnik hiše je ugotovil, da ga ne bo mogel pogasiti. Zato je začel reševati osebne dokumente, stvari in oblačila. Zal vsega iz hiše po besedah Simlerjeve ni bilo mogoče rešiti. Na pomoč so prišli gasilci prostovoljnih gasilskih društev Planina pri Sevnici in Do-bje, ki so požar ukrotili in čez noč pazili, da se ni ponovno razplamtel. Zaradi gašenja požara, ki naj bi po podatkih Policijske uprave Celje nastal zaradi preboja isker v dotrajanem dimniku, so uničeni pohištvo in bela tehnika. Ko-privca je k sebi vzel nečak. Bo treba začeti ponovno? Klavdija Simler, ki je dosegljiva na telefonski številki 041 592 656, ljudi prosi za materialno pomoč in pomoč pri delu. Za obnovo hiše potrebujejo strešnike, zidake, cement, kit, barvo, les za ostrešje, material za popravilo stropa. Prosi tudi za pohištvo in belo tehniko, saj so bile različne stvari uničene ob gašenju požara. »Hiša je po nestrokovni oceni uničena, pregledali jo bodo tudi strokovnjaki. Mislim, da bo treba podreti zidove in gradnjo začeti na novo. Sosed je dobesedno ostal brez strehe nad glavo,« je povedala. Dodala je, da je Koprivc hišo imel zavarovano za primer Pomoč zbirajo tudi na transakcijskem računu Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja Šentjur, Mestni trg 5, 3230 Šentjur. TRR je SI56 0510 0801 5285 737, odprt pri Abanki, namen: požar Koprivc. Zvonko Koprivc iz Planine pri Sevnici je po požaru ostal brez doma. (Foto: Klavdija Simler) požara, tako da bo najverjetneje nekaj denarja prejel od zavarovalnice, vendar bo to za obnovo zagotovo premalo. Po njenih besedah se ljudje že odzivajo na prošnje za pomoč, odprt je tudi račun pri Rdečem križu Slovenije. Občina bo vlogo obravnavala takoj V soboto je pogorišče obiskal predsednik Krajevne skupnosti Planina pri Sevnici Jurij Hladin. S Koprivcem je govoril o tem, kakšno pomoč potrebuje. »Če se bo odločil za obnovo hiše, bomo zagotovo pristopili in pomagali,« je dejal. V Občini Šentjur so s požarom seznanjeni. V službi za odnose z javnostmi so zapisali, da v tovrstnih primerih občina vedno skuša pomagati, a ker gre za javni proračunski denar, je treba speljati uradni postopek. Oškodovanec mora vložiti vlogo za pomoč, iz katere je razvidna nastala škoda, oškodovani občan tudi navede, kakšno vrsto pomoči želi (vključno z morebitno začasno namestitvijo v občinskih nepremičninah). Zvonku Ko-privcu pomoč pri oblikovanju vloge trenutno nudi Krajevna skupnost Planina pri Sevnici, zatem se bodo vključile občinske strokovne službe, ki bodo oškodovancu pomagale do ustrezne pomoči. V šentjurski občini bodo vlogo obravnavali nemudoma. Vlomilec ostal v priporu Preiskovalni sodnik je odredil pripor za 33-letnega Gruzijca, ki je s sostorilcema, ki sta na prostosti, v zadnjem mesecu vlomil v več stanovanj v Celju. Kot smo poročali pretekli teden, so ga policisti prijeli ob Ljubljanski cesti in pri njem našli tudi vlomilsko orodje. Ostala Gruzijca so izsledili kasneje na območju Mozirja, kjer naj bi imeli vsi trije prijavljeno prebivališče. Preiskava je pokazala, da je 33-letnik že lani vlamljal v Velenju. Prav tako naj bi bil član organizirane skupine, ki je tovrstna kazniva dejanja izvrševala različnih evropskih državah. V Italiji so mu celo izrekli ukrep prepoved vstopa v šengensko območje, vendar se je z menjavami identitete kljub temu gibal po Evropi. Za vse osumljene obstaja sum, da so bili vpleteni tudi v druge vlome v stanovanja na območju Celja, kjer smo letos beležili velik porast, in tudi na drugih območjih po Sloveniji. S kranjske policijske uprave so javnost obvestili, da so se podobni vlomi pojavljali v zadnjih dneh tudi na tamkajšnjem območju. Najprej je obstajala možnost, da gre za iste storilce, vendar informacije kažejo, da ni tako. Vlomi so se na območju Kranja vrstili že v času, ko je policija pridržala trojico v Celju. Kljub temu policisti preverjajo, ali so člani kriminalnih združb povezani. SŠol O brutalnih ropih zdaj še višji sodniki Sodniki Višjega sodišča v Celju bodo v treh mesecih morali odločiti, ali bodo potrdili 17 let in 6 mesecev zapora Anžetu Jelenu iz Velenja. Ta je bil na celjskem okrožnem sodišču na tako visoko kazen obsojen zaradi ropov več premožnejših družin na Celjskem. Sodišče je obsodilo tudi več ostalih sostorilcev, Jelen se je na sodbo zdaj pritožil. Šlo je za rope, ki so zelo razburili javnost, saj so bili roparji predrzni, nasilni, uporabljali so tudi strelno orožje. Usmiljenja niso poznali, niti ko je šlo za grožnje otrokom družin. Jelen, ki je od prijetja še vedno v priporu, kjer bo ostal do pravnomočnosti sodbe, naj bi bil glavni organizator roparske skupine, ki je vsak rop skrbno načrtovala in je natančno vedela, kdo je družina, ki jo je oropala. Obsojeni je sicer ves čas kazenskega postopka zatrjeval, da ni kriv in da vseh članov skupine ne pozna. Dobil je tudi najvišjo kazen. Ostali so krivdo priznali, kar pomeni, da jim je sodišče na podlagi sporazuma o priznanju krivde, ki so ga podpisali s tožilstvom, dosodilo tudi nekoliko nižje kazni. SŠol Psihično in fizično nad partnerki Celjski kriminalisti so v začetku tedna morali zaradi nasilja v družini posredovati dvakrat. Prvi kršitelj je bil do oškodovanke psihično nasilen, drugi pa tudi fizično. Obema so izrekli ukrep prepovedi približevanja, zoper njiju bodo podali kazensko ovadbo. Storilca, ki je bil do ženske psihično in fizično nasilen in jo pri tem tudi lažje poškodoval, so še pridržali. Prijeli štiri Maročane Konec preteklega tedna je policija preverjala informacije občanov, da se v zgodnjih urah pri pokopališču v Bistrici ob Sotli nahajajo sumljivi moški. Ob prihodu na kraj so policisti prijeli štiri državljane Maroka. Ti so ilegalno prestopili državno mejo. Po prijetju so jih slovenski policisti izročili hrvaškim varnostnim organom. Gorelo na Polzeli in v Kozjem V preteklih dneh je zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše na Polzeli. Kriminalisti so pri ogledu kraja ugotovili, da je do požara prišlo zaradi gorečih delov, ki so padli iz peči na tla, kjer se je nato vnela notranjost kurilnice. V požaru ni bil nihče poškodovan, tujo krivdo so policisti izključili. Gorelo je tudi v Kozjem, kjer je ogenj izbruhnil v garaži stanovanjske hiše. Ognjeni zublji, ki so izbruhnili zaradi varjenja v garaži, so prostore popolnoma uničili, poleg tega so zajeli tudi osebno vozilo. Poškodovan ni bil nihče. Minulo soboto so morali policisti in gasilci evakuirati logistični center podjetja Lidl v Arji vasi. Na kraj je prišlo 30 gasilcev iz okoliških prostovoljnih gasilskih društev. Pregled območja stavbe je pokazal, da požara ni bilo, prišlo pa je do napake v hidrantnem omrežju, so sporočili iz Gasilske zveze Žalec. Večja škoda tako ni nastala. Foto: Gasilska zveza Žalec AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 15 \ DDPKII KI Л wi 11 aKUDINI INArUI /AKADEMIJA J ZDRAVEGA ^ ŽIVLJENJA is» Smo v obdobju akademije, kjer se udeleženci učijo, kako vztrajati, ko se bo projekt končal. Strokovnjaki 24alife jih tako opremljajo z znanjem, kako biti motiviran in kako pridobiti samozavest zaradi tega, v čem so dobri. To je tisto, zaradi česar je vredno vztrajati. Biti zgled ljudem, hkrati pa znati poiskati pravilno podporo v družini in pri ljudeh, ki jim zaupajo. S področja psihologije dobivajo nasvete izvrstne in priznane slovenske psihologinje Eve Kovač iz 24alife. Čas, ko je pomembna motivacija Samo še mesec Natančno mesec še manjka do konca projekta Akademija zdravega življenja, ki ga pripravljamo s strokovno ekipo 24alife. Vse gre po načrtu. Pozitivni učinki vadbe, prehranskih navodil in psiholoških nasvetov se zdaj že poznajo pri vseh. Pri nekaterih, ki pridno upoštevajo pridobljeno znanje, bolj, pri drugih, ki prejetega znanja še niso popolnoma sprejeli in morda nalog ne opravljajo tako, kot bi morali, pa so še pomanjkljivosti, ki jih lahko še odpravijo. Kmalu se bo namreč projekt iztekel in takrat bodo prepuščeni sami sebi in svoji vztrajnosti. SIMONA SOLINIČ Zaradi bližajočega se konca letošnje akademije je še posebej ključna - poleg vadbe, ki se je že stopnjevala v večjo intenzivnost - psihologija. V zadnjih tednih akademije je vse udeležence »v roke vzela« univ. dipl. psihologinja Eva Kovač iz 24alife. Ta je strokovnjakinja na področju športne in organizacijske psihologije z ogromno mednarodnimi izkušnjami tudi na področju psihologije pri spremembi življenjskega Uh, kako prav bodo morda že čez mesec dni prišli ti zapiski ... Smeh je pol zdravja, pravijo. In res je. Natalija Kovač, ena vestnih udeleženk akademije. sloga. Zaradi tesnega sodelovanja z ameriško Mayo kliniko ima najsodobnejše znanje na področju psiholoških smernic pri spremembi življenja. Motivacija V zadnjem mesecu je tako pomembno predvsem to, kako posameznik v času osvajanja novih, bolj zdravih življenjskih navad obdrži raven samozavesti, volje in zagnanosti. »Približno tri tedne po odločitvi o Če so udeleženci zelo pozorno poslušali, zdaj natančno vedo, kako zadeti »cilj v sredino«. spremembi življenjskega sloga se lahko zgodi, da ljudem začetna navdušenost upade, morda celo pozabijo, kakšni so bili njihovi cilji. Zato je potrebna dodatna spodbuda. Za motivacijo je najpomembneje, da so cilji postavljeni pravilno. Ne smejo biti ohlapni, ampak konkretni, merljivi, dosegljivi, realni in tudi zapisani,« pravi Kovačeva. Ljudje pogosto postavljanje ciljev jemljemo z lahkoto, s čimer delamo škodo sami sebi. Cilji ne smejo biti prelahki, a tudi ne pretežki, kajti samo tako lahko človek ves čas stremi k njihovi uresničitvi. »Hkrati je pomemben tudi motivacijski vpliv skupine. Ko nekomu motivacija upade, je tu nekdo, ki ga podpira in ga spet >dvigne<,« dodaja psihologinja. Svet se ne bo podrl Danes smo ljudje pogosto perfekcionisti, kar tudi ni vedno dobro. »Ce nekdo nekaj dni ne opravi določene naloge, hitro vrže puško v koruzo. Morda si reče, da spet ni naredil prav. Toda ni nujno, da smo vedno tako kritični do sebe. Seveda ni dobro, da goljufamo, če imamo določen cilj, toda na drugi strani se svet zaradi tega ne bo podrl. Takrat moramo vedeti, da smo naredili že veliko dobrega zase prej in da vse še ni izgubljeno,« pojasnjuje Kovačeva. Perfekcionizem in pesimizem gresta v trenutku, ko pri uresničevanju ciljev malo pogo-ljufamo, pogosto z roko v roki. »Tudi zaradi misli, ki se človeku pojavljajo v ozadju: sem storil prav, nisem dovolj dober? Takrat se je dobro spomniti, da ni nujno, da mora biti vse stoodstotno. Pri sebi je treba okrepiti strpnost tudi do nepopolnosti ali do manjših napak. In to ne pomeni, da si ne želimo uspeha, le očitati si teh stvari ne smemo,« dodaja psihologinja. Foto: GrupA 16 AKTUALNA PONUDBA Beli vol nekoč in danes* Že v 18. stoletju je v tej stavbi delovalo gostišče Beli vol. Njegov lastnik Rajmund Koscher je stavbo v današnji Stane-tovi ulici leta 1868 preuredil v udoben hotel s 26 sobami in senčnim vrtnim salonom. Hotel je slovel po zelo dobri kuhinji in domačih zabavah z glasbo. V njem so radi prenočevali zlasti trgovski potniki, ki jim je bila na razpolago tudi kočija. V hotelski jedilnici so se srečevali člani številnih celjskih društev. Celjski Sokol je na primer za svojo kulturno-politično dejavnost poleg svojih čitalniških prostorov uporabljal tudi hotelsko jedilnico in od oktobra 1890 do maja 1891 celo hotelski vrtni salon za telovadbo. Hotel je večkrat menjal lastnike, najdlje je bil v lasti Karla in Ane Goričar, rojene Simonišek, s krajšimi prekinitvami od leta 1919 do nacionalizacije v letu 1945. Lastnika sta gostilniško dejavnost razširila, saj sta v pritličju dvonadstropne zgradbe uredila veliko knjigarno. Za vhodom v hotel, ki je bil v desnem delu stavbe, je imel hotelski receptor sobico, v kateri je lahko prespal. Tako je bil gostom, ki so prispeli ponoči, vedno na voljo. Po komisijskem ogledu mestnega glavarstva leta 1940 je bil hotel uvrščen v tretji kakovostni razred. Imel je 20 sob z električno razsvetljavo, v vsaki sobi lončeno peč, v vsakem nadstropju stranišče ЖШШ PREN ESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI TjQXI rčplGa kavama angleškega tipa in eno skupno kopalnico. V prostoru sobarice je bil gostom na razpolago tudi telefon s številko 39. Pred drugo svetovno vojno so gostinski del ločili od hotelskega in restavracijo dajali v najem. Maja 1945 je bil hotel zasežen za potrebe vojske in kasneje nacionaliziran. Prostor druženja in slastnih dobrot Od začetka leta 2016 se ime Beli vol ponovno aktivno poslovno uporablja. V Stanetovi ulici 3 v Celju so namreč odprli Kavarno in Užitkarno Beli vol. Notranjost kavarne so zasnovali kot prostor, prijeten za vsakogar. V njem se sprostimo in uživamo v družbi ob odlični kavi, čajih, tortah in ostalih dobrotah iz ponudbe. Poudarek ponudbe je na različnih načinih priprave kave in pestrosti ponudbe odličnih čajev. Uporabljajo mešanico kave blagovne znamke Excelsior. Pražarna kave deluje v Trstu že od leta 1954 in vedno dostavlja najboljše mešanice kave neposredno iz pražar-ne, kar zagotavlja svežino in odlično aromo kavnih zrn. Ponudbo dopolnjujejo z osvežilnimi napitki, s slovenskimi vini, pivi in vedno svežimi sladicami iz vitrine. Za lačne pečejo več vrst pic in sendvičev z bogatimi nadevi. Beli vol je tudi verjetno edini v Celju med ponudniki slastnih, zdravih in hranljivih sladic, pripravljenih na prav poseben način iz izbranih sestavin visoke kakovosti. Med njimi sta tudi desert borovni-ca-sliva in lešnik, ki sta primerna za vegane. V pomladnem in jesenskem času prirejajo večerne glasbene nastope celjskih glasbenih zasedb in tako želijo popestriti utrip mestnega jedra. Nabor dogodke v Kavarni Beli vol dopolnjujejo z organizacijo potopisnih in drugih predavanj, ki prebudijo pri njihovih cenjenih gostih poleg užitkov brbončic še kaj več. Kolektiv Kavarne Beli vol vas vabi, da jih obiščite, poskusite njihovo ponudbo in se prepričate o odlični kavi ter o vsem, kar sodi zraven. r DAMKOCHEM Teharska c. 4, 03 620 03 30 CELJE Po potico in $veže domače dobrote v Roko ._ v. л -_ m DIGITALIZIRAJTE POSLOVANJE j ponedeljka i 3d 6.15 in 19. u i sobotah med Braslovče23,3314Bfaslovie E naslov: kzbraslovce.lfpio5iol.net ttmezad Kme+ijsUa zadruga B^aslovce z.o.o. Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev | Brez skritih stroškov Do 24obrokov L T: 03 703 12 40 J ZAPOSLOVANJE 17 Trgotur Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 31. 3. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Mehanik - skladiščnik (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo smeri avtome-hanik ali soroden poklic, zaželene so delovne izkušnje, samostojnost in strokovnost pri delu za pooblaščene znamke in druge avtomobile, poznavanje sodobnih metod dela in usmerjenost k iskanju najboljših rešitev za stranke, odgovornost in komunikativnost. Prijave zbiramo do 11. 3. 2020. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist prodaje (m/ž) (Petrovče) Če imate vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj, obvladate programe MS Office in vam tehnična znanja niso tuja, obvladate vsaj en tuj jezik (zaželeno nemščina ali angleščina), razvite pogajalske, organizacijske in prodajne sposobnosti, vam delo na terenu ni tuje in radi delate v zagnanem in prijetnem timu, se nam oglasite. Prijave zbiramo do 6. 3. 2020. Matjaž, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Tehnolog (m/ž) (Petrovče) Kaj pričakujemo: končano vsaj VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe strojne ali druge tehnične smeri, vsaj 4 leta delovnih izkušenj iz tehniške službe, znanje vsaj enega tujega jezika (zaželeno nemščina ali angleščina), dobro poznavanje dela z računalniškimi programi (MS Office), vozniški izpit B-kategorije, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, komunikativnost, ino-vativnost, inventivnost, zmožnost presojanja in dela v timu, sposobnost poučevanja. Prijave zbiramo do 6. 3. 2020. Matjaž, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Serviser (m/ž) (Petrovče) Kaj pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe elektrosmeri, izkušnje na področju servisiranja - zaželeno garažnih vrat (izkušnje niso pogoj), izpit B-kategorije, pasivno znanje tujega jezika (nemščina in/ali angleščina), smisel za delo z ljudmi, veselje do tehničnega področja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sistematičen pristop k problemom, naravnanost k delovanju in rešitvam, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske, sposobnosti, samoiniciativnost ter iznajdljivost. Prijave zbiramo do 6. 3. 2020. Matjaž, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Petrovče) Kaj pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri (zaželeno elektro- ali strojne smeri), zaželeno vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, prednost imajo kandidati z izkušnjami pri montaži stavbnega pohištva, izpit B- kategorije (prednost imajo kandidati z izpiti C in E), natančnost, pozitivna naravnanost, sposobnost dela v timu, ino-vativnost, ročne spretnosti, fizična moč. Prijave zbiramo do 6. 3. 2020. Matjaž, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www. trgotur.si. Upravljalec linije prašnega barvanja (m/ž) (Prebold) Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost lastnega dela, skrbnost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe, pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve, kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju prašnega lakiranja imajo prednost. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Nova Cerkev) Kaj pričakujemo od kandidatov: doslednost in natančnost pri delu, znanje uporabe računalnika in osnovno računalniško pismenost, dobre komunikacijske sposobnosti, izpit za viličarja, zaželene izkušnje dela v skladišču. Kaj nudimo: delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 22. 3. 2020. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova cerkev. Več informacij na www.tr-gotur.si. CNC-operater na laserskem in krivilnem stroju (m/ž) (Nova Cerkev) Opis delovnega mesta: nastavljanje in priprava CNC-strojev, orodij in priprava dela z obstoječim programom, izbiranje programov, posameznih operacij in izvajanje programov glede na specifike; optimalno nastavljanje in uporaba materialov glede na dimenzije obdelovalnih kosov, izvajanje zahtevnejših dimenzijskih meritev. Prijave zbiramo do 22. 3. 2020. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. Asistent podpore uporabnikom (m/ž) (Velenje) Če ste samoiniciativni, radovedni in komunikativni in si želite delati v inovativnem timu in intenzivno vlagati v učenje novih tehnologij ter prispevati svoje najboljše zmožnosti in znanje v skupne rezultate, potem ste pravi, da se pridružite naši ekipi. Delovne izkušnje niso nujne, so pa zaželene, tudi če so pridobljene preko študentskega dela. Zahtevana je izobrazba vsaj V. stopnje. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Pia, informacijski sistemi in storitve, d. o. o., Prešernova cesta 9b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Programer (m/ž) (Velenje) Delovne izkušnje niso nujne, so pa zaželene, tudi če so pridobljene preko študentskega dela. Prednost bodo imeli kandidati, ki poznajo. Net, HTML, CSS, JavaScript, delo s podatkovnimi zbirkami (SQL), znajo vsaj enega od navedenih programskih jezikov (Java, C, C++, C , Delphi). Pričakujemo kandidata s svojim avtom in izpitom B-kategorije. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Pia, informacijski sistemi in storitve, d. o. o., Prešernova cesta 9b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Elektrovzdrževalec II (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektro področje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektrosmeri (elektronika, mehatronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektrovzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Posluževalec CNC-strojev (m/ž) (Prebold) Od kandidata pričakujemo poklicno izobraževanje tehnične smeri (strojni mehanik), vsaj III. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Avtoličar (strokovnjak) (m/ž) (Žalec) Glavne naloge: prevzem vozil in ugotovitev stanja poškodb/napak na njih, priprava orodij/strojev in določitev ličarskih del, priprava vozila za ličarske postopke, priprava barv po vnaprej določenih recep-turah, izvajanje vseh vrst ličarskih postopkov (kitanje, brušenje, barvanje, lakiranje). Prijave zbiramo do 14. 3. 2020. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Samostojni avtoklepar (m/ž) (Žalec) Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri avtoklepar, oblikovalec kovin, vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, zmožen dela v timu, natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 14. 3. 2020. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52 a, 3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si. 13 MojeDelo Srednja medicinska sestra - pripravnik (m/ž) (Dobrna) Izobrazba: srednja strokovna, zdravstvena nega in oskrba. Pričakujemo komunikativno, prijazno in samoiniciativno osebo, zaželen lasten prevoz, izpit B kategorije, znanje slovenskega jezika. Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 1. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser (m/ž) (Vuzenica ali Vransko) V Vuzenici ali na Vranskem zaposlimo serviserja dvigal in ostalih delovnih strojev za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev. Kandidatom ponujamo stimulativno plačilo, možnost izobraževanj in nenehnega učenja ter predvsem delo v uspešnem podjetju, kjer je vložen trud tudi ustrezno nagrajen. Bijol, d. o. o., Livarska cesta 17, 2367 Vuzenica. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja oddelka (m/ž) v Centrutehnike in gradnje Žalec Vaše delo bo zajemalo organizacijo dela na oddelku, prodajo blaga. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 16. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec v asistenčnem centru (m/ž) (Maribor) Iščemo vas, ki boste s svojo optimistično naravnanostjo prinesli pozitivno energijo v delovno okolje in jo prenašali na stranke ter poslovne partnerje našega naročnika. Na tem delovne mestu boste uspešni, če vas veseli in izpolnjuje, da lahko pomagate drugim in imate sposobnost empatije do sogovornika. Kadrovska asistenca, Beloruska ulica 7, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 1. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater proizvodnih linij - predelovalec/ obdelovalec kovin (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (npr. strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri z dobrimi delovnimi navadami. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 28. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater v energetiki (m/ž) (Laško) Za opravljanje del delovnega mesta zahtevamo najmanj V. raven izobrazbe tehnične smeri (strojna ali elektro), zaželena osnovna raven znanja angleškega jezika. Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja programa robotizacije (m/ž) (Celje) Iščemo vodjo programa robotizacije. Koordinacija, snovanje, raziskovanje in razvijanje vpeljave kolaborativnih robotov v obstoječe in nove produkte znotraj multidi-sciplinarne projektne ekipe. Nudimo redno zaposlitev za nedoločen čas. Pričakujemo entuziazem za razvojno delo in nova področja v industriji, izkušnje na področju robotizacije, razvojno naravnanost, samoiniciativnost in kreativnost. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. PHP-razvijalci (m/ž) (Ljubljana, Maribor, Celje ali Novo mesto) Pri nas boste dobili mentorja, delali v nestresnem okolju s super sodelavci in popoldneve preživljali z družino ter s prijatelji, ne da bi mislili na službo. Vaše naloge bodo vključevale izdelavo modulov in razširitev obstoječih funkcionalnosti Drupala ter drugih odprtokodnih sistemov oz. ogrodij. Agiledrop, d. o. o., Stegne 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Maser v Atlantida Boutique hotelu 5* (m/ž) (Rogaška Slatina) Pričakujemo srednjo ali visoko strokovno izobrazbo V., VI. ali VII stopnje- prednost fizioterapevti in izkušeni maserji, odlično poznavanje wellnessa, dve leti delovnih izkušenj v izvajanju masaž, druga znanja: komuniciranje z gosti, delo v timu, posebne zahteve: prijaznost, komunikativnost, poštenost in vestnost pri delu. Atlantida Rogaška, d. o. o., Cvetlični hrib 1, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 29. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar v Atlantida Boutique hotelu 5* (m/ž) (Rogaška Slatina) Pričakujemo srednjo ali poklicno izobrazbo IV., V., VI. ali VII. stopnje - smer kuhar, odlično poznavanje ku-linarike, dve leti delovnih izkušen v kulinariki ... Atlantida Rogaška, d. o. o., Cvetlični hrib 1, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 28. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Bolničar negovalec II (m/ž) (Gornji Grad) Bolničar negovalec. Deos, celostna oskrba starostnikov, d. o. o., Devinska ulica 1, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sistemski administrator v IT (m/ž) (Zreče) Vas veselijo vsakodnevni računalniški izzivi? Z veseljem pomagate sodelavcem pri uporabi računalniških programov in operacijskih sistemov? Ste radovedni, znate na zadevo pogledati izven okvirjev in uživate v iskanju rešitev? Če ste odgovorili pritrdilno, je pred vami razpis za delovno mesto, na katerem ne boste le uspešni, temveč tudi zadovoljni. Weiler Abrasives, d. o. o., Titova cesta 60, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist tehnične prodaje (m/ž) (Gomilsko) Pogoji: vsaj V. stopnja izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri z dobrim tehničnim razumevanjem, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju prodaje, aktivno znanje angleškega jezika, odlične komunikacijske, pogajalske in prodajne veščine ... Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Več delavcev v proizvodnji, operaterjev strojev in naprav v obratih jeklarna, valjarna in hladna predelava (m/ž) (Štore) Pričakujemo IV. ali V. stopnjo izobrazbe tehničnih smeri poklicnih in srednjih šol, končana izobrazba ni nujen predpogoj, je pa zaželena ... Štore Steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 11. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Po petih sušnih sezonah so rokometaši Celja Pivovarne Laško v izločilnih bojih lige prvakov Ocvirk: »To podvig« Celjski rokometaši, ki so si po šestih letih priborili nastop v izločilnem delu lige prvakov, bodo prvo tekmo osmine finala s Kielcami igrali v soboto, 21. marca (19.00). Povratni obračun bo teden kasneje na Poljskem (15.00). Datuma tekem je potrdilo vodstvo Evropske rokometne zveze. Preostali pari so Wisla -Veszprem, Vardar - Szeged, PSG - Dinamo Bukarešta, Porto - Flensburg in Aalborg - Montpellier. Prosta sta Bar^a in Kiel (in že v četrtfinalu), ki sta osvojila prvi mesti v svojih skupinah. ni presenečenje, je pa Podobne prizore si želijo ljubitelji celjskega rokometa tudi 21. marca. Foto: SHERPA DEAN ŠUSTER Privrženci celjskega kluba so na dokončen razplet čakali v nedeljskem popoldnevu, ko se je izkazalo, da je bil strah odveč. Zagreb bi se lahko povzpel na šesto mesto skupine A, toda v Parizu je bil brez možnosti za senzacijo. Celje Pivovarna Laško je zadržalo šesto mesto, kar je zelo razveselilo vodilne može kluba, igralce in strokovni štab na čelu s trenerjem Tomažem Ocvirkom. Je uvrstitev v izločilne boje za Celje Pivovarno Laško podvig, presenečenje ali povsem nekaj pričakovanega? Želeli smo si preboj med najboljša evropska moštva, to je bil tudi tihi cilj pred sezono, ko še nismo vedeli, kako bo delovalo naše novo moštvo. Ogromno novincev smo imeli. Obstajala je bojazen, da bodo potrebovali precej časa za prilagoditev in da ekipa ne bo kmalu uigrana. Kmalu se je izkazalo, da imamo idealno priložnost za uvrstitev vsaj na šesto mesto v skupini. Ekipa se je izjemno odzvala zlasti na tekmah, ki smo jih morali dobiti. Nato so se pojavila nihanja, igralci, o katerih se je veliko govorilo, so začeli padati. November in december sta bila zelo naporna, izgubili smo Domna Makuca, težave s poškodbo je imel tudi Tilen Kodrin. Poškodovala sta se še levičarja Diogo Silva in Matic Grošelj, v Elverumu smo se 'razpadli'. V drugem delu smo imeli težak razpored, česa drugega razen dostojnega odpora proti favoritom nismo bili sposobni. Uspeh je razveselil vse zaposlene v klubu. Rekel bi, da je šlo za podvig in ne za presenečenje. Nekako v senci je ostala vaša predstava pred osmimi dnevi v Flensburgu (29:26), kjer niste bili zelo oddaljeni od točke in predčasne potrditve cilja ... Pa tako so si igralci želeli, da bi jim uspelo po načrtih že pred pariško tekmo. Dolgo so se upirali, nato so zaradi mladosti in neizkušenosti povsem padli v končnici. Napake so bile pričakovane in logične. Ko bodo naši igralci prebrodili te otroške bolezni, bodo igrali povsem drugače. Toda ne v celjskem dresu ... Je bila ovira tudi psihološka, namreč pet sušnih sezon je za celjskim klubom glede uvrščanja v osmino finala? »Kmalu se je izkazalo, da imamo idealno priložnost za uvrstitev vsaj na šesto mesto v skupini. Ekipa se je izjemno odzvala zlasti na tekmah, ki smo jih morali dobiti.« »Dogovorili smo se, da nihče od nas ne bo gledal na telefon, kaj šele, da bi kaj sporočal glede Pariza. Tudi s Florjani smo bili dogovorjeni, naj ne vzklikajo ničesar pomenljivega.« ŠPORT 19 »Sam sem bil prepričan, da si pariški zvezdniki ne bodo privoščili poraza in osmešenja. To so pravi športniki, ki vselej želijo zmagati.« Zdi se mi, da so zdržali ves pritisk, ko je bil najhujši, doma z Elverumom in obakrat z Zagrebom. Odpor je bil dober tudi proti močnejšim ekipam, podlegli smo le v Španiji, kjer se je Barcelona po porazu v Szegedu znesla nad nami. Prelomna je bila, kot se je zdaj izkazalo, zagrebška zmaga. Kako se je spominjate? Kot da mi je v glavi ostala le ta tekma. Bili smo optimalni. Igralci so bili prepričani v zmago. Nakazal jo je že naš odličen začetek, samozavest je še narasla. V zagrebški dvorani je bila tudi moja družina. Bližina in spodbuda mojih najbližjih sta mi veliko pomenili. Zato je bilo vse skupaj zame nepozabno. Kaj je več vredno, še ena domača tekma v tej sezoni ali povišan rejting pri EHF in z njim večje možnosti za sodelovanje v elitnih skupinah lige prvakov tudi v naslednji sezoni? Težko bi se odločil. Klub bo malce denarno nagrajen, toda finančna sredstva bodo namenjena za organizacijo tekme in za plačilo potovanja na Poljsko. Nekaj dobička bo tudi od prodaje vstopnic. Vsekakor ne smemo zanemariti napredovanja v boju za obstanek med elito. Tretji vidik je zadovoljstvo igralcev, ki so dokazali svojo vrednost v konkurenci bogatejših klubov. Kako je bilo v nedeljo v Ormožu, kako ste se odločali glede sporočanja pariškega izida igralcem? Igralcem smo govorili, da je PSG tako močan in ugleden klub, da si ne bo privoščil domačega poraza z Zagrebom. Predvidevali smo vseeno, da jih bo zanimalo, kaj se dogaja v Parizu. Zato smo se dogovorili, da nihče od nas ne bo gledal na telefon, kaj šele, da bi kaj sporočal. Tudi s Florjani smo bili dogovorjeni, naj ne vzklikajo ničesar pomenljivega. A ni pomagalo, v prvem polčasu so igralci delali za-četniške napake. V dvajsetih minutah so izgubili sedem žog. Zato smo se po prvem polčasu odločili, da igralcem sporočimo stanje v Parizu. PSG je tedaj, bilo je deset minut do konca, vodil za osem golov. Svoje delo je opravil z odliko. Našim igralcem smo dejali, naj storijo isto. In so. S čistimi glavami so strnili vrste in zmagali. Naj dodam, da Diogo ni verjel, kaj nas čaka v Ormožu, čeprav ga je Gal Marguč opozarjal, da bo vroče na tribunah. Celje je vselej imelo težko delo v Ormožu, kar sta potrdila David Razgor in Vid Poteko. Ormožani so dali vse od sebe, mi smo se »V zagrebški dvorani je bila tudi moja družina. Bližina in spodbuda mojih najbližjih sta mi veliko pomenili. Zato je bilo vse skupaj zame nepozabno.« po zaostanku za šest golov morali zelo potruditi. Kdo se je bolj bal neugodnega razpleta v Parizu, vodstvo vašega kluba, vi v strokovnem štabu ali igralci? Igralce je bilo malo strah, kajti PSG je imel zagotovljeno drugo mesto in zmage ni potreboval. Sam sem bil prepričan, da si pariški zvezdniki ne bodo privoščili poraza in osmešenja. To so pravi športniki, ki vselej želijo zmagati. So lahko Kielce že z mislimi v Parizu? Ne glede na velik vložek upam, da nas bodo Poljaki vsaj malce podcenjevali, kot so to storili Parižani v Celju in tudi Flensburg na zadnjem dvoboju. Toda podcenjevanje je lahko zgolj podzavestno, Poljaki se še kako dobro zavedajo, da jih v Zlatorogu čaka odlično navijaško vzdušje Zdaj res ni več razloga, da Zlatorog v soboto, 21. marca, ne bi bil poln do zadnjega kotička, kajne? Kakšen je vaš občutek, bo pri gledalcih prevladal magnet tekmovalnega naboja ali bo ostalo pri usmeritvi na privlačne velikane, kot sta Bar?a in PSG? Verjetno si jih bo ogromno želelo podpreti mlado ekipo na njeni zadnji domači tekmi. Morda jih bo pritegnilo, da bo za goste igralo nekaj nekdanjih rokometašev Celja. A najbolj pomembno je, da pridejo zaradi nas. Mislim, da so prepoznali trud naših fantov, ki dajejo od sebe vse tisto, česar so v določenem trenutku sposobni. Le nekaj minut po tekmi je Nejc (Ajdnik, op. p.) povedal, da je bilo prodanih 30 vstopnic. Menim, da bo dvorana resnično polna. Je še kdo na seznamu odhajajočih pred naslednjo sezono poleg Dioga Silve, ki je bil posojen? Ne. In upam, da se mu nihče ne bo pridružil. Veliko lažje bi nam bilo, če bi morali poiskati le enega novinca. A vsi vemo, da lahko pridejo dobre ponudbe za naše igralce od bogatejših klubov. Je lahko evropski prvak kateri od klubov izven vodilne četverice Bar^a - PSG - Kiel - Veszprem? Kdo od preostalih ima za to največ možnosti? Presenečenja se dogajajo, tudi na zaključnih turnirjih. Nevarni so lahko še Szeged, Aalborg in Montpellier. Letos v to kategorijo ne sodi Vardar. Lepo bi bilo, če bi kdo od avt-sajderjev ... Ne, nisem izbral prave besede. Ce bi kateri od klubov, ki ne kotirajo tako visoko, prekrižal načrte najbogatejšim. Foto: GrupA Dobovec vse tri pokalne lovorike osvojil v zadnjih treh letih Do naslova brez prejetega zadetka Finalne turnirje pokalnega tekmovanja v futsalu od leta 2013 gosti Podčetrtek. Tretjič zapovrstjo je lovorika ostala »doma«, Dobovčani namreč evropske tekme igrajo prav v Podčetrtku. Njihov vratar Damir Puškar je že devetič pokalni prvak, na zaključnem turnirju ni prejel gola, vse skupaj je začinil z zadetkom v polfinalu. Voznik viličarja iz Ljubljane se je odločil, da za reprezentanco ne bo več branil. Pred finalom je Komisija za mali nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije dvanajstič podelila Zlato žogo, nagrado za najboljšega slovenskega igralca v letu 2019. Prejel jo je Kristjan Čujec, član državnega in pokalnega prvaka Dobovca. DEAN SUSTER V prvem sobotnem polfinalu je Oplast iz Kobarida s 4:1 premagal vrhniški Sili-ko, Dobovec pa je komaj strl odpor bojevite Sevnice (2:0). Gola sta dala Teo Turk in Damir Puškar. V nedeljo so Dobovčani proti Kobaridčanom po prvem polčasu vodili z 1:0 (Vedran Matošević), v nadaljevanju pa so zmago pred 400 gledalci z goli potrdili Kristjan Cujec, Žiga Ceh in Alen Fetić. Tudi brez Mordeja »Spet smo dokazali, da smo najbolj- ši. Zasluženo smo postali prvaki. V finalu smo prevladovali. Lahko bi prej rešili vse dvome okoli zmagovalca. Ker nismo zadeli, ko bi lahko povišali vodstvo, smo dovolili Oplastu, da si je dvignil samozavest. Čestitam svojim fantom, ki so dokazali, da so najboljši, ko je to najbolj potrebno,« je po finalni zmagi s 4:0 govoril trener Dobovca Kujtim Morina, ki že nekaj časa ne more računati na pomoč poškodovanega, dolgoletnega kapetana Roka Mordeja. Dobovec se je po številu pokalnih lovorik izenačil z Oplastom in Puntarjem. Z devetimi naslovi je v pokalnem tekmovanju najboljša Litija (v 25 sezonah pokala NZS), ki bo trd tekmec Dobovca v boju za naslov državnega prvaka, saj se je izjemno okrepila. Prvi cilj izpolnjen »Igrali smo dober futsal, na dveh tekmah finalnega turnirja nismo prejeli zadetka. V našem napadu je šepala realizacija, a smo na obeh tekmah druga zadetka dosegli v pravem trenutku in tako rešili dvome okoli zmagovalca. Prvi cilj sezone je izpolnjen, zdaj gremo dalje. Čaka nas delo, da popravimo, kar ni bilo dobro,« je dejal član šampionske zasedbe iz Obsotelja Žiga Čeh. Nagrade, pokale in priznanja so podeljevali Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije, Peter Misja, župan občine Podčetrtek, Florjan Vasle, direktor podjetja Terme Olimia in Stanko Glažar, podpredsednik NZS. Foto: Nzs.si Slovenski prvaki v futsalu so Damir Puškar, Kristjan Čujec, Žiga Peklič, Žiga Čeh, Teo Turk, Renato Trumbak, Alen Fetić, Bruno Jakovljević, Vedran Matošević, Klemen Duščak, Martin Borković, Niko Cesarec, Denis Totošković in kapetan Marko Peček, drugi vratar, ki mu je ob odsotnosti Roka Mordeja pripadla čast, da je prvi dvignil pokal. NA KRATKO »Ko bodo naši igralci prebrodili te otroške bolezni, bodo igrali povsem drugače. Toda ne v celjskem dresu ...« V nedeljo v Kranj Celje: Naslednji teden bo v 1. slovenski nogometni ligi končno prekinjen niz igranja ob koncih tedna in med tednom. Že dvakrat letos so bile tekme ob sredah (tudi torkih in četrtkih), do konca prvenstva se bo to zgodilo še dvakrat, ob koncu naslednjega meseca. Le deset točk je bilo podeljenih v 23. krogu, vseh pet tekem se je namreč končalo brez zmagovalca. Doseženih je bilo le šest golov, vseh pet moštev iz zgornjega dela tablice je igralo proti klubom iz spodnje polovice. Celjani so v treh letošnjih krogih osvojili pet točk, v nedeljo so vodili v Domžalah (Mitja Lotrič), končalo se je z 1:1. Včeraj so gostili Maribor, v nedeljo bodo odpotovali v Kranj k Triglavu. Doslej so se izkazali s poletno igro, s katero so dosegljiva visoka mesta. V pričakovanju Magdeburga Velenje: Rokometaši Gorenja so še drugič premagali španski Ademar v skupinskem delu pokala EHF. Po zmagi v Leonu so slavili še v Rdeči dvorani s 30:25 in ostali v igri za napredovanje. Miha Kavčič je dal devet golov, Matic Verdinek sedem in Aleks Kavčič šest. Naslednjo tekmo bodo Velenjčani igrali 18. marca, ko bodo gostili Magdeburg. Kako presenetiti Gorenjce? Celje: V četrtfinalu mednarodne hokejske lige je tekmec True Celja kranjski Triglav. Prva tekma je bila včeraj na Gorenjskem, druga bo v celjski dvorani v soboto (18.00). Morebitni tretji obračun bo v sredo znova v Kranju. Preostala para sta Crvena zvezda - Hidria Jesenice in Mladost - Vojvodina, prosta je Slavija. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE POROČILO JKP ŠENTJUR d.o.o. O PITNI VODI ZA LETO 2019 Glede na rezultate analiz vzorcev vode, lahko v spodnji tabeli vidimo, da je bila pitna voda na območju občine Šentjur v letu 2019 skladna z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/04, 35/04, 16/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17). MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE KEMIJSKE PREISKAVE VODOVOD Št. odvzetih vzorcev Št. neskladnih vzorcev Št. odvzetih vzorcev Št. neskladnih vzorcev Prevorje 10 O 5 O Planina pri Sevnici 10 O 5 O Loka pri Žusmu 10 O 4 O Šentjur 10 1 4 O Šentjur Dramlje 10 O 4 O Šentjur Ponikva 10 O 4 O Šentjur Kalobje 10 O 4 O Šentjur Hruševec 4 O 2 O SKUPAJ 74 1 32 O ^^ info@jkp-sentjur.si ф https://www.jkp-sentjur.si/ ^^ https://www.facebook.com/jkpsentjur/ HI IH ^кс Zavedati se moramo, da je voda življenje. Zato VARUJMO ŽIVLJENJE, VARUJMO VODO! JKP ŠENTJUR, javno komunalno podjetje, d.o.o. MOTORNA VOZILA PRODAM ODLIČNO ohranjen citroen saxo 1,1, letnik 2000, reg. do 2/2021, nove gume, radio, CD, moder metalik, prodam za 350 EUR. Telefon 041 217-636. 272 KUPIM CLIO, pet vrat, od letnika 2010 naprej, prevoženih do 120.000 km, kupim. Telefon 070 703-057. 273 novi tednik muzej novejše zgodovine 1 celje 1ПП7Г 11. marca 2020, ob 17. uri vas prijazno vabimo na odprtje gostujoče razstave Več kot barve. Posladkali se bomo in skupaj z Adijem Smolarjem zapeli Hermanu Lisjaku za 25. rojstni dan. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV VIKEND - brunarico, z vinogradom, v idiličnem okolju, Šmarje pri Jelšah, prodam. Telefon 041 644-589. 220 SAM RA AfiSNA VED EŽEVAlpE, ASTRÖ LOG3'JA J N UM E ROLOGIJA, llllil IB H UI tAiXS! «*ЕВАШ « C® «w™**» «d/* fn ** I****** www.reporter.si •SS5 POLiTiKA - Kaj je v ozadju, da bo Janez Janša tako lahko prišel do svoje tretje vlade iNTERVJU - Bojan Musil, psiholog, o kolektivni histeriji med Slovenci zaradi koronavirusa DOSJE - Nelegalna trgovina z orožjem; kalašnikovke pri albanskih prodajalcih sadja in zelenjave POGOVOR - Najbolj intimna izpoved glasbenice Ane Soklič, zmagovalke Eme OBRTNO-stanovanjsko hišo v obrtni coni na Lavi prodam. Telefon 040 665-506. 274 ODDAM V OKOLICI Celja oddam poslovni objekt za mirno obrt ali skladišče, velik 150 m2. Telefon 041 272-301. 214 TRAVNIK za pašnik oddam v okolici Dramelj. Travnik je velik 1 ha. Telefon 041 329301. 245 NA lepi sončni lokaciji na Kalobju oddam košnjo v najem. Možna tudi paša. Vse informacije po telefonu 031 653-422. p PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne, grahaste in bele, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n •troški muzej Hermanov brlog DOMAČIJO, štirje starejši objekti in približno V ha zemlje, na lepi sončni legi med Laškim in Rimskimi Toplicami, prodamo. Telefon 041 892-044. 258 AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 KMETIJO, 3 ha zelje, z gospodarskim poslopjem in s hišo, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 553-769. 259 TRAVNIK, velik približno 6.000 m2, na Pro-seniškem, prodam. Telefon 041 763-195. 263 MEDTEDNOM Svet zavoda Regijskega študijskega središča na podlagi 12. člena Akta o ustanovitvi Visoke šole za varstvo okolja razpisuje prosto delovno mesto: DIREKTORICE / DIREKTORJA VISOKE ŠOLE ZA VARSTVO OKOLJA Kandidatka / kandidat mora izpolnjevati naslednje POGOJE: • najmanj univerzitetna izobrazba (prejšnja), specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) ali magistrska izobrazba 2. stopnje (bolonjski sistem) ekonomske, pravne, tehnične ali naravoslovne smeri; • najmanj 5 let delovnih izkušenj ter strokovne, vodstvene in organizacijske sposobnosti; • poleg slovenskega jezika, aktivno obvlada še najmanj en svetovni jezik. Kandidat / kandidatka mora k prijavi predložiti tudi program vodenja in razvoja visokošolskega zavoda za mandatno obdobje. Direktorica / direktor bo imenovan za mandatno dobo štirih let. Pisne prijave z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in programom vodenja in razvoja visokošolskega zavoda za mandatno obdobje naj kandidatke in kandidati pošljejo v zaprti pisemski ovojnici v 15 dneh od datuma objave razpisa, to je do vključno 20.3.2020 na naslov: Javni zavod Regijsko študijsko središče, Mariborska c. 7, 3000 Celje, s pripisom: »Razpis za direktorico / direktorja Visoke šole za varstvo okolja«. Svet zavoda Regijskega študijskega središča bo, kot organ ustanovitelja visoke šole, izmed kandidatk / kandidatov, ki bodo predložili pravočasne in popolne prijave ter izpolnjujejo razpisne pogoje, imenoval direktorico / direktorja Visoke šole za varstvo okolja. _J 26.2. -11.4.2020 www.brezalkohola.si - JJM w ^ ^КмјјјцЈ nre.7 II ^вЛ alkohola A dni 4® k л*/ 'зЗ* brez V znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Končane skupne so poti, v spominu so ostale kot biser dni, kot sen noči, čas jih več ne rani... ZAHVALA ^^^ letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi MILAN PUTNIK Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje, se poklonili njegovemu spominu in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospe Verici za skrbno nego in prijaznost v času njegove bolezni. Posebna hvala duhovniku gospodu Hrenu za opravljen obred, pevcem in pogrebni službi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi 267 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, tašče in sestre ANGELE DEGEN iz Laškega (19. 1. 1942 - 25. 2. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spoštovali in imeli radi ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družinama Čop in Jakopec Šmerc za vso pomoč v času njene bolezni. Hvala za vse besede tolažbe, izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi vsem sodelujočim na pogrebni slovesnosti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: vsi njeni p * TEREZIJA - REZKA PLANKO (30. 9. 1931 - 23. 2. 2020) V oceanu življenja je naletela na premnoge čeri. Vanjo so butali mnogi viharji. Sedaj je od bolezni izmučena našla mir in varnost v zatišju Njegovega zaliva. Srčno hvala vsem, ki ste nama v najtežjih dnevih podali roko. Boris, Branka 266 Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je . ZAHVALA Zapustila nas je naša mami, babica in tašča ALBINA LAZNIK iz Laškega (13. 2. 1931 - 19. 2. 2020) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, topel stisk roke in darovane sveče. Iskrena hvala dr. Renati Šibli in njenim sodelavcem na oddelku za bolezni prebavil Splošne bolnišnice Celje za vsa prizadevanja pri lajšanju njene bolezni. Zahvaljujemo se dr. Marku Rateju, sestri Sari Deželak in vsem ostalim v ZdravstvenemdomuLaško za vsopomočinpodporo. Hvala pogrebni službi Komunale Laško in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter gospodu Matjažu Piklu za zadnje besede slovesa. Hvala vsem, ki ste našo mami pospremili na zadnji poti. Vsi njeni najdražji p PAŠNO telico simentalko, mirno, brejo šest PRAŠIČE, težke od 80 do 150 kg, domača mesecev in pol, prodam. Možna dostava hrana, možna dostava, prodam. Telefon po dogovoru. Telefon 041 793-891. 216 051 720-294. p SVET ZAVODA Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Ulica skladateljev Ipavcev 30, 3230 Šentjur Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja-ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17 - ZVaj). Kandidati/ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. 8. 2020. Izbrani/a kandidat/ka bo imenovan/a za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: dokazilo o izobrazbi dokazilo o pridobljenem nazivu dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu (ni obvezen, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata) opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju potrdilo iz kazenske evidence ministrstva za pravosodje, ki ne sme biti starejši od 30 dni potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku, ki ne sme biti starejše od 30 dni pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica skladateljev Ipavcev 30, 3230 Šentjur z oznako »PRIJAVA NA RAZPIS RAVNATELJA/ICE - NE ODPIRAJ!« Kandidat/ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje in kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Nepopolne vloge bodo izločene in zavržene. KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p PONI kobilo z žrebičko prodam ali menjam za živino. Telefon 070 902-601. l 21 BIKCE in telice simentalke prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 906-913. 257 TELIČKO simentalko, staro leto dni, pašno, telički simentalki, stari 9 in 11 dni in prašiča, težka okoli 80 kg, prodam. Telefon 070 250-441. 129 TELIČKO simentalko, težko 100 kg, prodam za 420 EUR. Telefon 041 854-351. 262 KUPIM PRODAM NO jurka, šmarnica, trto obrezujem, prodam. Telefon 041 797-390. 270 10 kock sena in otave prodam po 1,80 EUR/ kocko. Telefon 031 523-674. 276 OSTALO DEBELE, suhe krave in telice, kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 6 47-223. p KOCKE sena, otavo, cena 1,80 EUR, prodam. Telefon 051 257-143. 225 KONJSKI gnoj, star tri leta, humus, prodam. Možne tudi manjše količine z dostavo. Telefon 041 980-188. l 22 SILAŽNE bale, prva in druga košnja, prodam po ugodni ceni. Telefon 070 507-636. 247 MEŠANO belo ali sortno vino prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-631. 252 DOBRO mešano belo vino prodam po 1,30 EUR. Telefon 031 594-821. 256 PRODAM KOSTANJEVE kole za pastirja, dolge 150 cm, debelina 5 x 5 cm, po 1,50 EUR, prodam. Telefon 041 264-973. 246 KOTEL za žganjekuho, 60 l, obrtniške izdelave, prekucni, malo rabljen, prodam. Telefon 031 245-277. p SUHE in ovite okrogle bale, dober gumi voz in novo veliko leseno posodo »arnico« za »aranje« prašičev prodam. Telefon 031 866-924. 253 PRIKOLICO za avto, A-testirano, podporno kolo, ročna zavora, nosilnost 500 kg, prodam za 90 EUR. Telefon 070 272-659. 255 BUKOVO hlodovino prodam. Telefon 031 851448. 260 HIŠNI hidrofor, z 80-litrskim zalogovnikom in s »štepišno« ročno črpalko ugodno prodam. Telefon 031 667-490, po 19. uri. 264 BOJLER za centralno Inox, 150 l in mast, čisto ali z ocvirki, prodam. Telefon 040 890-385. 265 OTROŠKI voziček Quinny buzz4 prodam za 120 EUR. Telefon 041 558-396. 269 SUHA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132. p IŠČEM prijateljico, staro od 65 do 70 let. Telefon 070 502-737. 261 Če me iščete, me iščite v svojih srcih. Če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila ERIKA MASTNAK iz Zadobrove (18. 2. 1942 - 9. 2. 2020) Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Še posebej se zahvaljujemo Domu za ostarele Laško, Igorju Prazniku, dr. med., oddelku za infekcijske bolezni Sb Celje ter pevcem, duhovniku in pogrebni službi Raj. Žalujoči: Robert in Bojana z družinama V SPOMIN Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja na mirni kraj tišine, kjer počivata draga starša У ANICA STANKO MULEJ in MULEJ (1938 - 2015) (1928 - 2016) Hvala vsem, ki se ju spominjate. Jana in Stani z družinama O Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. V SPOMIN 5. marca minevata dve žalostni leti, kar nas je zapustil naš dragi ROBI PERNAT Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: vsi njegovi Ko je ugasnila tvoja luč življenja, se je prižgala luč spomina, v srcih naših pa je ostala skrita bolečina. V SPOMIN 3. marca je minilo leto žalosti, kar nas je tiho zapustil dragi mož, ate, brat, svak in stric VANČI ŠOLINC Hvala vsem in vsakemu posebej, ki postojite ob njegovem grobu, ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi 250 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino CINEPLEXX Spored od 5. 3. do 11. 3. 21 mostov - triler, drama od četrtka do srede: 20.40 Dolittle - družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota: 13.45, 15.50 nedelja: 11.40, 13.45, 15.50 Fantazijski otok - triler, grozljivka, pustolovski od četrtka do srede: 18.30, 21.15 Gospodje - akcijski, kriminalni petek, sobota: 21.40 Izven igrišča - drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda:18.10, 20.00 petek, sobota: 18.10, 20.00, 22.10 Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.20, 17.30 sobota: 13.30, 15.30, 16.20, 17.30 nedelja.11.20, 13.30, 15.30, 16.20, 17.30 Klic divjine - pustolovski, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.45, 19.30 sobota: 14.40, 16.45, 19.30 nedelja: 12.40, 14.40, 16.45, 19.30 Kot šef - komedija sobota, nedelja: 19.30 Ledeno kraljestvo 2 - animirani, pustolovski, komedija sobota: 14.30 nedelja: 12.20, 14.30 Naprej - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 16.30, 17.50, 18.40 sobota: 13.40 14.20, 15.45, 16.30, 17.50, 18.40 nedelja: 11.30, 12.15, 13.40, 14.20, 15.45, 16.30, 17.50, 18.40 Navadna ljubezen - drama, romantični četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 20.20 sobota, nedelja: 20.20 Ne pozabi dihati - drama sobota: 15.00 nedelja: 11.15, 15.00 Nevidni človek - triler, grozljivka četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 20.50 sobota, nedelja:17.00, 20.50 Parazit - drama, komedija, triler od četrtka do srede: 21.00 Podli fantje za vedno - akcijski, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.30 petek, sobota: 18.00, 20.30, 22.15 nedelja: 12.30, 18.00, 20.30 Ptice roparice - akcijski, pustolovski, kriminalni od četrtka do srede: 18.45 ČETRTEK 19.00 Navadna ljubezen - drama PETEK 19.30 Ne pozabi dihati - drama, premiera + pogovor SOBOTA 16.00 Naprej - animirana komična pustolovščina 18.00 Igor in Rosa - drama 20.00 Navadna ljubezen - drama NEDELJA 16.00 Naprej - animirana komična pustolovščina 18.00 Navadna ljubezen - drama 19.45 Čas deklištva - romantična drama SREDA 19.00 Navadna ljubezen - drama KINOVELENJE PETEK 17.00 Naprej - družinska animirana avantura 18.00 Moj najboljši profil - romantična drama 19.00 21 mostov - akcijski triler 20.00 Ritem udarcev - komična kriminalna drama 21.00 Nevidni človek - fantazijski, grozljivka SOBOTA 17.00 Naprej - družinska animirana avantura 18.00 Ritem udarcev - komična kriminalna drama 19.00 Nevidni človek - fantazijski, grozljivka 20.00 Moj najboljši profil - romantična drama 21.10 21 mostov - akcijski triler NEDELJA 16.00 Naprej - družinska animirana avantura, 3D 18.00 Čas deklištva - romantična drama 19.00 Moj najboljši profil - romantična drama 20.30 One so bombe - komična drama PONEDELJEK 17.30 Ptice roparice in fantastična osamosvojitev Harley Quinn - akcijska kriminalna pustolovščina 20.00 Navadna ljubezen - romantična drama Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.40 sobota: 13.30, 14.50, 16.40 nedelja: 11.00, 13.20, 14.50, 16.40 Kulturne prireditve ČETRTEK, 5. 3. 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Zvočnice nastop kitaristov 19.00 Kulturni dom Vojnik Nocoj je en lep večer območna revija malih pevskih skupin 19.00 Galerija Velenje_ Simulakrum tradicije odprtje pregledne razstave Metke Kavčič 19.30 Dom kulture Velenje Seks nasveti od A do Ž romantična komedija Špas teatra, Zeleni abonma, A la Carte in izven PETEK, 6. 3. 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Moja pot odprtje retrospektivne razstave Dragana Podovca, za glasbo bo poskrbela Dalmatinska klapa iz Dramelj 19.00 Galerija Kvartirne hiše Celje_ Linije in transparence odprtje razstave akademske slikarke Milene Gregorčič 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Prifarski muzikanti s citrarko Jasmino Levičar in sopranistko Martino Zapušek pomladni koncert 19.30 Gledališče Celje_ Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v soboto ob istem času 19.30 Gledališče Zarja Celje Tone Partljič: Čaj za dve komedija, premiera 19.30 Dom kulture Velenje Kriza srednjih let komedija Ranka Babiča 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Seks nasveti od A do Ž Špas teater, komedija za izven SOBOTA, 7. 3. 10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče Celje_ Eva Kraševec, Maja Sever: Peter Klepec ali kako postaneš pravi junak SNG Drama Ljubljana; Abonmajček in izven 10.30 Dom kulture Velenje Bibamica na koncertu koncertna predstava, Maksi in Mega Pikin abonma 17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Maček Muri glasbena pravljica, nastopale bodo strokovne delavke enote Luna Vrtca Anice Černejeve Celje 18.00 Dvorana Hmeljarskega doma KZ Šempeter Še bolj na poskok območno srečanje odraslih folklornih skupin 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec V dvoje: Goran Bojčevski in Matija Dedić koncert 19.30 Gledališče Zarja Celje Tone Partljič: Čaj za dve komedija 19.30 eMCe plac Velenje_ Gordana Stojiljković: Sama si si kriva predstavitev knjige z gostjo Majo Plaz NEDELJA, 8. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 19.00 Gledališče Celje_ Mascara Quartet: Minha Terra koncert, izven abonmaja 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Mešani pevski zbor sv. Jakoba ter vokalna skupina Jakobčani koncert iz sklopa Glasba na hribu; vstop prost 19.30 Gledališče Celje_ Elaine Murphy: Ljubi moj izven abonmaja 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedm г илжуј/ PONEDELJEK, 9. 3. 17.00 Dom kulture Braslovče Elzino kraljestvo, z liki iz priljubljenega Ledenega kraljestva igrana predstava, Skleda smeha in Družinsko gledališče Kolenc 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Mjanmar - Indija - Kuba odprtje in ogled fotografske razstave avtoric Irene Matek (fotografije) in Petre Kos Gnamuš (besedilo); vstop prost 19.30 Krčma TamKoUčiri Celje Tadej Toš stand up TOREK, 10. 3. 18.00 Celjska kulturnica Obrazi Alme Karlin odprtje razstave likovno-literarne delavnice 19.00 Gledališče Zarja Celje Večeri branja in interpretacije poezije novi tednik vMuc? г \№№Qj! SREDA, 11. 3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku To ni pika lutkovna predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru Fru 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Več kot barve odprtje gostujoče interaktivne razstave in praznovanje 25-letnice Otroškega muzeja Hermanov brlog, glasbeni gost: Adi Smolar 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester tretji abonmajski koncert, solisti: Matjaž Drevenšek, saksofon, Leon Firšt, klavir, Jaka Krušič, kontrabas in Gregor Hrovat, bobni 19.30 Gledališče Celje_ Marshall Brickman, Rick Elice, Andrew Lippa: Adamsovi otvoritev festivala Dnevi komedije, abonma Dnevi komedije in izven 19.30 Dom kulture Velenje Hej, partizan! koncert Partizanskega pevskega zbora z orkestrom DOGODKI MED 9.3. in . 12. 3. 2020 PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 9. marec, Pozabljene evropske slikarke ob 17.30 V okviru U3O bo predaval Urh Ferlež SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 11. marec, Lutkovna predstava ob 17. uri To ni pika Izvaja Lutkovno gledališče Fru Fru ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 12. marec, Oman ob 17. uri Predavala bo Janja Simoniti NE 1. NADSTROPJE SPREGLEJTE Rusija osebno 2 Razstava novinarja Roberta Gorjanca Četrtek, 5. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Petek, 6. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 7. marec 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 8. marec 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 9. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 10. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 11. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 Prireditve ob dnevu žena PETEK, 6. 3. 16.30 Po ulicah Celja_ Praznujemo dan žena vodenje po mestu z lokalno vodnico Katjo Pur, ogled vključuje kratek sprehod skozi MNZC in se bo zaključil s prijetnim druženjem 18.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Slovenske pesnice slovenskim materam literarno-glasbeni večer 20.00 Rdeča dvorana Velenje Vlado Kreslin, Mali bogovi in Beltinška banda ter Šaleški študentski oktet tradicionalni koncert SOBOTA, 7. 3. 18.00 do 23.00 Kulturni dom Vransko Kulturno-glasbeni dogodek glasbeni gost: Rihard Zadravec, vstop prost 19.00 Terme Dobrna Ples 19.00 Celjski dom_ Mediteranski večer z Manco Špik in Erosi koncert 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Gašper Bergant in Boštjan Gorenc Pižama stand up NEDELJA, 8. 3. 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Brezplačen ogled 12.30 Odhod izpred Kilija Liboje ter ob 13.00 iz Migojnic 33. pohod žena na Hom 17.00 Dom kulture Svoboda Griže Mednarodni dan žensk proslava 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Popseslish in Klapa Kampanel tradicionalni koncert 18.00 Dom kulture Velenje Gašper Bergant in Sašo Stare stand up večer Ostale prireditve ČETRTEK, 5. 3. 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Metoda Montessori za starejše in osebe z demenco predava Sara Črepinšek v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje 10.00 Don Boskov center Celje Vidite mojo senco? (Mladostniki v primežu sodobne družbe) okrogla miza ob 20-letnici programa Pum-O 16.00 Socio - večgeneracijski center Celje Očetje in dojeni otroci srečanje 16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Brez vozovnice v svet srečanje študijsko-bralnega kluba 17.00 Slovensko društvo Hospic, OO Celje_ Klub za žalujoče srečanje 17.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Brezplačni pravni nasvet 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice poslušanje in ustvarjanje na temo pravljice za najmlajše; vstop prost 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kitajska potopisno predavanje Alje Ferme 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Večeri za osebno rast: Hoja za smislom predavatelj: mag. Martin Lisec 19.00 Knjižnica Laško S popotovanja po Pribaltski poti potopisno predavanje Lovra Tacola 19.19 Mestna knjižnica Velenje Peter Rezman: Mesto na vodi pogovor z avtorjem in krajinsko arhitektko Sašo Piano bo vodila Brina Zabukovnik Jerič PETEK, 6. 3. 9.00 Socio - večgeneracijski center Celje Skozi pogovor se učim slovensko delavnice so brezplačne in namenjene tujcem 15.00 Socio - večgeneracijski center Celje Socialne igre in ustvarjalne delavnice z otroki in mladostniki druženje, pogovor, zabava in ustvarjanje 19.00 Galerija Kvartirne hiše Celje_ Linije in transparence odprtje razstave Milene Gregorčič; vstop prost SOBOTA, 7. 3. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica pri fontani Žalec Podeželska tržnica 9.30 Dom sv. Jožefa Celje 10. Hipokratovo srečanje: Ugovor vesti gostje: dr. Zdenka Čabašek Travnik, dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Iztok Takač, Janez Dolinar, Kristina Zadravec, Anja Kastelic 10.00 Hotel Paka Velenje_ Pot do telesnega in duševnega zdravja predavateljica: dr. med. Elisabeth Doggendorf; vstop prost 10.00 Ploščad pred Centrom Nova Razvajaj se v mestu -modna revija nastopila bo glasbena skupina Eros sport@nt-rc.si NEDELJA, 8. 3. 9.00 do 16.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Predmeti vsakdanje rabe iz preteklosti razstava PONEDELJEK, 9. 3. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju, igre, delavnice, varstvo otrok 17.00 Socio - večgeneracijski center Celje Telovadba 1000 gibov po metodi dr. Nikolaya Grishina vadba je primerna za vse 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti srečanje bosta vodili: Metka Klevišar in Julka Žagar 17.00 Mestna knjižnica Velenje Znanilci pomladi otroška ustvarjala delavnica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Pozabljene evropske slikarke predavanje Urha Ferleža v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje 17.30 Vila Rožle Velenje_ Odraščanje: Usoda ali izziv šola za starše, gost: družinski terapevt Radovan Radetić TOREK, 10. 3. 9.00 Socio - večgeneracijski center Celje Hatha joga vadba joge s Tejo Dobrina 16.30 Po ulicah Celja_ Praznujemo dan mučenikov lokalni vodnik vas bo popeljal po celjskih ulicah in vam predstavil zgodbe znanih Celjanov 16.30 Socio - večgeneracijski center Celje Skupina za malčke druženje mamic in malčkov s Cvetko Skale 17.00 Mestna knjižnica Velenje Slikanje mandal delavnico za odrasle bo vodila Alojzija Šipek 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta: Obešalo za nakit ustvarjalnica za otroke in starše, z vami bo Andreja Zelenik 17.00 Športna dvorana Slovenske Konjice Športnik leta 2019 17.30 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Predstavitev metode AEG za lajšanje bolečin predstavitev bo vodil Gregor Marinšek 18.00 Cankarjeva ulica 1, Celje Kako okrepiti samozavest in poskrbeti zase v odnosu? Delavnico bo vodila dr. Sara Jerebic 18.00 Velenjski grad Grad Velenje in njegovi lastniki v srednjem in zgodnjem novem veku predavanje dr. Toneta Ravnikarja www.nt-rc.si фЧ Februarska zmagovalca sta: ШшОШЗ (ШшШГН? Srednja šola za gostinstvo in turnem Celje Srednja šola za hortikuiiuro In vizualne [145 glasovi umetnosti Celje {224 glasov) Obema je šola dodelila sto glasov za njuno prizadevnost. NAJ MATURANTKA novi tednik НИЈШЛМ1 Končna zmagovalca se bosta potegovala za pametni telefon podjetja Novatel in Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov. Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali, izžrebali dobitnika pametnega telefona podjetja Novatel! GLASUJTE! 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Do Gibraltarja in nazaj potopisno predavanje Milana Rutarja 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Bl. škof Slomšek za življenje danes predavatelj: upok. mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek 19.19 Mestna knjižnica Velenje Jaz in ti, drugi in mi resničnostni pogovor Aleša Črniča z Juretom Puklom SREDA, 11. 3. 10.00 Ljudska univerza Celje Kako iskati vsebine v brskalniku? Računalniška delavnica je namenjena upokojencem brez predznanja; vodil jo bo Dejan Petek 11.00 Celjski dom_ Motnje spanja niso le nespečnost predava: Nina Krč 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom namenjeno otrokom starejšim od treh let 18.00 Knjižnica Rogatec Skandinavija potopisno predavanje Mojce Pajk 18.00 Občina Tabor_ Pranoterapevt Tomislav Brumec predavanje 20.00 Celjski mladinski center Milonga večer argentinskega tanga Dobrodelne prireditve NEDELJA, 8. 3. 16.00 Kulturni dom Štore Še imamo upanje dobrodelni koncert ob dnevu žena Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre-kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje: Azija me je povsem uročila, občasna razstava ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta, do 31. maja Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade50 (1950-1959); do maja 2020 Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Kulturo ljudstvu! 100 let Kulturnega društva Svoboda Celje; do marca 2020 Savinov likovni salon Žalec: razstava fotografskih del Nine Sotelšek in Andreja Furlana: Linija časa in v času zapisana linija; do 7. 3. novi tednik radio celie Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 eUr. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE 2ШЛШШВ T 1 7 x ALL INCLUSIVE+AVTOBUSNI PREVOZ+ANIMACIJSKI PROGRAM+PLESNA GLASBA+RIBJI PIKNIK ... RESORT GAVA WATERMAN MILNA 4* LOKACIJA: Milna na otoku Brač, 2 km od centra mesta Milna. PLAŽA: 150 m, betonirana in kamnita. BAZEN: dva zunanja bazena in otroški zunanji bazen ( ogrevan od 1.6. do 15.9.), notranji bazen. Brezplačni senčniki in ležalniki ob bazenu (do zasedbe mest) STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja, show cooking, pijača pri obrokih (lokalno vino, pivo, sokovi, gazirane pijače), all inclusive bar (od 10.00 do 23.00 ure, v juliju in avgustu od 10.00 ure do polnoči), popoldanska kava in prigrizki od 1530 do 17.00 ure, sladoledni bar od 10.00 ure do 18.00 ure, 3 x tedensko tematske večerje (hrvaška, mehiška, dalmatinska), 1 x na teden BBQ večerja (predhodne najave obvezne), 4 x dnevno prevoz do Milne (do zasedbe mest). KLIMATIZIRANO: da INTERNETS PARKIRIŠČE: proti doplačilu na mestu samem. TRAJEKT: Split/Supetar, 50 minut. Paketna cena 489 € vključuje: • prevoz z avtobusom turistične kategorije z vključenimi cestninami (hd, klima, WC, video) • trajektni prevoz • pijačo dobrodošlice • 7 x ALL INCLUSIVE v resortu GAVA WATERMAN MILNA 4* v sobi 1/2 KWC B/T SAT TV S KL • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE) • Ogled Milne (sprehod do Milne in nazaj pod vodstvom domačina) in ogled mesta • IZLET Z LADJO DO BOLA IN RIBJI PIKNIK • nastop dalmatinske klape • MAJICO (spomin na skupne počitnice) • organizacijo in izvedbo programa r IZLET Z LADJO DO BOLA IN RIBJI PIKNIK Odhod ladje iz luke Milna ob 10.00 uri. Glasba na ladji. Vožnja ob obali otoka Brač do Bola. Po prihodu kopanje in sončenje na znameniti plaži »Zlatni Rat«. Kosilo (»Fish piknik«) - pijača (belo in rdeče vino, voda) neomejeno. Vrnitev ladje v luko Milna ob 16.30 uri. POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 25% popusta. DOPLAČILA: za enoposteljno sobo 119 EUR. Za posredovanje 18 EUR na prijavnico (voucher). Za TT 1,65 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,83 EUR na dan. Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. www.relax.si CBJE Staneta/a 6,03 428 83 20 • CEUE-CTTYCBriHt 03 428 83 40 Ted ni ko ve Št. 10/ Leto 75 / Celje, 5. marec 2020 Odlično odigrale tudi zadnjo domačo tekmo „ 35 -Foto: GrupA Katja Popovič: Mia Lesjak: plastiko Tomaž Marčič, obvlada pločevino str. 28 ima v malem prstu str. 29 zborovodja str. 32-33 26 INTERVJU Zdaj je čas za srčno modrost žensk Rušenje zidov in gradnja mostov Po poklicu komunikologinja, po duši glasnica avtentične ženske energije. Kot pravi, je že od nekdaj čutila in zaznavala svet, ki ni viden na prvo žogo. Svoja občutja je, kot pravi, najbolj dojemala skozi knjige in umetnost. Predvsem ples, ki mu je bila zvesta dolgih 16 let. In v tem času je spoznala tudi njegovo zdravilno plat. Danes je, kot pove, ena od njenih nalog, da pomaga ljudem ponovno odpirati vrata srca in stopiti na pot razumevanja. Svoje poslanstvo je našla v preobrazbi sveta skozi ženski princip. »Tega lahko v sebi prebudimo s pomočjo meditacije, s poglobljenim dialogom, z gibom, zvokom, s čuječnostjo, povezovanjem s sabo, z ozaveščanjem vsega, kar nas omejuje,« pravi. LEA KOMERICKI KOTNIK Celjanka Andreja Cepuš je zaposlena v Gorenju v oddelku tržnega komuniciranja MGA (malih gospodinjskih aparatov). Sočasno je dejavna na številnih področjih družbenega delovanja. Je voditeljica, oblikovalka, soobliko-valka in organizatorka programov, dogodkov in delavnic, predvsem z namenom aktivacije in integracije celostnega človeškega potenciala in avtentične voditeljske zavesti. Je ustanoviteljica povezovalnega polja Envie in soustanoviteljica Zavoda 2030. Je tudi članica mednarodne ora-gniazcije ALL Ladies League, do nedavnega je bila tudi predsednica organizacije za Slovenijo. Je tudi ena od pobudnic in organizatork mednarodne izkustvene konference World of Sinergy, ki bo konec marca v Podčetrtku. Zase pravi, da je povezovalka dogodkov, besed, ljudi in svetov. »Tako nekako se čutim.« »Edina moč, ki nas lahko vodi in odpira v svetovljanstvo, je tista, ki • • V I • I • izhaja iz resnične ljubezni. To je sporočilo, ki nam ga danes dajejo Alma, Barbara in Veronika.« Sredi februarja ste Slovenke, ki ste povezane v organizacijo All Ladies League gostile ženski ekonomski forum (Women Economic Forum, WEF). Gre za največjo mednarodno mrežo, ki povezuje ženske različnih poklicev in nazorov z vsega sveta. Zakej je tovrstno povezovanje po membno? WEF je še okrepil moje zavedanje o pomembnosti povezovanja. Jedro organizacije izhaja iz Indije. Gre za največjo globalno mrežo žensk, saj povezuje že več kot 150 tisoč posameznic iz 135 držav. Mreža je bogata, širi se s povabilom od ust do ust. Je vsevključujoča, ni eli-tizma, odprta je za vsako. Tu ženske lahko črpajo navdih, energijo, moč. Tako se gradi vez sestrstva. Je nekakšen generator izkušenj in povezav. Ko ženske delujemo skupaj, lahko naredimo veliko več kot posameznice. In na ta način lahko tudi družbi prinesemo spremembo. Tovrstna srečanja spodbujajo predvsem to, da se druga drugi odpremo na srčni ravni. Zanimivo je, da na tovrstnih srečanjih, ko se res zberemo ženske z vsega sveta, in sicer iz povsem drugačnih kultur in okolij, vidimo, da v sebi nosimo zelo podobne zgodbe. Prav ta različnost nas bogati in nam daje hkrati občutek povezanosti. Ko se čutimo bolj razumljene in sprejete, dobimo tudi večji zagon za delovanje v svojih lokalnih okoljih. »Potrebujemo odločnost, cilj, do katerega želimo priti, vendar ne s tekmovalnostjo in na način, da za seboj puščamo ruševine.« Kaj pa Slovenke? Slovenke smo še vedno bolj zaprte v svoji izraznosti in svoji ženskosti ne pustimo na svo bodo. Smo bolj previdne. Verjetno zato, ker je bil v teh krajih, tudi zgodovin- sko gledano, ženski princip dolgo zatrt. Danes spet stopa v ospredje. Kaj je ženski princip delovanja in zakaj je tako pomemben? Vse krize, ki so se pojavile v svetu, in vsa tekmovalnost v poslovnem svetu so posledica močne patriarhalne prevlade, ki človeštvo postavlja izven naravnega ravnovesja. Svet potrebuje novo zgodbo o povezanosti, poslušanju drug drugega in sprejemanju ter sorodnosti. Vse to lahko dosežemo s pomočjo zdravega ženskega principa. Ta deluje tako v ženskah kot moških, a smo ženske zagotovo bolj naravnane nanj in ga izražamo nekoliko drugače. In ko se z njim uglasimo, nam lahko povrne izgubljeno ženstvenost, večjo uglašenost z naravnimi cikli, večjo vpetost v naravo ter povezanost in nam zato daje tudi možnost spre-j e manj a veliko bolj modrih odločitev. Zavedati se je treba, da je vsak od nas svoj vir moči in da lahko premike naredimo le skupaj. Za pravo sodelovanje je pomembno ravnovesje ženskega in moškega principa, ki se začne najprej pri sebi, nato v družbi. Ženski princip zna dobro skrbeti za skupnost, zna poslušati, povezati, zna biti sočuten, zna razmišljati kreativno, ne zgolj linearno. Je zelo povezan z naravo in njeno cikličnostjo. Ženski princip zna poiskati tudi vizijo za celotno skupnost in s tem naravnati kompas za smer, kamor naj bi kot skupnost šli. Že v zgodovini je bilo tako. Ženske so nemalokrat s pomočjo svojega notranjega glasu zaznale bližajočo se nevarnost, začutile, so ali bi bilo morda žetev smiselno opraviti prej ... Svojo vizijo so predale moškim in ti so jo udeja-nili. To je zdrav moški princip, ki je za uspešno delovanje sveta nujno potreben. Pri ženskem principu je pomembno, da znamo upoštevati tudi notranjo modrost, notranji intuitivni glas, ki nam večkrat pove, kaj je prav in kaj narobe. Nas vrača v srce, nam odpria emaptično sočutje do sočloveka, nas vodi bolj v človeškost. En del je tudi mehkoba, ki nikakor ne pomeni šibkosti. »Človek se mora ponovno spomniti, da je del narave in da je na tem planetu za življenje potrebno ravnovesje. To se začne v nas samih z moškim in ženskim principom. Ko sta porušena, je porušen celoten sistem, ves planet. Vidimo, kje smo danes kot družba. Vse se ruši. Nikjer ni ravnovesja in harmonije.« Ženskost torej ni enako šibkost? Nikakor ne. Ko govorimo o močni ženski, ne pomeni, da govorimo o denarni neodvisnosti (čeprav je ta tudi pomembna). Močna ženska je tista, ki stopi v svojo celovitost, ki prizna svojo ranljivost. Ženske danes zmotno mislijo, da če so »mehke«, če pokažejo svojo ranljivost, da so šibke. Bojijo se, da bodo s tem izgubile svoje mesto v družbi. Ženske v Sloveniji in nasploh v svetu so se morale za svoj glas močno boriti in so v tej borbi zatrle svoj čustveni del. Pozabile so na žensko mehkobo, na žensko, ki hrani skupnost, ki je povezovalka okolja, ki navdihuje okolje, ki navdihuje skupnost. Ta del so ženske povsem zatrle, predvsem zato ker so si morale v moški družbi tekmovalnosti in ega izboriti mesto. Danes ta nora tekmovalnost in način, da cilj opravičuje vsa sredstva, preprosto ne delujeta več. Prav zaradi takšnega pristopa prihaja do izgorelosti, do izgube smisla življenja, do tega, da ne vidimo več smisla v delu, vedno več ljudi je bolnih. To je med drugim tudi posledica tega, da nimamo osmišlje-nega delovanja v naši celostni naravi. Torej ženski ni treba prevzeti oziroma sprejeti moške vloge, če želi uspeti na primer v poslovnem svetu? Absolutno ne. Ne sme biti tako. Razumem, da so to ženske kdaj morale storiti, da so si izbojevale svoj glas v poslovnem svetu. Pri nas je vendarle prevladovala patriarhalna družba in še vedno je zastopanost moških na vodstvenih položajih precej višja, ampak menim, da so si ženske do danes uspele, vsaj v večjih delih sveta, ustvariti določen položaj in tega so si ustvarjale tudi z borbo in moškimi prije- INTERVJU 27 mi. Žal so v tej borbi pozabile, kdo v resnici so in pustile za sabo tudi veliko »strtih src«. Tudi druga drugi so vmes postale hude sovražnice - tekmovalke. Zdaj je čas, da ženske ponovno prisluhnejo tudi svojemu notranjemu glasu. Drugače ostanemo v tekmovalnem svetu brez čustev in duše, tega pa vendarle nočemo. Zato potrebujemo zdrav ženski in moški glas. V poslovnem svetu moramo odločitve sprejemati hitro in vedeti, kam gremo. Hkrati moramo imeti jasno določeno pot in strukturo, a brez prave vizije bomo kot brez kompasa. Nujno je, da v podjetju za uspeh delamo skupaj z ljudmi in povezujemo vse člene za skupno dobro. In to omogoča ženski princip. Ta nas spomni, da smo del planeta, del narave, da smo povezani. Podjetja, v katerih ne negujejo tega področja, danes ne morejo uspešno poslovati. Kar se tiče žensk, me danes položaj imamo, to je izborjeno, zdaj se moramo vrniti k sebi in svoji naravi. Če bo na vodilni položaj prišla ženska in bo delovala povsem po nezdravih moških načelih, se pravi, da bo zgolj tekmovala in se pehala za dobičkom, ne bo pa znala pogledati širše, ne bo znala delovati v korist družbe in planeta, to ne bo prav dobro. Če smo si že ženske izborile pot do vodstvenih položajev, jih dajmo uporabiti za prave stvari. Pri tem je zelo pomembno, da ženske podpremo ženske na vodilnih položajih, jih spodbujamo in jim kot njihove »sestre« nudimo podporno mrežo, da bodo imele sogovrnice, ko bodo to potrebovale. Ženski krogi so odlični za takšne stvari, kajti hranijo dušo in jo napolnijo, da lahko potem delujemo v svojih okoljih. Ob tem se dotakniva še enega dogodka, ki je nekako zaokrožil vaše bogato leto 2019. Glas Celjank tokrat res ni bil preslišan in zdi se, da še vedno odzvanja. V Celju čutim, da je ženski glas v resnici zelo močan, a hkrati premalo slišan. Duh Alme M. Karlin, Veronike Deseniške in Barbare Celjske je v zadnjem času res močno prisoten. Ko sem videla, da se je Almin glas, tudi zaradi znanstvenih del, močno ovrednotil, da je moč besede z izidom knjige dobila Barbara, me je to nagovorilo v tej smeri. Hkrati opažam, da v Celju pri večini poslovnih dogodkov, srečanj, iniciativ prevladujejo moški, mogoče celo bolj kot kje drugje v Sloveniji. Preprosto sem pogrešala ženski glas, ki daje širino in prinaša malo več svetovljanskega duha med nas. Zdi se mi, da vse deluje preveč na trdo, grobo in v nekakšnih okvirjih. Kot da v našem mestu manjka navdiha. Naše mesto ima tako bogato zgodovino, skriva toliko bogastva in lepote, a to ne pride do izraza. Vem, da se veliko ljudi trudi to prebuditi. Meni se je v danem trenutku zdelo, da bi lahko k temu veliko pripomogel prav avtentičen ženski glas. Glas, ki »Zdaj je čas za srčno modrost žensk. Družba se še premalo zaveda, kako pomembno je to tudi za delovanje v poslovnem svetu. To je edina možna pot, če želimo preživeti in zrasti.« jm I • a «v« a v • v ■***■■* »Se vedno je zmotno prepričanje, da če je ženski princip bolj mehak, da ni odločen. To nikakor ne drži. Voda je mehka in tekoča, a lahko obrusi še tako oster kamen. V resnici ima zelo veliko moč. In tudi zelo odločna je tam, kjer teče.« budi dušo mesta in nas. Zdelo se mi je, da prav ta glas v mestu manjka. In kako se je ta dogodek zgodil? Po žensko. Dobila sem vizijo. Začutila sem, da je to nekaj, kar lahko naredim, kar lahko svojemu mestu dam. Poklicala sem prvo, ki sem jo začutila kot pomemben glas Celja, in ko je pristala, se je vse zgodilo zelo hitro. Vsi, ki so prispevali svoj kamenček v ta mozaik, so bili takoj pripravljeni sodelovati, pomagati ali dogodek kako drugače podpreti. Tako je od ideje do izvedbe minilo le mesec dni. S tem, ko so vse povabljene sogovornice pristale na sodelovanje, sem vedela, da je pravi čas, da damo Celju nov duh, da prinesemo v mesto novo življenje, mu dodamo nekaj mehkobe. Prav je, da se sliši tudi mehkejši glas, ki ni nič manj odločen. Pri tem sem želela narediti most med »danes« in našo zgodovino. Sporočilnost zgodovine je namreč še kako pomembna. Če jo znamo prav ovrednotiti in slišati, nam lahko da do- X »Pomembno bro usmeritev za naprej. Ves čas so mene in vse sodelujoče na nek način spremljale tudi Alma, Barbara in Veronika. Menim namreč, da se lahko iz njihove modrosti veliko naučimo za danes. Vse te dame šele danes dobivajo pravo veljavo. In zato sem iskala ženske, ki danes utirajo poti, rušijo stereotipe in odpirajo nova obzorja. Spraševala sem se, ali jim lahko damo veljavo že v času življenja. Tako sem povabila tiste, za katere sem začutila, da nosijo avtentičen glas, da rušijo ustaljene poti, nam širijo perspektivo. Tem ženskam in njihovim glasovom sem želela dati prostor. Ker v sebi nosijo veliko modrosti. Če jim bomo prisluhnili, lahko dobimo vizijo in rešitve, kam naj naše mesto gre. S pomočjo njihovega glasu lahko določene stvari postavimo prav in ne narobe. Ta glas je že in še bo zasejal seme prihodnosti. Vprašale smo se, česa si želimo več videti v mestu. In smo se določile, da želimo videti več dreves, ker je to dobro za vse nas. Tako bomo v aprilu na Savinjskem nabrežju posadile tri divje češnje. Še pred tem boste v Podčetrtku sodelovali pri organizaciji in izpeljavi že druge izkustvene konference, ki nagovarja predvsem voditelje. Lani je konferenca World of Synergy (WoS) postregla s spoznavanjem vključujoče-ga voditeljstva, za kar ste organizatorji prejeli bronasto nagrado za družbeno inovacijo leta. je, da bomo ponovno znali zgraditi mostove med nami. Veliko ljudi si je pred srcem zgradilo štiri zidove. In za njimi se skriva bolečina. Veliko lažje je namreč postaviti zid kot odpreti srce. Kajti ko odpreš srce, se moraš soočiti s svojo bolečino, s svojim ranljivim delom. Ko to narediš, je med nami pot odprta in takrat se začnejo dogajati resnične spremembe. Tega nam danes v družbi manjka.« Veseli smo bili pozitivnih odzivov iz različnih okolij. Pot do cilja ni bila enostavna. Ta konferenca na nek način odpira vrata ravnovesja moškega in ženskega principa. Drugačna je glede tega, da želimo z njo udeležncem dati izkušnjo. O metodah vodenja in delovanja ne govorimo, ampak jih prikažemo. Udeleženci jih preizkusijo in doživijo. Na ta način lahko nova znanja tudi lažje prenesejo v okolje svojega delovanja. Lani smo govorili predvsem o vključujočem voditeljs-stvu, letos bo osrednja tema odgovornost - po angleško smo naslovili konferenco kot Respon-seAbility ali sposobnost za odgovor(nost), kar v resnici odgovornost pomeni. Odgovorni smo, da združimo svoje potenciale, kajti tako se mul-tiplicirajo, ne zgolj seštejejo. Na WoS poudarjate predvsem pomen voditeljstva. Kdo je dober vodja? Dober vodja mora v prvi vrsti znati dobro voditi sebe. Danes dober vodja ni tisti, ki »delegira«, ampak je tisti, ki zna ustvariti prostor, da lahko ljudje, zapo- sleni, razvijejo svoje potenciale, da lahko njihove sposobnosti pridejo na plan. Vodja mora znati vse te sposobnosti pravilno usmeriti in nam dati jasno vizijo. To ni enostavno in zaradi tega mora vodja dobro poznati samega sebe. Moški in ženski princip morata biti v ravnovesju. Ne moremo mimo tega, da se teorija in praksa še vedno precej razhajata. Tudi ko govorimo o sodobnih principih vodenja. Uresničitev znanj je vedno najtežji korak in tu nas čaka res še veliko dela. Menim, da je pomembno, da vsak posameznik naredi tisto, kar v svojem okolju lahko. Čeprav naj bi prve korake k odgovornejšemu vodenju in upravljanju naredili vodstveni kadri, lahko do tega pripeljejo tudi ostali zaposleni. Najslabše je, če nihče ne naredi ničesar in tako ne prevzame svojega deleža odgovornosti. Zaposleni ničesar ne spremenijo, ker to ni v njihovi pristojnosti. Vsak se drži zgolj svojega vrtička. Ne. Videti moramo tudi čez te okvirje. Nujno je, da pri tem sodeluje vodstvena struktura. Zaposleni ste v oddelku za marketing v Gorenju, ki je trenutno v precej negotovem obdobju. Na preizkušnji so ravno medsebojni odnosi in voditeljstvo, kot ga preiskujete in zagovarjate. Kako se znajdete v takšnem delovnem okolju? Zaposlena sem v Gorenju, in sicer v marketingu MGA. Rada počnem, kar počnem. Tudi tu delujem v smeri povezovalnega polja med ljudmi. To je v takšnih sistemih pomembno, saj manjka »pogled v človeka«. Marsikdo se ne zaveda, kakšna moč je v nas, če se znamo dobro pogovarjati. Z leti sem se naučila, da z glavo skozi zid ne gre, in tako se usmerjam k temu, kaj lahko storim navznoter. Ni »poanta« duhovnosti, da odideš, ampak da živiš in prenašaš vrednote, da pripomoreš k boljši komunikaciji. Res je v sistemu Gorenja prišlo v zadnjem obdobju do trka dveh zelo različnih kultur. Kako se bo vse skupaj obrnilo, ne vem. Se pa v svojem okolju ves čas trudim delovati v dobrobit vseh. Če se od trdih gospodarskih linij vrneva k mehkejšim podobam. Ples je oblika umetnosti, ki vas spremlja že od malih nog. Bi rekli, da vam je pomagal na poti iskanja ženskosti? Gib je res moj izraz. V tem resnično uživam. Čeprav sem se od plesa poslovila že pred leti, ob vstopu na fakulteto, še vedno izjemno rada plešem. Predvsem imam rada gib, ki izhaja iz mene, da ni uokvirjen. Zanimivo in pomenljivo je, da je moja zadnja predstava, ki sva jo pri Plesnem Forumu Celje naredili z Gogo (Goga Stefanović - Erjavec), govorila o ženski - Zrcalne podobe Roze Mlakar ali povabilo na torto. V njej sem odplesala vse življenjske vloge ženske. Takrat sem bila stara 20 let in s to predstavo sem se poslovila od plesa, ki je bil do takrat moj vzporedni svet. Odplesala sem vloge ženske in kasneje sem se v življenju z večino teh vlog tudi res srečala. Kdaj je ženska izpopolnjena, sploh lahko pride do te točke? Bi rekla, da to ni nikoli končana zgodba. Čeprav zagotovo v življenju prideš do točke, ko čutiš, da si ob pravem času na pravem mestu. Govorim zato, ker sem trenutno na točki, ko se v svojem telesu in življenju preprosto počutim doma. Ne rečem, da ne bi mogle biti določene stvari boljše, ampak trenutno nimam nekih takšnih želja. Rada sem to, kar sem. To je res lepa postaja, ki nam odpira nova vrata, izboljša se kakovost življenja, človek deluje drugače, bolj umirjeno in tako razrešuje tudi bolj zapletene, stresne situacije. To ne pomeni, da si ves čas zadovoljen, da ne bo pomote. To pomeni, da se znaš tudi razjeziti in povedati, če kaj ni dobro. Še vedno imaš kdaj dober in kdaj slab dan, pomembno je, da znaš po takšnih vodah pluti. Foto: GrupA »Ko se ženska spozna sama s sabo, lahko tudi drugo zares vidi. In takrat se začnejo tkati vezi med nami. Takrat se začnemo razumeti. To je tisto, kar spreminja družbo. Ko se uspemo zares videti in slišati. Ko si za to vzamemo čas. To odpira srca, ne le našega, ampak celotne družbe.« 28 PORTRET Razvojna inženirka, ki pluje v avtomobilskih vodah Pločevino obvlada kot origami »Vsak dan bi se rada naučila nekaj novega, reševala nove izzive. Vsak dan je priložnost za veselje do življenja.« Tako pravi 26-letna Katja Popovič iz Štor. Po srednji šoli se je odločila za študij strojništva. Kljub temu da je od kakšnega starejšega profesorja kdaj slišala opazko, da strojništvo ni za ženske, je dokazala drugače. Zagnanost in dober uspeh te magistrice inženirke strojništva so opazili v podjetju Gorenje Orodjarna in ji ponudili kadrovsko štipendijo. Zadnji dve leti se tam posveča numeričnim simulacijam preoblikovanja pločevine, konstruiranju površin za metode, simulacije in orodja ter raziskovalnim projektom - predvsem za avtomobilsko industrijo. TINA STRMČNIK Katja Popovič rada riše in slika, zato se je najprej videla v umetniškem poklicu. Nato ji je oče predlagal študij strojništva. Odgovorila mu je, da to ni poklic za ženske, a ji kljub temu njegov predlog ni dal miru. Ko je preverila potrebe na trgu dela, je strojništvo prevladalo nad študijem likovne pedagogike. Očitno se je odločila prav, saj ji je izbrano področje takoj zlezlo pod kožo. Je pa res, da je že v osnovni šoli imela rada fiziko, tehniko in matematiko. Pričakovala je nekaj težav pri predmetih, kot so mehanika, proizvodno strojništvo, strojni elementi, vendar je bila njena bojazen odveč. Za vse tiste, ki prihajajo iz gimnazij, prehod na fakulteto za strojništvo po njenem prepričanju ne bi smel biti problem, le da imajo veselje, zanimanje in motivacijo za ta poklic. Najbolj jo je nav dušilo, ko je videla, kako iz načrta na belem listu nastane stroj, na primer motor avtomobila, in spoznavala, kako stvari delujejo iz fizikalnega in strojniškega vidika. Vedno bolj se je zavedala, da so večino stvari, ki se nam zdijo samoumevne in jih uporabljamo vsak dan, razvili inženirji ter s tem človeku izboljšali in olajšali življenje. Od načrta do dirkalnega avtomobila Katja Popovič je veliko zagona in motivacije dobila s sodelovanjem pri največjem tekmovanju za študente inženirskih ved, ki pod okriljem univerz in pokroviteljev vsako leto tekmujejo v izdelavi dirkalnika. Tekmovanje, imenovano Formula Student, ji je približalo vznemirljiv dirkaški občutek, ki ga večina ljudi lahko spremlja le od daleč. »Še posebej me je privlačilo, da v ospredju ni bil le strojniški vidik, ampak smo morali pripraviti tudi finančni načrt. Strojnik, ki riše načrte, bi seveda najraje uporabljal samo najboljše materiale. A v resničnem življenju to ne gre. Zato je dobro, če znaš na vse skupaj pogledati z ekonomskega vidika.« Snovanje dirkalni-ka ji je bilo ljubo tudi zato, ker je teoretično znanje, ki ga je dobila na fakulteti, lah- »V veselje mi je, ko naredim simulacijo in orodje ter izdelek ustreza zahtevam naročnika. Dober občutek je, kadar s sodelavci rešimo izzive, ■ • «V I I • • v , v kjer smo pričakovali največ težav in se nam to obrestuje.« »Tudi v prostem času rada modeliram. Zdaj sem že tako profesionalno deformirana, da mora biti tudi pri majhnih projektih vse izdelano karseda natančno. Tega ne jemljem kot šalo.« ko preizkusila v praksi. »Ko se na fakulteti naučiš snov za določen predmet, narediš kolokvij ali izpit in to je to. Nekaj povsem drugega je, ko modeliraš del dirkalnika in ga daš v izdelavo nekemu podjetju. Nato čakaš mesec ali dva. Predvidevati moraš, kdaj bo kateri del končan in koliko časa bo treba za sestavo in testiranje. Zavedaš se časovnih rokov in spoznaš, kako deluje dejansko podjetje.« Po tej izkušnji je videla, da bi študentom strojništva vsekakor prav prišlo tudi znanje iz ekonomije. Navsezadnje je treba vsak nov izdelek znati tudi prodati. Gladka pot do delovnega mesta Ko je študirala, sta to študijsko smer obiskovali še dve dekleti. Fantje niso imeli težav s tem, da imajo le peščico sošolk. Je pa Katja od nekaterih starejših profesorjev občasno slišala kakšen komentar, da ženske niso za strojništvo. »Ko sem dokazala, da me študij zanima in da mi dobro e, ni bilo več težav.« opiše čim bolj enostavno. Doda, da so izdelki, ki nastanejo s pomočjo orodja Gorenje Orodjarne, vključeni v večino priznanih avtomobilskih znamk. Znanje prepriča še takšne dvomljivce Delo za avtomobilsko industrijo se po besedah sogovornice ves čas spreminja, saj gre za panogo, ki je ves čas podvržena optimizaciji. Podjetja želijo uporabljati boljše materiale z višjo natezno trdnostjo in boljšimi lastnostmi. Je pa takšne materiale veliko težje preoblikovati kot kakšno mehko jeklo. »Ljudje avtomobile uporabljamo vsak dan, zato je prav, da je varnost človeka na prvem mestu. Po drugi strani se v avtomobilski industriji odraža hiter tempo življenja, kar od nas zahteva, da naloge opravimo vedno hitreje. Razmere pri nas so odvisne predvsem od dogajanja v Nemčiji. Ta je lani imela tehnično krizo, kar se je K Prehod s študijskih poti na delovno mesto je bil .1 pri njej zelo gladek. V Gorenju t.1 Orodjarni je med študi-U jem opravljala počitniško delo na najrazličnejših * področjih - od proizvodnje, kontrole kakovosti, tehnologije ... Omenjeno podjetje ji je ponudilo kadrovsko štipendijo in danes je tam razvojna inženirka. Kakšno delo opravlja? Ukvarja se z numeričnimi simulacijami preoblikovanja pločevine za avtomobilsko industrijo in belo tehniko. Analizira, kako se pločevina obnaša med upogibanjem, rezanjem, kalibriranjem in vlečenjem, kar je dobro za zgodnje zaznavanje kritičnih mest. Konstruira tudi površine za preoblikovanje pločevine za metode, simulacije in orodja ter sodeluje v raziskovalnih projektih. »Pločevinasti del je izdelan po posameznih korakih, od rezanja, spreminjanja oblik, upogibanja - kot da bi na primer zlagala origami. Nato s sodelavci konstruiramo orodje, ga izdelamo, sestavimo, preizkusimo in krog je sklenjen,« odgovori, ko jo prosim, naj svoje delo »Še posebej zanimivi in ■ • «V« • I I • dinamični so raziskovalni projekti. Tako dobim } vpogled v novosti in v to, kaj vse se da narediti na tem svetu.« poznalo v Sloveniji. Verjetno se precejšnje spremembe obetajo zaradi elektrifikacije avtomobilov.« Na njenem delovnem mestu prav tako kot na fakulteti prevladujejo moški. Neenakomerna zastopanost med spoloma je na začetku njene službene poti od nje terjala malo več dokazovanja, prizna. »Zanimivo je bilo predvsem v proizvodnji, kjer so me sodelavci večkrat opomnili, da je to umazano delo. Najprej so mi zaupali le poliranje, saj niso verjeli, da znam >šraufati<. To je bilo res zabavno, saj je najbrž že vsaka ženska v življenju privila kakšno stvar.« Ko je mlada strojnica želela premakniti kakšen izdelek, opravljen ima namreč tudi izpit za mostno dvigalo, so jo sodelavci večkrat posvarili, da je predmet res težek. A s pravim orodjem je premikanje težkih bremen podobno igri z računalniško konzolo, se nasmeji Katja. Po službi v naravo ali na motor Katja, ki je z izbiro študija prišla do poklica, ki jo izpolnjuje, svoje izkušnje iz tehnične stroke deli tudi z mladimi, ki šele razmišljajo o svoji prihodnosti. Bodočim študentom pred oči noče naslikati utvare, da se v tehničnih poklicih cedita le med in mleko, medtem ko je na drugih področjih vse le slabo. Kljub temu jim svetuje, naj pred izbiro študijo preverijo potrebe na trgu dela. Čeprav bi nek poklic morda opravljali s srcem, je pogoj za to prosto delovno mesto. »Z nečim je treba preživeti, si zagotoviti stanovanje in vse ostalo,« pravi sogovornica, ki je bila tudi ena letošnjih nominirank v projektu Inženirka leta. Med njenimi konjički so slikanje, risanje in joga. Za svoje dobro počutje nujno potrebuje gibanje in stik z naravo, je povedala. Še en ventil, kjer se sprosti, je motorizem. Svojega motorja še nima, prav nič posebnega se ji ne zdi, če kdaj popravi svoj avtomobil. Katja Popovič pravi, da je strojništvo ustvarjalna panoga. Kot razvojna inženirka v Gorenju skrbi za simulacije preoblikovanja pločevine in načrtuje orodje. »Gre pravzaprav za preizkušanje, kaj se zgodi, če površine zmodeliram malo drugače. Moje delo zahteva veliko kreativnega razmišljanja.« (Foto: Andrej Križ) PORTRET 29 Z odpravnino si je plačala šolnino in diplomirala ob štirih otrocih Plastiko ima v malem prstu Šoštanjčanka Mia Lesjak, ena letošnjih nominirank v akciji Inženirka leta, je po srednji kemijski šoli dobila zaposlitev, ki ji je bila pisana na kožo. Ko se je njeno delovno razmerje končalo, je mama štirih otrok odšla na fakulteto in pri 44 letih postala inženirka tehnologije polimerov. Nov karierni izziv je našla v podjetju BSH Hišni aparati, kjer je tehnologinja v nHHoll/11 V>1,1r7öani'» nl^o+il^n ТЛ А1 Ч ■ ■ «A rrtv»ir»ilri niti n ч UU-U-ClIVLl UHAgallJa piuciii\i_. l/сш ji uc /.niaiiji\a mu na domači kmetiji, kjer se pasejo najrazličnejše živali - od alpak do emujev. TINA STRMČNIK Mia Lesjak je odraščala na kmetiji in po tihem pričakovala, da bo izbira srednje šole morda povezana s kmetijstvom. Bila je kar malo presenečena, ko ji je oče svetoval, naj svojo karierno pot poveže s predmetom, ki ji je bil v osnovni šoli najbolj všeč. To je bila kemija. Veliko vlogo je odigrala tudi učiteljica tega predmeta, ki je znala pritegniti otroke in jim je to vedo približala s številnimi poskusi. Iz vasi na obronkih Šoštanja je prišla v Celje, kjer se ji je najprej zdelo vse novo. A kot pravi, se je sčasoma pokazalo, da se je pravilno odločila. Naslednji večji preskok je bil študij na mariborski univerzi, ki je prav tako terjal precej prilagajanja. Študija takrat ni končala. Ko je pavzirala, se je zaposlila v podjetju Gorenje Notranja oprema Kot kemijska tehnologinja se je s sodelavci ukvarjala z izdelavo kopalniške opreme, nato je zanosila. »Delo je bilo zanimivo, zato najprej nisem čutila potrebe, da bi do študirala. A kasneje sem spoznala, da mi nekaj manjka Podjetje je nato proizvodnjo kopalniške opreme selilo v srbski Zaječar, kamor bi morala iti za tri leta. Na poti je bil še en otrok, zato sem se odločila, da bom ostala doma.« Z odpravnino si je plačala šolnino na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. Ker je mama štirih otrok, ji je med študijem tekla delovna doba. Kljub temu da je za knjige ponovno sedla v srednjih letih, se ji študij ni zdel naporen. Za sabo je namreč imela 19 let prakse in pred sabo jasen cilj - da bi prišla do želene izobrazbe. »Vedela sem, kje želim pristati. Po drugi strani kot dijakinja pri 15 letih vsekakor še ni- »Uporabljamo vedno več plastike in nujno potrebna jeza v • v • i • • i a način življenja, kot ga poznamo. Menim, da bi potrebovali boljši sistem za uporabo in bolj izdelana pravila, ko plastika postane odpadek. Mnogi si namreč reciklažo predstavljajo preveč poenostavljeno. Postopek, da ponovno pridemo do vhodne surovine, je namreč precej zapleten.« sem videla jasnih obrisov, kaj natančno hočem. Podobno kot večina najstnikov, ki se v tem obdobju življenja še iščejo.« Kako se obnašajo materiali Danes je v podjetju BSH zaposlena kot tehnologinja v oddelku brizganja plastike. Osredotoča se predvsem na pripravo materiala in raziskuje, kako se obnaša posamezna snov. Doslej je razvila precej notranjih metod preizkušanja, saj podjetja za vhodno kontrolo surovin ne kupujejo vedno specializiranih naprav. Ko je pripravljala diplomsko delo, je materiale spoznavala predvsem glede na njihov pretok pri predelovalnih temperaturah. Posvečala se je tudi sušenju materiala in avtomatskemu transportu do strojev. Zaposleni so morali prej dvigovati težke žaklje, da so surovine nasuli v stroj. Ker to dnevno pomeni od pet do osem ton teže, je avtomatizacija še kako dobrodošla. Vsako nalogo, ki jo dobi, skuša opraviti čim bolje. Marsikateri odgovor na trenutni izziv išče med pogovorom s sodelavci v proizvodnji. »Eno je predpisati zahteve, kaj pomeni neko delovno mesto in kako naj bi bila videti proizvodnja. A če delavec tega ne more izpolniti ali je pri tem nejevoljen, nima smisla, da kot tehnolog vztrajaš pri nekih zahtevah.« Manj odpadkov in porabljene energije Da so v BSH plastično maso za gospodinjske aparate obarvali v izbrane odtenke, so doslej uporabljali obarvane koncentrate, imenovane masterbatch. Med zadnjimi novost- aparata, občutno manjši sta tako poraba energije kot poraba materiala. Manjši je vpliv na okolje. »Gre za izboljšave, na katere naletiš, če jih iščeš. Tudi to je prispevek, ki ga vlagam v svoje delo,« je povedala. Lekcije o delu z moškimi V BSH je triodstotni delež inženirk. V oddelku plastika, kjer je zaposlenih približno 150 ljudi, so ženske večinoma za stroji. Med inženirji sta le dve predstavnici nežnejšega spola, od tega se bo marca ena sodelavka zaposlila v drugem podjetju. Ima Mia Lesjak kdaj občutek, da je stopila v moške čevlje? »Mislim, da ljudje določene poklice še vedno bolj pripisujemo enemu ali drugemu spolu. A če imaš voljo, lahko opravljaš delo, ki ni tipično žensko. S tem sem se veliko bolj obremenjevala pri svoji prvi zaposlitvi. To je bila ena od šol življenja, ki me je naučila, kako delati z moškimi.« BSH zaposlenim ponuja obsežen nabor izobraževanj. Kadar član kolektiva začuti, da potrebuje dodatno znanje, to svojemu nadrejenemu omeni na letnem razgovoru in v naslednjem letu že dobi priložnost za širjenje obzorja. Podjetje skuša uresničiti tudi druge želje posameznikov, ki bi radi še okrepili katero od področij. »Ce vidiš, da ti nekaj ne gre, in pokažeš zanimanje, za- »Kemija je zagotovo bolj ženska stroka kot strojništvo, vendar se sama ne ukvarjam s klasično kemijo. Kemijsko obnašanje materiala predstavlja le tretjino mojega dela, vse ostalo je povezano s področji, kjer so zaposleni večinoma moški.« i, ki jih spoznava sogovornica, je uvajanje tekočih barvil. Za enak odtenek je namreč potrebna bistveno manjša količina tekočega barvila. Slednje je primerno za barvanje različnih materialov, medtem ko je vsak tip plastične mase zahteval svoj obarvan koncentrat. Zaposluje jo tudi iskanje rešitev za manj izmeta, kadar pri stroju menjajo material ali njegovo barvo. Da podjetja očistijo stroje, material »prebrizgajo«. Nastalo pogačo sicer lahko reciklirajo, vendar postopek ni enostaven. Pri vsaki menjavi nastane 50 do 100 kilogramov »tehnološkega odpada«, ki je za takšne kompleksne menjave nekaj normalnega, količine v mesecu dni narasejo krepko nad eno tono. Ko je Mia Lesjak našla poseben čistilni granulat, je količino odpada zmanjšala za približno 70 odstotkov. V proizvodnji zdaj mno-\ go hitreje pridejo do uporabnega sestavnega dela gospodinjskega L gotovo ne boš obstal na mestu. Koristno se mi zdi tudi prebiranje strokovne literature, kjer je opisano, kako določene težave rešujejo v drugih podjetjih.« Po službi jo čakata družina in kmetija Usklajevanje dela in velike družini Mii Lesjak ne predstavlja prevelikih težav. Najstarejša hči, ki je stara 25 let, je že na svojem, ostali trije otroci, stari 15, 14 in osem let, vedo, da je treba doma pomagati, kaj pospraviti, posesati. Na pomoč priskočijo tudi v hlevu. »Nasploh jih ni treba kaj veliko opominjati. Zaradi načina našega življenja sami vidijo delo,« je povedala njihova mama. Družina se posveča mlečni proizvodnji, ima 25 do 30 krav molznic. Credo počasi zmanjšuje, prav tako opušča površine - do lani je sicer obdelovala 26 hektarjev zemlje v lasti in najemu. Cilj je, da bi Les-jakovi kmetovali le na svojih šestih hektarjih. Kljub zmanjševanju obdelovalnih površin jim dela ne bo zmanjkalo. Še naprej bodo skrbeli za svoj majhen živalski vrt. Poleg klasičnega goveda imajo še škotsko govedo, svinje mangalice, štiri vrste ovc, koze, muflone, alpake, ponije, dva emuja, kokoši, zajce in race. »Mislim, da ljudje določene poklice še vedno bolj pripisujemo enemu ali drugemu spolu. A če imaš voljo, lahko opravljaš delo, ki ni tipično žensko. S tem sem se veliko bolj obremenjevala pri svoji prvi zaposlitvi. To je bila ena Fod šol življenja, ki me je naučila, kako delati z moškimi.« Mia Lesjak mladim, ki razmišljajo o svoji prihodnosti, svetuje, naj pri izbiri poklicne ali študijske poti poslušajo sebe, čeprav imajo pomembno besedo starši in vrstniki. »Če mlad človek pri izbiri zgreši, morda res izgubi leto ali dve. Vendar je to v primerjavi z vsem življenjem le kaplja v morje.« (Foto: Andrej Križ) 30 PRED ZAČETKOM FESTIVALA DNEVI KOMEDIJE Mag. Tina Kosi, upravnica Gledališča Celje »Lepo je, da mesto živi s tem festivalom« Festival Dnevi komedije v Celju, eden najbolj prepoznavnih in uglednih gledaliških dogodkov v državi, bo letos nekaj posebnega. Prvič ga bo mogoče spremljati v prenovljenih prostorih celjskega poklicnega gledališča, kar pomeni še več udobja za obiskovalce, ki spremljajo predstave, praviloma v polni veliki dvorani. Festival se bliža jubilejni, 30. izvedbi, kar je še dodaten razlog za pogovor z mag. Tino Kosi, upravnico Gledališča Celje, o letošnjih Dnevih komedije in o tem, kaj festival čaka v prihodnje. ROBERT GORJANC Na novinarski konferenci ste omenili, da pripravljate festival s skromnimi sredstvi, precej manjšimi v pri- merjavi s festivali v tujini in z domačima festivaloma - Borštnikovim srečanjem v Mariboru in Tednom slovenske drame v Kranju? Kolikšen je proračun letošnjih Dnevov komedije? Festival Borštnikovo srečanje na letni ravni od Mestne občine Maribor in ministrstva za kulturo prejme skupaj 420 tisoč evrov, vsak prispeva 210 tisoč evrov. Teden slovenske drame od ministrstva in Mestne občine Kranj prejme več kot sto tisoč evrov. Na Dnevih komedije v Celju lahko z gotovostjo računamo samo na sredstva Mestne občine Celje, ki znašajo 16 tisoč evrov. Že pri tem lahko vidimo, da je to neprimerljivo s katerimkoli resnim festivalom. Seveda nekaj pridobimo s sponzor-skimi sredstvi, pri čemer gre tudi za čiste kompenzacije, in s prodajo kart. Vsem gledališčem, ki sodelujejo na festivalu, povrnemo uslugo tako, da s svojo predstavo gostujemo pri njih, to je najcenejši način. Festival v zadnjih letih stane približno 50 tisoč evrov. Toliko tudi znašajo stroški in tako že nekaj let s festivalom ne ustvarimo nobenega zaslužka. Glede na veliko sponzorjev, navedenih v katalogu, je mogoče sklepati, da so vam zelo zvesti, tudi najpomembnejša podpornica Mestna občina Celje? A ob tako velikem dogodku pogrešamo zastopanost ministrstva za kulturo. Ali ni pripravljeno prispevati denarja za festival? Celjski občini in vsem sponzorjem se tudi na tem mestu želim zahvaliti, da nas podpirajo, da festival sploh lahko izpeljemo v takšni meri. Brez njih bi bilo to nemogoče. Vemo, da v sloven- skih razmerah vstopnice ne morejo stati več, kot stanejo. Ministrstvu za kulturo vsako leto prijavimo festival kot del našega rednega programa, a tudi letos zanj nismo prejeli denarja. Kako ste zadovoljni z odzivom prijav na letošnji razpis za sodelovanje na festivalu? Selektorica je izrazila zaskrbljenost zaradi upada prijavljenih del - z 20 pred tremi leti na 14 za tokratni festival. Skrbi ta padec tudi vas in kako si ga razlagate? Pomanjkanje navdiha za komedijsko ustvarjalnost? Ne, tega ne razumem kot pomanjkanje navdiha za komedijsko ustvarjalnost. Pri festivalu gre za to, da lahko izbiramo med predstavami, ki jih prijavijo druga gledališča. Drugim gledališčem ne moremo dirigirati ali ukazovati, koliko komedij naj uvrstijo v svoj program. Prav tako ni odvisno od nas, kako se jim posrečijo ... Včasih jih je več, včasih manj. Gledališč tudi ne moremo prisiliti, naj se prijavijo na razpis za festival. Ko gledališča razpolagajo z nižjimi programskimi sredstvi, od krize naprej, sem mislila, da se bodo odločala za več komedij. Ravno zato, da bi upad sredstev ministrstva za kulturo nadoknadila z lastnimi prihodki, s predstavami za izven in z gostovanji. Vendar se za to večinoma niso odločila. Razlog je lahko tudi, da v primeru preveč komercialnega programa dobimo nižjo oceno pri ministrstvu in posledično manj denarja. Tudi v našem gledališču smo v resnici na ljubo ostali pri eni komediji letno ali morda pri dveh. Kako ocenjujete predstave, ki so se prebile v tekmovalni program? Vseh predstav si žal nisem ogledala in si jih bom v času festivala. Za tiste, ki sem jih videla, lahko rečem, da so dobre, zabavne, duhovite in se jih zelo veselim. Hkrati se veselim tudi tistih, ki si jih še nisem uspela ogledati. To je odlična priložnost za naše gledališče - gostimo vrhunske umetnike iz vse Slovenije, iz vseh ostalih gledališč, družimo se in pogovarjamo, izmenjamo izkušnje. Lepo je, da mesto živi s tem festivalom. Zakaj ni veliko besedil, ki bi se odzivala na aktualne družbenopolitične razmere v državi, kot je na primer predstava Gledališča Celje Vsak glas šteje? Tudi v letošnjem tekmovalnem sporedu Dnevov komedije takšnih del, razen celjske predstave, skoraj ni. Da, to je res. Slovenci smo bili s politično satiro vedno precej šibki. Cankar jo je pisal, tudi Tone Partljič, a vsekakor je komedij na to temo zelo malo. Seveda se najde kakšna izjema, kot je naša Iza Strehar, ki je takrat še kot študentka akademije napisala odličen tekst Vsak glas šteje, ki je politična satira. Spomnim se, da smo se takrat pogovarjali, kako je škoda, da te predstave ni prav v letu volitev. In zdaj smo pred sestavo nove vlade. Ta tekst je aktualen tako za lokalne kot državne volitve in nasploh za politično dogajanje pri nas. Iza Strehar brezkompromisno kaže na anomalije sistema. Nekje sem brala, da če ne želiš, da prihaja do korupcije, nepotizma ..., bi morala država šteti vsaj štiri do pet milijonov prebivalcev. Da ne prihaja do situacij, ko se vsi poznamo zaradi sorodstvenih, prijateljskih, službenih vezi ... Zakaj avtorji ne pišejo več na to temo, ne bi znala odgovoriti, bi bilo treba vprašati njih. Pri komediji posebej velja, da ne gre samo za talent, potrebno je tudi obrtno znanje, zato ni naključje, da so ravno naši najuspešnejši pisci komedij ljudje, ki so tudi sicer zelo dobro poznali gledališče in v njem ustvarjali. Kot na primer Vinko Mödern-dorfer, Matjaž Zupančič, Tone Partljič - ljudje, ki so izšli iz gledališča. Kaj kot predsednica strokovne žirije sodite o letošnjem žlahtnem komedijskem peresu Roku Vilčniku in njegovi nagrajeni predstavi Pravi heroji? Pri njej je sporočil na aktualni družbeni trenutek precej, vas je tudi to prepričalo? Letos je bilo poslanih kar nekaj dobrih tekstov, kar je za komisijo bilo po eni strani težko, a po drugi dobro, ker se je lahko odločala med več teksti in izbrala tistega, ki si zasluži nagrado. Ostra črna komedija Pravi heroji se brez zadržkov loti mnogih nevral-gičnih točk sodobne slovenske družbe - razprodaje državnega premoženja tujcem, divje privatizacije, nenehne delitve na leve in desne, na naše in vaše, nerazčiščenega odnosa do polpretekle zgodovine, izkoriščanja malega človeka, sumljivih poslov, podivjanega potrošništva, pohlepa po bogastvu in politike. Rok Vilčnik to obravnava s humorjem, trpkostjo, s čutom za socialno in z duhovitimi situacijami. Nedvomno gre za avtentično slo- vensko temo in to je bilo tudi tisto, kar je pretehtalo pri naši odločitvi. Boste v prihodnji gledališki sezoni v Gledališču Celje uprizorili predstavo Pravi heroji, kot ste v letošnji Vsak glas šteje? Res je. To bo prva premiera na našem velikem odru v naslednji gledališki sezoni. Tega se izjemno veselim. Prihodnje leto bo namreč tudi sedemdesetletnica ustanovitve našega gledališča. Odlično je, da bo jubilejno sezono začela krstna uprizoritev teksta na našem natečaju, ki tudi že traja vrsto let. Ali je letos zaradi prenove gledališča še večje povpraševanje po vstopnicah, tudi zato, ker imate z udobnejšo dvorano na voljo malo manj mest? Za Dneve komedije je bilo vedno dobro povpraševanje. Za predstave, ki so za občinstvo najbolj privlačne, bi vsem tistim, ki si jih želijo ogledati, svetovala, naj ne odlašajo z nakupom in naj si vstopnice zagotovijo pravočasno. Sedežev je res manj, a so zato boljša vidljivost na oder in nasploh boljši pogoji v dvorani. Ob tem je seveda mogoč tudi spletni nakup, tako da obiskovalcem niti ni treba priti do naše blagajne. Festival Dnevi komedije se bliža obletnici, že tretjemu desetletju. Ali menite, da je čas tudi za kakšno bolj radikalno prelomnico, kakšne udarnejše novosti? Ali je lepa tradicija dovolj zgovoren dokaz, gre festival naprej po ustaljeni poti? S sedemdesetletnico našega gledališča v prihodnji sezoni bo tudi festival doživel svojo tridesetletnico. Festival seveda lahko naredimo še bogatejši, s spremljajočimi dogodki ... Idej je veliko in smo jih sposobni izpeljati, vendar zahtevajo finančno pokritje. Dokler bomo s financami v okvirih, kot smo zadnja leta, ni mogoče pričakovati večjih sprememb, kar zadeva program. Iz preprostega razloga - ker si ne moremo privoščiti, da bi s festivalom gledališču nakopali velik minus. Ce ni resnega finančnega pokritja, je od nas iluzorno pričakovati, da bi lahko izpeljali še niz dodatnih dogodkov, predavanj, okroglih miz, vabili gostujoče ljudi iz tujine, ker so to vse stvari, ki stanejo. Ali v Gledališču Celje še čutite posledice afere »plagiat« ali je ta zgodba že pozabljena? Gledališče Celje dela naprej. Po tem dogodku smo uspešno odigrali veliko predstav in nadaljujemo zastavljene projekte. Sezona 2019/20 je za nas zelo uspešna, v njej nam gre res vse po načrtih. Za nas je zgodba »plagiat« končana, na sodišču bomo le še poskušali uveljaviti povrnitev materialne škode. Ta afera ni bila usodna, je pa zelo jasno pokazala moje osebno stališče in stališče našega gledališča do takšne zadeve. Osredotočamo se na stvari, ki so za nas pozitivne, pomembne, življenjske. V bližnji prihodnosti bomo s predstavo Večni otrok gostovali v Jekaterinburgu v Rusiji, s to predstavo pa smo povabljeni tudi v New York na največji festival monodrame. Foto: SHERPA Š,°Sk2o2o PRED ZAČETKOM FESTIVALA DNEVI KOMEDIJE 31 Rok Vilčnik rokgre, žlahtno komedijsko pero za leto 2020 »Narod si bo pisal komedije sam!« Rok Vilcnik z umetniškim imenom rokgre, dramatik, pesnik, pisatelj, scenarist in režiser iz Maribora, si je na na tradicionalnem bienalnem natečaju, ki spremlja festival Dnevi komedije, prislužil žlahtno komedijsko pero za leto 2020 za svojo igro Pravi heroji. Kot je povedal rokgre, ni prav dolgo premišljal, ali bi se prijavil na natečaj, morda tudi zato ne, ker je enkrat že prejel to nagrado (2004), in sicer za mo-nokomedijo Pavlek. Rok Vilčnik rokgre je v dosedanjem umetniškem delovanju ustvaril že zajetno zbirko dramskih, pesniških in proznih besedil. Zakaj umetniško ime rokgre? »Rokgre je sestavljenka iz Rok in Gregor - mojih dveh imen. Ko sem se rodil, je oče služil vojaški rok v drugem mestu, mama in babica pa sta mi dali ime Rok. A se na začetku niso tako dogovorili. Kakor hitro se je ata vrnil, sem postal Gregor. In takosem celo življenje oboje. Rokgre sem zato, da ni predolgo,« je svoje že prepoznavno umetniško ime pojasnil Rok Vilčnik. ROBERT GORJANC Zakaj ste besedilo komedije Pravi heroji zasnovali prav na ideji zasebnega pokopališča kot tisti problematiki, povezani z množičnimi grobišči, ki bi lahko na zelo nazoren način prikazala aktualne družbene travme in stiske v Sloveniji ter položaj malega človeka v družbi? Dandanes, v času t. i. neo-kapitalizma, je težnja k temu, da bi vse privatizirali, zakaj ne bi še pokopališča. Nekateri želijo postati lastniki vode, zakaj si ne bi prilastili še pokojnih. Čeprav politika že dolgo to počne. Govori v imenu tragično preminulih, kot da oni vedo, kaj bi ti želeli za današnji čas in za nas. Prepričan sem, da nam sporočajo: »Radi se imejte, pobotajte se, ker vse drugo spet vodi v zemljo.« Prej ali slej. Seveda je s temi manipulacijami najbolj na udaru tako imenovan majhen človek. Je naše življenje v Sloveniji, če pogledamo vse politične in druge peripetije, res en sam absurd? Nič kaj bolj kot v preteklih zgodovinah. Nalašč pravim »zgodovinah«, ker bogve, kaj je res, kaj se je pozabilo, kaj zamenjalo in kako se je v resnici zgodilo. Vedno gre za nek približek. Zgodovina je spomin naroda, človeške družbe, a vemo, kako delujejo naši spomini, marsikaj nam krojijo po svoje, nekatere reči pa sploh drugače interpretiramo. Ampak nekako se moramo zedi-niti, tako kot doma za mizo na primer pri »pohani« kuri. Vsi kosi niso isti. Kdo so po vašem mnenju resnični pravi heroji v slovenski družbi našega časa? Navadni ljudje. Lahko je biti heroj, če imaš super moči in si najmočnejši človek na svetu ter imaš supersonični vid in hitrost in lahko letiš po zraku. Kako pa je biti heroj brez vsega tega? Kot pravi Ca-nek, glavni lik te komedije: »Se zjutraj fstat s krumpavo leseno nogo, bit mali, grdi pa celi nikakvi. Pa še vedno met rad ljudi pa verjet v to, da so dobri. Klub temu, da se ves čas samo zafrkavajo pa ti grdo delajo.« Ali sodite, da j s pri nas premalo gledaliških uprizoritev, komedij, Ivi se odzivajo na aktualne družbene problematike? Narod oi too pisal komedije saot! ke mi zdi° da dobre komedije že na splošno ni lahko napisati, kaj šele kakšno takšno s pe?rčo družbeno tematiko. Ne pozabimo, da mora biti smešna. Te vse skupaj pa je tako žalostno. Stopiti moraš von iz? vsega tega, postati tujec, vzoti to kot film, ki gagledaš v kinu, in rzeti na nek nkčin kot nedolžno zabavo, ki se te no tiče. Ne sme ti biti preveč mar za usode akterjev, za njihove konkretnebolečine in tnavme, ča pr že, moraš lo znati skriti v podton besedila. Pomojem mnenju so pror tdkšnk najboljše ko medije. Čemi je s Pravimi heroji to »ratalo«, bom neznansko vesel. Vem, da s tem besedilom hodim po robu, in veliko bo odvisno od uprizoritve. »Šalabajzersko« prikazane STANOVANJE Že vidite obrise predstave, ki bo narejena po vašem tekstu Pravi heroji? Zagotavljate, da bo smeha na pretek? Že večkraš sem dejal,da samo prepisujem iz svoje glave. Smeha ob gledanju te komedijebo veliko več kot solza, nekako 80 odstotkov proti 15 odstotkom bo razmerje v prid zabavnega. Najbrž see takoj izračunali, da 5 odsiotkov manjka. No, kaj je teh 5 odstotkov, naj ostane skrlvnoet. Zagotavljam, da nikomur ne bo dolgčas. Foto: BISERKA FORTUNA Renato Jenček na Dnevih komedije v domači predstavi Vsak glas šteje ROBERT GORJANC »Študij predstave Vsak glas šteje je bil izziv, saj je skrival vse satirične osti in komične učinke, ampak smo uspešno prišli do konca in ljudje pravijo: »Saj ne vemo, ali bi se smejali ali jokali, ker je vse res ...« Danilo Novak, stric iz ozadja, je hvaležna stranska vloga, ki dovoljuje tudi miniimproviza-cije in tako lik ostaja živ,« je o vlogi povedal Renato Jenček. Kot je še dodal, so vloge v predstavah, ki se dotikajo aktualne družbeno-politične problematike, kot je predvolilno politično zakulisje, zanj zanimiv ustvarjalni izziv. »Takšne predstave so in bodo večni motiv politične satire, ker je čas predvolilnega golaža najbolj sočen in pikanten, saj si poli- tiki izmišljajo največ neumnosti in razkrijejo vso majhnost ter pokvarjenost svojih duš. Takšne vloge so mi všeč, saj žanjejo veliko odobravanja in smeha.« Sicer pa je v preteklosti Renato Jenček že igral v kar nekaj predstavah s podobno tematiko, kot na primer v Cankarjevem Za narodov blagor, v uprizoritvah po besedilih Vinka Möderndorferja, Limonadi Slovenici, Na kmetih in Vaji zbora ter v Evrofiliji Richarda Beana in v režiji Borisa Kobala. »V raznih dramskih oblikah je precej družbenokritičnih tekstov, a dobre satireje premalo. Vesel sem, da se je lotijo avtorji, kot so Tone Partljič, Vinko Möderndorfer in Matjaž Zupančič, Iza Strehar, Simona Semenič in nenazadnje letošnji nagrajenec za žlahtno komedijsko pero Rok Vilčnik, čigar kritično monokomedijo Samohranilec sem pred leti odigral na številnih odrih po Sloveniji.« Renato Jenček je ocenil, da se slovensko gledališče včasih bolj, včasih manj posveča komediji. »Letošnja bera je odlična. Mislim, da je gledališče umetnost točno tega trenutka v času in prostoru. Mora komentirati za ta čas in te ljudi. Slika, skladba, knjiga lahko po- dakajo, da jih odkrijejo , č etodi Sez sto l et. Predstava pa ne. V aontekslu dilem današnjeoa mledališča, ki se sprošuje, ali potrekujemo občinstvo. sem za to, da se borimo za gledalce in gledanost, ker nam samo občinstvo daje legitimnost.« Foto: JAKA BABNIK/ SLG Celje Renato Jenček v vlogi Danila Novaka, strica iz ozadja, v predstavi domačega Gledališča Celje Vsak glas šteje »Letošnja bera je odlična« Renato Jenček je dolgoletni igralec Gledališča Celje, kar seveda tudi pomeni, da je že velikokrat nastopil na festivalu Dnevi komedije. Na letošnjem je del zasedbe domačega gledališča, ki uprizarja predstavo Ize Strehar Vsak glas šteje, v kateri nastopa v vlogi Danila Novaka, pomembnega političnega vplivneža. TTiVkfil teiemach ----------------- kanal673 kanal306 kanal271 kanali52 32 GLASBA JE ŽIVLJENJE Tomaž Marčič, učitelj harmonike in zborovodja »Po uri petja so dijaki kot prerojeni« Spomini na dijaška leta na I. gimnaziji v Celju so lahko zelo različni, a tisti, ki so kdaj peli v pevskem zboru, bodo vselej enotni, ko bo beseda nanesla na to prostočasno udejstvovanje: malokdaj je bilo tako lepo in zabavno kot ravno na vajah in nastopih zbora. K temu so pomemben delež prispevali zborovodje, ki so kakovost zbora dvignili na zavidljivo raven in ga okitili z mnogimi nagradami. Ko je Tomaž Marčič pred desetletjem prevzel vodenje Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju, je stopil v velike čevlje svojih predhodnikov. A mu to ni povzročalo posebnih preglavic, saj je zbor še vedno med najboljšimi doma in v širšem evropskem prostoru. TATJANA CVIRN Večkrat pove, da je imel srečo, ko je šlo za različne prelomne dogodke v njegovem življenju. Morda je res rojen pod srečno zvezdo ali pa si življenja ne zapleta po nepotrebnem, temveč izkoristi priložnosti, ki se ponudijo, in je hvaležen za vse, kar ima. Tudi sam je kot dijak pel v gimnazijskem zboru, ko ga je vodila Adriana Požun Pavlo-vič. »Če takrat ne bi hodil k zboru, se zagotovo tudi kasneje ne bi toliko ukvarjal s tem,« meni Tomaž Marčič, ki trenutno vodi tri zbore, poleg gimnazijskega še dva v Vojni-ku, kjer je doma: cerkvenega župnijskega in Mešani pevski zbor Forte. V času študija harmonike v Nemčiji je tudi pel v zboru, čeprav to ni bil vselej del študijskega programa. A to mu je bilo v veliko veselje. »Izvajali smo največja zborovska in vokalno-in-štrumentalna dela, kar je bil res užitek,« se spominja. Po študiju se je zaposlil v celjski glasbeni šoli, kjer mlade navdušuje za igranje harmonike. Sam se je zanjo odločil malo »po ovinkih«. »Kot se pogosto dogaja, sem tudi sam šel v glasbeno šolo na pobudo staršev. Želeli so, da bi igral harmoniko. A ker je bilo zanimanje za to glasbilo takrat veliko in še malo prestar sem bil pri devetih letih, sem začel igrati blok flavto. Nato sem igral rog in kasneje še trobento. Harmoniko smo imeli doma in sem začel hoditi k zasebnemu pouku k Matjažu Krušiču. Pri tem sem hitro napredoval in na srednjo stopnjo sem se vpisal z rogom in s harmoniko. A ker oboje ni šlo, sem se odločil za harmoniko,« se spominja sogovornik, ki je bil dijak prve generacije srednje stopnje Glasbene šole Celje. Usmeritev v študij harmonike V Ljubljani študija harmonike takrat še ni bilo in ni bilo druge možnosti kot odhod v tujino. »Za študij harmonike smo izbirali med Avstrijo in Nemčijo. Na predlog profesorja Andreja Lorberja sem šel poskusit v Trossingen, kjer je poučeval eden od začetnikov koncertne harmonike Hugo Noth. Bil sem sprejet in tam sem končal diplomski študij. Zaradi želje, da bi delal še s kom, sem se vpisal na podiplomski študij v Würzburgu, kjer je poučeval Stefan Hus-song, nekdanji študent Huga Notha. Tam sem bil dve leti. Poudarek je bil na igranju. Morali smo pripraviti tri izpitne koncerte, z orkestrom in dva solistična.« Pri študiju mu »Srednješolce lahko samo občudujem, da pridejo ob vseh obveznostih še prostovoljno k vajam zbora, kjer presedijo veliko ur na teden, nato na odru pokažejo tako veliko.« Tomaž Marčič, učitelj harmonike in zborovodja »Če kot dijak ne bi pel v zboru, se zagotovo kasneje ne bi toliko s tem ukvarjal.« »Starejši sin se uči trobento, za druga dva otroka bomo še videli, kaj ju bo zanimalo. Če nič drugega, bomo peli.« je bila nekaj let v pomoč štipendija slovenskega ministrstva za kulturo. Čeprav je bilo treba veliko delati in vaditi, ima Marčič lepe spomine na življenje v Nemčiji in na mednarodno druščino študentov, predvsem pa na profesorje. »Že doma sem imel zelo dobre učitelje. Profesor Noth pa je bil človek širine, odprt do študentov. Imeli smo dovolj proste roke pri izbiri programa, od nas je bilo odvisno, kaj bomo naredili. Dal nam je veliko znanja in tudi življenjskih napotkov, zlasti na druženjih po koncertih,« pravi sogovornik, ki se negativnih izkušenj niti ne spomni. »Slaba plat študija v tujini je le, da izgubiš stik s prijatelji doma.« Mladi in harmonika Zakaj se je vrnil v Slovenijo? »Verjetno je to tudi stvar značaja. Še vedno sem bil povezan z domačim okoljem, čeprav sem prihajal domov le v času počitnic.« Po vrnitvi je spet imel srečo, kot pravi, saj se je lahko zaposlil v celjski glasbeni šoli, kjer so po tihem računali, da se bo vrnil. V njegovem kabinetu je zloženih nekaj šolskih harmonik, ki čakajo na učence. »Ti se navdušijo za harmoniko tako zaradi njenega pogostega pojavljanja v medijih kot zaradi želje staršev,« pravi Marčič. Mnogi se namreč harmoniko učijo prav zato, da bi lahko igrali narodnozabavne skladbe. Zato je tudi učenje diatonične harmonike v porastu v primerjavi s klavirsko. Tem novostim se prilagaja tudi šola, ki na osnovni stopnji mladim ponudi različne skladbe, tudi ljudske in narodnozabavne, ne le klasičnih. »Otroci lahko po tehnični plati ogromno pridobijo tudi z igranjem teh skladb,« meni učitelj harmonike, ki poučuje tudi na srednji stopnji. Za otroke je izziv že teža glasbila, ob čemer morajo še vleči meh. Učijo se večinoma na klavirski harmoniki, medtem ko je tista na gumbe v zadnjih letih vedno bolj uveljavljena tudi zaradi lažjega igranja, saj je več tonov na manjšem prostoru, a je cena takšne harmonike višja. Pigini, uveljavljena znamka harmonike, kakršno ima na primer Marčič, stane približno 15 tisočakov. Manj igranja na koncertih Ob službi, družini s tremi otroki in vodenju zborov ostaja Tomažu Marčiču bolj malo časa za solistične nastope ali igranje v kakšni zasedbi, saj to zahteva veliko vaj. Več let je sodeloval s klarinetistom Goranom Bojčevskim, a zaradi pomanjkanja časa to ne gre več. »Če sam s seboj nisi zadovoljen, to ni več zdravo,« pravi glasbenik, ki ve, kako pomembna je vsakodnevna disciplino za vajo. »S kolegico flavtistko Tino »V mednarodni druščini med študijem • I ■ v • I • I v •• i v • i si deležen novih izkušenj in drugačnih pogledov. Takšna izkušnja je zelo koristna, saj potem drugače gledaš na domače razmere.« S festivala Praga Cantat 2019 (Foto: Jože Petrak Zajc) GLASBA JE ŽIVLJENJE 33 »V srednjih šolah je veliko odvisno od vodstva in učiteljev, kako mlade spodbujajo in navdušujejo za glasbo. Na I. gimnaziji imamo veliko podporo pri delovanju zbora, poznam razmere v nekaterih drugih šolah v Sloveniji in vem, da ni povsod tako.« Nastop gimnazijskega zbora in orkestra na letošnji slovesnosti ob kulturnem prazniku v Vojniku (Foto: Matjaž Jambriško) »Če ima otrok doma spodbudno okolje za glasbo, bo bolj odprt zanjo.« Blazinšek se pripravljava na cikel koncert in to je najboljša spodbuda za vajo.« Zadnja leta se zato bolj posveča zborovskemu delu in ob tem občasno zaigra še na orgle, ki jih je začel vaditi že v srednješolskih letih v domači cerkvi, nato je med študijem poglabljal to znanje. Tudi delo s skupinami zahteva posebne sposobnosti, včasih mora biti kar malo psiholog, da dobro shaja tako z mladimi na gimnaziji kot s starejšimi pevci v drugih dveh zborih. Pomembno je načrtovanje programa in dela, meni. »Za vsako zasedbo vem, kaj pričakuje, česa so pevci sposobni in kaj bi bilo za občinstvo zanimivo. To troje je treba povezati in nato vaditi. Boljša kot je skupina, več priprav zahteva.« Več druženja, zdravja, znanja Poseben izziv je delo z mladimi, pri čemer se mu zdi, da mu je sreča spet naklonjena, saj se z njimi dobro razume. »Vedeti moraš, kdaj je treba biti zelo razumevajoč in kdaj je treba zahtevati kaj več. Posebnega recepta nimam, pomembno je, da mlade sprejemaš, spoštuješ in jih skušaš razumeti,« meni sogovornik, ki se mora pri zboru soočati z nenehno menjavo generacij. »S tem se moraš sprijazniti. Pri pridobivanja deklet ni težav, pri fantih je vedno primanjkljaj. Pogosto preizkusimo vse fante letnika in četudi najprej ne želijo peti, se včasih še kdo na osnovi tega odloči za sodelovanje v zboru. Vedno me navduši, ko vidim, kako se od začetka, ko nimajo pevskih izkušenj, v nekaj letih preoblikujejo v odlične pevce.« Mlade pritegne druženje na vajah. »Pri zboru se mešajo štirje letniki in to je ena redkih skupin, kjer prihaja do tega druženja. Prvi letniki se »Sam nisem imel izletov na narodnozabavno področje. To je stvar odločitve, mogoče se kdo tudi iz finančnih razlogov odloči za takšno pot.« Pogosto nastopi z mladinskim orkestrom šole, ki je na pobudo ravnatelja Antona Šepetavca nastal že v devetdesetih letih. Po premoru je ob prihodu v šolo Marčič prevzel tudi dirigentsko palico orkestra in ga vodil nekaj let. Zanj je pisal tudi vse priredbe, kar zadnja leta uspešno počne Peter Tovornik, ki vodi zasedbo. Zaradi skupnega nastopanja so koncerti še bolj privlačni. Pravo doživetje je bil na primer novoletni koncert obeh zasedb z gosti, ki je bil tudi dobrodelno naravnan. Podobno presenečenje načrtujejo za tradicionalni pomladni koncert, ki bo sredi maja v Narodnem domu. »Potrudili se bomo, da bo koncert spet malo drugačen, in že nekaj časa pridno vadimo. Zaja- drali bomo v operne vode,« namigne. Mnogim pevcem bo ostala v spominu lanska udeležba na festivalu Praga Cantat. Ze vzdušje na festivalu je bilo nekaj posebnega, se spominja Marčič, sploh ko je zbor dosegel odlične rezultate. Prvič je tekmoval v dveh kategorijah, in sicer mladinskih zborov in sakralne glasbe. »V prvi kategoriji smo dosegli zato plaketo in prvo mesto, v drugi zlato plaketo. Dobili smo še posebno nagrado za sestavo programa. Sam sem prejel nagrado za vodenje,« je ponosen zborovodja, še zlasti ker so pevci nagrade osvojili v močni konkurenci zborov iz cele Evrope in celo z Indonezije. Foto: GrupA »Marsikdaj se mi je v pozitivnem smislu uresničilo tisto, česar se nisem nadejal. Zato velikih načrtov ne delam, želim pa si, da bi imel več časa za harmoniko.« hitro najdejo, spoznajo prijatelje iz višjih letnikov, kar jim je všeč. Pomemben je tudi zdravstveni vidik petja, saj vedno več študij kaže, kako zdravo je petje za telo in duha. Sploh za dijake, ki imajo po urah napornega pouka možnost sprostitve. To tudi sami povedo. Pridejo čisto izmučeni, po uri petja so kot prerojeni,« našteva prednosti petja Marčič, ki meni, da je tovrstno ukvarjanje z glasbo tudi stvar splošne izobrazbe. »Z gimnazijskim zborom se lotevamo klasične glasbene literature od renesanse do najsodobnejših skladb in dijaki tako dobijo širino, ki je v glasbenem smislu verjetno drugje ne bi dobili.« Marčič jih skuša pritegniti s programom, ki jim je všeč. A ob tem mora paziti, da ni le všečen, temveč da ohrani zahtevnost skladb. Zanimivo je, da so mladim najbolj pri srcu pesmi, za katere porabijo veliko časa in najprej delujejo »čudno in nerazumljivo«. Tudi starejši pevci se pogosto spomnijo prav tehnično najtežjih skladb, pravi sogovornik. Praški uspehi Zbor se udeležuje tekmovanj, hodi na gostovanja in nastopa zlasti na šolskih prireditvah, vabijo ga tudi na različne dogodke v regiji. »Pri pouku glasbeneinlikovne umetnosti ter športa so za osnovnošolce pomembna izkustva. Ne rečem, da ni treba poznati glasbe, obdobij, imen skladateljev, a na prvem mestu bi morala biti glasbena izkušnja s petjem, z igranjem. Kako najti pravo mero, je največja umetnost.« MePZ Forte (Foto: JSKD Celje) RAZPIS ZA INOVACIJE CELJSKE REGIJE ZA LETO 2020 Regionalna Gospodarska zbornica Celje je objavila RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ INOVACIJAM V CELJSKI REGIJI ZA LETO 2020. Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z območja celjske regije. Predlagatelji lahko v letu 2020 prijavijo inovacijo, ki je bila prvič vpeljana na trg oz. prvič uporabljena v proizvodnem oziroma poslovnem procesu v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. marca 2020. rfec regionalna gospodarska zbornica celje del sistema Gospodarske zbornice Slovenije Predlagatelji lahko prijavijo naslednje kategorije inovacij: • Produktne inovacije • Procesne inovacije • Trženjske inovacije • Organizacijske inovacije • ter Družbene inovacije. Inovacijski izziv letošnjega leta je Inovacijsko sodelovanje kul-turno-kreativnih industrij in gospodarstva. Razpis je odprt do 17. aprila 2020. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Regionalne Gospodarske zbornice Celje. Dodatne informacije: RGZC Tel.: 03/4267-400 e-pošta: info@rgzc.si Gospodarska zbornica MU4 Slovenije ■■■ 34 E-NOGOMET Samel iz Prebolda prvi slovenski e-reprezentant v nogometu Na prvenstvo z virtualnimi igralci Nogometna zveza Slovenije (NZS) je decembra lani objavila razpis oziroma vabilo k prijavi na državno prvenstvo v nogometni simulaciji, saj bo Evropska nogometna zveza (Uefa) to poletje organizirala prvo evropsko prvenstvo v videoigrah v zgodovini. Vabilu se je odzval tudi Samel Šabotić iz Prebolda. Že kot otrok se je navduševal nad nogometom in si želel nekoč zaigrati kot član reprezentance Slovenije. Ko je leta 2002 začel igrati računalniško igro Pro-Evolution Soccer, si ni mislil, da bo leta 2020 uresničil svoje sanje. LEA KOMERICKI KOTNIK Slovenske nogometne reprezentance na letošnjem evropskem prvenstvu ne bo, a morda bosta tam dva slovenska reprezentanta v e-nogometu. Gre za nov projekt Uefe, pri katerem sodeluje vseh 55 nogometnih zvez, ki so članice mednarodne družine, tudi slovenska panožna zveza. Kot pojasnjujejo pri slovenski nogometni zvezi, se svet spreminja in vedno bolj tudi odnos do športa. Verjamejo, da se bodo Uefi pri organizaciji e-prven-stev kmalu pridružile tudi ostale športne organizacije, saj je e-šport primeren način, kako na nov način pristopati do potencialnih navijačev. Na evropskem prvenstvu v e-nogometu bo tako nastopilo 24 reprezentanc. V posamezni izbrani vrsti bosta po dva tekmovalca. Reprezentanco bosta zastopala v posamičnih obračunih in igri dvojic. Starostna omejitev je 16 let, vsaka zasedba igra z reprezentanco lastne države, tekmuje pa v najtežji stopnji igre eFootball Pro Evolution Soccer 2020. Kot zagotavljajo odgovorni, to pomeni, da so vsi nogometaši v igri izenačeni, zato e-reprezentance Francije, Španije ali Nemčije ne bodo v prednosti v primerjavi s slovensko. Vsi igralci bodo v virtualnem svetu enakovredni, zato bo o naslovu evropskega e-prvaka odločala samo igralniška spretnost. Od anonimnosti do kapetanskega traku Decembra je NZS v nacionalnem nogometnem centru na Brdu pri Kranju organizirala zaključni turnir, na katerega so se uvrstili najboljši igralci predizbora v Mariboru in Ljubljani. »Jaz sem igral v Ljubljani, kjer sem brez težav zmagal,« je v uvodu povedal Samel Šabotić, ki se je brez prave konkurence sprehodil vse do finala in s tem že dosegel zastavljeni cilj, uvrstitev v reprezentanco. »V finalu sem res lahko igral povsem sproščeno, kar mi je pomagalo tudi do končnega uspeha,« se spominja dvoboja, kjer se je pomeril ena na ena z velikim tekmecem Domnom Pečni-kom iz Prevalj, s katerim se do takrat še nista srečala. »Poznala sva se po vzdevkih, ki jih uporabljava pri spletnem igranju,« pove Samel in doda, da ga je Domen ponavadi premagoval. A tokrat je bil spretnejši Preboldčan, zato bo na kvalifikacijah za eEuro 2020 tudi kapetan slovenske dvojice. Za uvrstitev na prvenstvo se bosta Samel in Domen pomerila z igralci videoigre s Portugalske, iz Romunije, s Škotske in iz Lihtenštajna. »Prve tekme bodo na sporedu 9. marca in jih bo odigral Domen,« pojasni Samel, ki bo odigral drugi del kvalifikacijskega turnirja, in sicer 23. marca. V zadnjih dveh mesecih sta oba za računalnikom in z igralno konzolo v rokah preživela veliko več časa kot sicer. Preizkusila sta različne taktične postavitve, pri čemer se njun slog igre razlikuje. Kriv je bratranec Samel Šabotić je trenutno najboljši igralec nogometne simulacije v Sloveniji. Z igro Pro-Evolution Soccer se je, kot je povedal, prvič srečal leta 2002. Z njo ga je seznanil bratranec. »Pred tem sem že igral računalniške igrice, tudi nogomet. Nato mi je bratranec povedal za to raz- V tem kotičku Samel preživi veliko časa. ličico in dejal, da je veliko boljša od ostalih iger, saj je veliko bolj realna. Takoj mi je postala zelo všeč, saj sem odlično igral že prvič, ko sem jo preizkusil,« se spominja in razlaga, da nikoli ni izbiral najmočnejših ekip z najbolj zvenečimi imeni, saj je spretnosti veliko bolje in učinkoviteje razvijal, kadar je moral »upravljati« z manj kakovostnimi virtualnimi igralci. »Takrat sem igral predvsem z bratom, bratrancem in s prijatelji. Sem in tja smo organizirali kakšen turnir. Ko sem videl, da ostali zaradi mojega zmagovanja izgubljajo veselje, sem kakšno tekmo tudi namenoma izgubil,« se spominja. Pred 18 leti si je s štipendijo kupil prvi Playstation. »Z bratom sva prispevala vsak pol denarja, igral sem večinoma jaz. Brata so takrat zanimale bolj strelske igrice, mene je zanimal nogomet. Morda tudi zato, ker sem ga treniral. A sem bil na zelenicah veliko slabši kot v igrici,« razlaga s širokim nasmehom na obrazu. Kmalu se je začelo vedno bolj uveljavljati tako imenovano »on line« igranje, ki ni bilo več omejeno na posamezne dnevne sobe. »Ker sem od nekdaj navijač Juventusa, sem vedno igral s to ekipo, tudi takrat, ko ni blestela ne E-šport je najhitreje rastoča športna kategorija na svetu. Turnirje v videoigrah spremlja že več kot milijarda ljudi, kar je dvakrat več, kot jih spremlja formulo 1. Leta 2018 so ljudje za spremljanje e-športa porabili rekordnih 6,6 milijarde ur, vrednost panoge je v Sloveniji približno 30 milijonov evrov. Te podatke je na finalnem turnirju v Brdu pri Kranju razkril Uroš Mesojedec, izvršni direktor podjetja Big Bang. na pravih ne na virtualnih igriščih.« Videoigre so namreč vedno večji približek realnosti in tako so ustvarjalci videoiger v virtualni svet prenesli tudi aktualno pripravljenost nogometašev. Danes je svet videoiger postal tudi pravi »biznis«, čeprav Samel z igranjem (še) ne služi. »Večji evropski klubi že podpisujejo tudi pogodbe z igralci videoiger, ki njihove barve zastopajo v virtualnem svetu. Ti igralci igric so tudi zelo dobro plačani,« pojasni. Samel Šabotič pri igri virtualnega nogometa uporablja vzdevek Citobus, ki je izpisan tudi na hrbtni strani reprezentančnega dresa. Velikemu navijaču Juventusa so prijatelji za rojstni dan podarili fotografijo, na kateri tudi on nosi belo-črn dres. Sam je za zdaj kot nagrado ob uvsrtitvi v reprezentanco prejel dres in športno opremo ter televizor, ki ga je podaril glavni pokrovitelj izbirnega tekmovanja v Sloveniji. V primeru, da bi z Domnom uspela zmagati na letošnejm prvem e-prvenstvu, bi za to prejela tudi lepo denarno nagrado. »Na evropskem prvenstvu je nagradni sklad vreden kar sto tisoč evrov, od tega dobi zmagovalna reprezentanca 40 tisočakov.« V Savinjsko dolino ga je pripeljala ljubezen Samel Šabotić, prvi kape-tan slovenske reprezentance v e-nogometu, prihaja iz Kranja. V Savinjsko dolino se je pred desetimi leti preselil zaradi ljubezni. V času selitve je začel tudi bolj intenzivno igrati videoigre, saj je na začetku poznal malo ljudi. »To je bilo tudi obdobje, ko sem menjal službo, in ker sem imel en mesec, kolikor sem bil doma, več časa, sem več igral,« pravi in prizna, da ko je bila partnerka v službi, je čas preživljal pred zaslonom. »Takrat sem res prišel v ta >on line< svet.« Izšolan trgovec je tudi v novem okolju hitro našel službo. »Čeprav sem bil Danes več kot 1,57 milijarde ljudi pozna e-nogo-met, najmanj 30 odstotkov uporabnikov medmrežja v starostni skupini med 16. in 34. letom pa je spremljalo vsaj en turnir e-športa. prepričan, da bom v Hoferju ostal zgolj kratek čas, lahko rečem, da mi danes na tem mestu vse odgovarja in o menjavi trenutno ne razmišljam več,« pravi. Sicer pa zaradi igranja virtualnega nogometa ne zanemarja povsem realnega športnega udejstvova-nja. Je reden gost fitnesa in član rekreacijske preboldske nogometne ekipe. »Igram v preboldski >tolkec< ligi, kjer gre našemu moštvu letos nekoliko slabše, saj smo pri dnu razpredelnice. A pomembno je, da igramo in se družimo. Aprila bomo spet začeli,« pove. Nogometni poznavalec Samel je tudi zelo dober poznavalec nogometne igre nasploh, saj je prava enciklopedija igralcev, klubov in rezultatov. Čeprav se navdušuje nad predstavami trenutno najbolj priznanih nogometnih virtuozov, imajo v njegovem svetu posebno mesto zdaj že upokojeni nogometaši. »Moj najljubši igralec je vsekakor brazilski Ronaldo. Škoda, da so ga poškodbe prehitro zaustavile. Prepričan sem, da bi, če ne bi bil toliko poškodovan, dosegel še veliko več. Tudi Messi in portugalski Ronaldo zame nista tako dobra, kot je bil Brazilec. Izjemni igralci so bili tudi Zidan, Ronaldinho in v obrambi Cannavaro, Nesta in Maldini,« spregovori še o idolih »pravega« nogometa. Čeprav v zadnjem obdobju večino prostega časa nameni igranju in preizkušanju različnih taktičnih postavitev v nogometni simulaciji, dokaj podrobno spremlja dogajanje v evropskem klubskem nogometu. »Mislim, da je trenutno najmočnejši klub Liverpool, saj dobesedno melje nasprotnike. Barcelona ni več, kar je bila, Bayern tudi ni več na nekdanji ravni. Liverpool je letos res najbolj prepričljiv.« Kaj pa slovenska reprezentanca? »Toplo-hladno. Kakšno tekmo odigra res dobro, potem pride tekma, kot je bila ta proti Makedoniji, katastrofa. Nihanja v igri so sicer razumljiva, saj je veliko odvisno od tega, kako utrujeni so igralci zaradi klubskih obveznosti, a vseeno, če igraš za reprezentanco, moraš dati vse od sebe,« je prepričan. Obljublja, da bo, ko bo oblečen v dres z državnim grbom igral e-kvalifikacije, dal vse od sebe. Prepričan je, da bi se z nekoliko športne sreče z Domnom lahko uvrstila na eEuro 2020. Tudi na tem e--prvenstvu bi lahko Slovenija posegla visoko. Foto: GrupA ŠPORT 35 Maruša Seničar je od vseh sprejemala čestitke za svojo požrtvovalno igro. Nekdanjo igralko Crvene zvezde Snežano Bogičević odlikuje tudi slogovno izpopolnjen met iz skoka. Košarkarice Cinkarne odlično odigrale tudi zadnjo domačo tekmo v tej sezoni v Jadranski ligi Za naslov prvakinj v bolgarski Stari Zagori Članska ekipa Cinkarne Celje je prejšnji teden odigrala zadnjo mednarodno tekmo v svoji dvorani v tej sezoni in z visoko zmago v derbiju proti Montani (69:47) potrdila uvrstitev na turnir najboljše četverice. Kadetinje bodo še igrale v dvorani Gimnazije Celje - Center, saj je celjski klub prevzel organizacijo zaključnega turnirja. Na final-four (FF) so se prebile tudi igralke U15. Kam bodo odpotovale, še ni znano. DEAN SUSTER Pred svojim zvestim občinstvom so košarkarice Cinkarne odigrale odlično in v derbiju Jadranske lige povsem nadigrale bolgarskega prvaka Montano. Vodile so že za 31 točk, čeprav je manjkala Američanka Andreona Keys. Po težavah z levo ramo se je ta teden vrnila k vadbi. Ce-ljanke so bile v tej sezoni na svojem parketu zelo prepričljive proti udeležencem FF; Budučnost so nadigrale za 27 točk, Beroe za 16 točk in Montano za 22. Še najbolj so se mučile z ekipo Kraljeva (71:65), s katero so izgubile v gosteh, tako kot tudi z Montano in Budučnostjo. Tudi če so včeraj zvečer klonile v Stari Zagori proti Berou, se bodo v bolgarsko mesto vrnile na FF, ki bo 21. in 22. marca. Beroe, aktualni prvak lige (lani je slavil v Celju), se je edini prijavil za gostiteljstvo turnirja. FF je dvakrat že bil Borut Kop (z očali), predsednik ŽKK Cinkarna Celje, je tekmo spremljal v družbi nekaterih podpornikov kluba. v Bolgariji, leta 2007 v Sofiji in predlani v Montani. Po tekmah zadnjega kroga bi morala biti znana polfinalna para, a morda ne bosta. Vse skupaj je zapletla Crvena zvezda, ki ni pripotovala v Celje. Kaznovana je bila točkovno in tudi finančno, a kazni ni poravnala. Ce ne bo odigrala tekme zadnjega kroga, potem se bodo njeni rezultati izbrisali. Vodilna četverica bo (na srečo) ostala ista, pridobila naj bi Budučnost, ki je izgubila z Beograjčankami in bo imela poraz manj na lestvici. Premagati vse tekmice Trener Damir Grgić je po lepi zmagi dejal: »Igralke so se držale vseh navodil, čestitam jim za spodobno predstavo. Cilj je bil s trdo, agresivno obrambo prisiliti gostje k napakam in slabšemu metu. To nam je uspelo, visoko vodstvo po prvem polčasu nam je odprlo možnost za preizkušanje določenih inačic.« Grgić med zelo izenačeno četverico ne vidi ekipe, ki bi si jo želel v polfinalu zaključnega turnirja: »Res nam je vseeno. Vse možne nasprotnice so enakovredne. Osredotočeni moramo biti zgolj nase in na svojo igro. Upam, da bomo v pravem trenutku v ustrezni formi in da se nam bo posrečilo osvojiti naslov prvaka.« Na podobno vprašanje je odgovorila slovenska reprezentantka Maruša Seničar: »Nam, dekletom, je prav vseeno, s kom bomo igrala v polfinalu. Za končno zmago je pač treba dobiti obe tekmi.« Seničarjeva je bila, čeprav je dosegla le en koš, statistično gledano najboljša igralka tekme (indeks 17 sta imeli še Maria Kosto-urkova in Matea Tavić) zaradi izvrstne igre v obrambi. Zbrala je 12 skokov, ujela še tri žoge ... Najboljše kadetinje v Celju Med tistimi, ki so proti Montani dosegle dvomestno število točk (Paulina Hersler 14, Snežana Bogičević 12, Taeler Deer 11, Kostourkova 10), je bila tudi komaj 16- letna Marta Ostojić. Najboljša igralka ekipe U17 bo svojo kakovost pokazala 14. in 15. marca v Celju. V polfinalu se bo Cinkarna pomerila s Tre-šnjevko, drugi par je Radivoj Korać - Ilirija. Kadetska ekipa Cinkarne bo na zaključnem turnirju lige Waba igrala četrtič, tretjič zapovrstjo. Dvakrat je bila tretja. Tokrat Krajnče-ve varovanke odkrito ciljajo na finale, želje pa so najvišje. V rednem delu so bile edine neporažene. Prvo mesto so osvojile tudi igralke ekipe U15, gostitelj FF pa še ni znan. Foto: GrupA V celjskem napadu se vse začenja pri Taeler Deer. Kapetanka Cinkarne, Švedinja Paulina Hersler, je bila najbolj učinkovita igralka tekme skupaj z Mateo Tavić (Montana). Še ena nekdanja igralka Cinkarne je Tina Trebec (stoji ob Herslerjevi), ki je na prvi tekmi dosegla 35 točk, na drugi pa le 12. Priložnost, ki ji jo je ponudil trener, je imenitno izkoristila 16-letna Marta Ostojić. 36 AKCIJA NAJ НШШШГАГ NAJ MATURANT шј mm K TI ч Nagradi za zmagovalca akcije: eden bo dobil pametni telefon podjetja Novatel, drugi Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov. Za nagradi se bosta pomerila junija na javni prireditvi. City / K V akciji se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ■ I. GIMNAZIJE V CELJU (I. GC) ■ GIMNAZIJE LAVA ŠCC (GL) ■ SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO) ■ SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL) ■ SREDNJE ŠOLE ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE ŠCC (SŠSMM). city/center DEVETA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja 1. Nives Kolenc 4A, I. GC 2. Marko Veljkovič 4G, I. GC 3. Maruša Zučko 4A, GL 4. Nejc Jelen 4A, GL Čas maturantskih plesov je tudi čas naše akcije Naj maturantka in naj maturant. Letos je že deveta in tudi tokrat boste bralci lahko izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Izbor se je začel februarja in prva mesečna zmagovalca za majski finale sta Lana Grešak (145 glasov) in Gašper Gaber (224 glasov). Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - pametni telefon, ki ga podarja podjetje Novatel iz Celja, in Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov - pomerila junija na javni prireditvi. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za enega od kandidatov, ki je predstavljen s portretno fotografijo. V vsaki številki je del kandidatov objavljen tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov), tako da se do konca meseca Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 31. marca, do 12. ure. zvrstijo vsi. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja. Vsak mesec bosta na osnovi vaših glasov in glasov učiteljev znana dva finalista. Vseh šest iz treh mesecev glasovanja se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Junija bosta znana zmagovalca akcije. Na javni prireditvi se bosta pomerila za glavno nagrado. Sto točk učiteljev učiteljski Razrednik ali zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Pravila glasovanja Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega maturanta ali za eno maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki boste v prihodnjih mesecih glasovali za maturante, izžrebali prejemnika pametnega telefona podjetja Novatel! Glasujem ZA maturanta/ko številka O Podatki o glasovalcu: Ime in priimek: Naslov: E-naslov: Telefon: 5. Maša Volavšek 4B, GL 6. Jan Polak 4B, GL 7. Florijan Romih 4E, GL 8. Eva Gradišnik G4A, SŠGVO 9. Erik Štraus G4A, SŠGVO 10. Anamari Šeško G4B, SŠGVO 11. Janez Kitak G4B, SŠGVO 12. Marsel Levstik G3C, SŠGVO 13. Katja Lipovšek 4P1, SŠSDL 14. Jan Krumpak 4P1, SŠSDL 15. Tim Čater 3B1, SŠSDL 16. Matic Ermenc 3B1, SŠSDL 17. Florijan Uduč 3B3, SŠSDL 18. Lovro Sinkar 3B3, SŠSDL 19. Ana Božnik 3C1, SŠSDL 20. Pia Jerman 3C1, SŠSDL 1. Victoria Hercog 3C2, SŠSDL 22. Tilen Završnik 3C2, SŠSDL 23. Lidija Podvratnik 3C3, SŠSDL 24. Nejc Rihter 3C3, SŠSDL 25. Davor Drobne 2B4, SŠSDL 26. Mitja Mastnak 27. Davor Završek 28. Jure Tojnko 2B4, SŠSDL S4A, SŠSMM S4A, SŠSMM 29. Jan Šketa 30. Matevž Kokovnik 31. Gašper Stupan 32. Klemen Vostner 33. Vito Sorčan 34. Brina Pann S4B, SŠSMM S4B, SŠSMM M4C, SŠSMM M4C, SŠSMM M4D, SŠSMM M4D, SŠSMM Ali ste naročnik Novega tednika? DA NE novi tedniki radio celje Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih birkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo vojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 35. Vid Palčnik M4E, SŠSMM 36. Ana Črešnar M4E, SŠSMM 37. Aljaž Arnšek S3G, SŠSMM 38. Alen Drofenik S3G, SŠSMM 39. Žiga Arhar S2G, SŠSMM 40. Žiga Farkaš S2G, SŠSMM AKCIJA 37 1. Nives Kolenc 2. Marko Veljkovič 3. Maruša Žučko 4. Nejc Jelen 5. Maša Volavšek 6. Jan Polak 7. Florijan Romih 8. Eva Gradišnik 9. Erik Štraus 10. Anamari Šeško 38 BENEŠKI KARNEVAL Z Damjanom Adamom in s Tadejem Turkom po poteh Casanove Tiho razkošje in brezmejna eleganca med kanali in gondolami Odsev največje beneške slave in moči se je šele svetlikal na obzorju. Prebivalci najbolj posebnega mesteca na svetu, razprostrtega na 120 otočkih, so tisti dan hodili z visoko dvignjenimi glavami. Oglejski patriarh je klonil v bitki. Pristanišče je bilo polno blaga in živine, ki ju je moral plačati kot vojno odškodnino. Obetala se je zabava, kakršne ni bilo še nikoli prej. Meščani so se veseljačenju in razvratu predali brez zadržkov. Tudi zato, ker so svoje obraze skrili za maske. SASKA T. OCVIRK Zgodovinski viri tako opisujejo leto 1162, ko se je v Benetkah rodil karneval posebne vrste. Poleg brazilskega v Riu de Janeiru je danes najslavnejši na svetu. Meščane je preobla-čenje in maskiranje tako zabavalo, da so sklenili tradicijo ohraniti. Načeloma je karneval trajal od božiča do pepelnične srede. A nekateri so se v brezimnost mask skrili, kadarkoli se jim je zahotelo. Oblasti so kmalu ugotovile, da morajo razvrat in druge nečednosti pod anonimnostjo mask ome- jiti. Z zakoni, sprepovedmi in z zapovedmi so skozi stoletja klesale vedenje beneških mask. Tako ima danes vsak njihov gib svojstven pomen. Med množicami turistov z vsega sveta se danes gibljejo brez besed kot žive umetnine. Lovca na zgodbe v podobah Damjan Adam je doma iz Kupčinjega Vrha pod Do-načko goro, Tadej Turk iz Destrnika. Damjana je s fotografijo zasvojil družinski Tadej Turk in Damjan Adam (Foto: Dragica Šilak) prijatelj, mojster fotografije Stojan Kerbler. »Še vedno se spomnim svoje prve 35mm Praktike L2, ki sem jo dobil od strica v osnovni šoli. Odtlej me fotografija spremlja skozi življenje, rad delim lepe trenutke skozi objektiv, saj imam občutek, da bodo del tega podoživeli tudi drugi,« pravi Damjan. Dober motiv je šele začetek. Potem je veliko odvisno od vremenskih pojavov, svetlobe, opreme in seveda znanja. Različne strokovne revije in tudi proizvajalci jadralnopadalske opreme objavljajo njegove fotografije. Zadnji dve leti so njegove fotografije razstavljene tudi v muzeju gorni-štva v Mojstrani. Tadej, ki je član Fotokluba Maribor, ima za seboj že več samostojnih razstav. Fotografij ne predstavlja v serijah, temveč je vsaka zgodba in celota zase. »Zdi se mi, da lahko serijski niz posamezno fotografijo osiromaši, ji vzame pomen. Tako pa vsaka fotografija zasije v vsej svoji moči.« Turk se ukvarja tudi s konceptualno fotografijo, kjer je glavni poudarek prav na zgodbi in čustvih, ki jih posamezna fotografija sproži. Uspeh na številnih domačih in tujih fotonateča- jih mu je prinesel tudi širšo mednarodno prepoznavnost. V morju kamer in fotoaparatov Beneški festival je s svojimi skrivnostnimi in slikovitimi motivi v privlačni zgodovinski kulisi pravi raj za fotografe. A mesto, ki si ga »tik pred« potopom vsako leto želi ogledati na milijone turistov, je zaradi velike gneče in visokih cen za mnoge izgubilo del svoje privlačnosti. Upanja za res vrhunsko fotografsko izkušnjo je bilo tisti predpustni ponedeljek relativno malo, a sta se med tednom nadejala vsaj manj gneče. Dobro opremljena sta se podala proti Italiji. »Odrinili smo zgodaj in prispeli v Punta Sabbioni med prvimi. Do Markovega trga Simbol Benetk sta sonce in luna, zato hodijo maske v parih in se držijo strogega protokola obnašanja, ki je svojevrsten za posamezne maske. Mask se ne smemo dotikati, z njimi se ni mogoče pogovarjati, saj ne govorijo, v fotografiranje pa morajo privoliti. BENEŠKI KARNEVAL 39 nas je zapeljala ladja, kar je bilo glede na težko opremo res dobrodošlo,« pripoveduje Damjan. Najprej se je iz meglenega jutra prikazal zvonik sv. Marka, nato obris obmorskega mesta na kolih. »Prve maske smo opazili že takoj po pristanku. In res človeka vedno znova prevzamejo. Izžarevajo razkošje in eleganco, ki se ohranja in krepi že več kot osemsto leto.« Ne karneval, promenada najbolj znamenitih beneških mask je bila tega dne glavni fotograf- ski cilj. »Bauta«, brezizrazna bela maska, »mattacciono«, predrzna in objestna živopi-sana maska, »ganga«, ženska maska, za katero se skriva moški, »uomo salvadego«, arhetip tako imenovanega divjega človeka, so samo nekatere najbolj tipične beneške maske. Z akrobati na hoduljah uličice in trge spremenijo tudi v enega umetniško bolj dovršenih uličnih festivalov. »Zjutraj nisva imela pojma, kako se bo dan razvil. Da se bo v tako fantastično izkušnjo, si niti predstavljati nisva mogla ...« Skrivnostna modna revija Naj bodo beneške maske še tako lepe, so bile skozi stoletja precej odgovorne za moralni propad mesta. V srednjem veku so lahko koga, ki je masko zlorabil, tudi za več let vtaknili v ječo. Zadnjo vojno napoved je beneškemu karnevalu napovedal Mussolini. Tradicijo je skupina umetnikov obudila šele po letu 1979. Za najbolj prestižen in razkošen dogodek ponovno velja dožev ples, ki ga vsako leto pripravi modna oblikovalka Antonia Sautter. Za vstopnico mnogi odštejejo tudi tisočaka, kar niti ni toliko, če vemo, da že kostum stane več deset tisoč evrov. Da je v Benetkah tudi med tednom več deset tisoč ljudi, ki hočejo košček tega razkošja vsaj na fotografiji odnesti domov, sta kmalu ugotovila tudi naša fotografa. »Kaj pa vem. Verjetno vztrajnost, pravi pristop in sreča,« nasmejano odgovori Damjan na vprašanje, kako se jima je uspelo pridružiti profesionalnim vrhunskim fotografskim ekipam, ki so v odmaknjenih kotičkih po dogovoru fotografirale posamezne maske. »Mnoge od teh mask so nama po fotografiranju diskretno stisnile v roke vizitko. To je zelo intimno dejanje in veliko priznanje. Presenečena sva ugotavljala, da večinoma ne gre za domačine, ampak tujce. V glavnem so bili Nem- ci in Francozi.« Ne glede na vse priokus mističnih časov Casanove, čarobnih kostumov in dekadence v Benetkah ostaja. Tako poseben je kot okus dobre beneške kave. »Vsekakor je nekaj, kar je vredno doživeti vsaj enkrat v življenju,« zaključita Damjan in Tadej. Kot je znano, je grožnja koronavirusa le nekaj dni pozneje zdesetkala obiskovalce na severu Italije in predčasno končala karnevalski utrip. A fotografije ostajajo. 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Franc Skaza, šmarski domoljub in mecen Ustanovitev navrodne čitalnice v Šmarju pri Jelšah leta 1883 Jeseni 1883 je prišel v Šmarje Anton Aškerc, pesnik in duhovnik, in se takoj vključil v šmarsko kulturno življenje. S pomočjo nadučitelja šmarske ljudske šole Franca Jurkoviča, ki je vodil tudi okrajno šolsko in učiteljsko knjižnico, je vplivnemu veleposestniku Francu Skazi pomagal pri ustanovitvi prve šmarske čitalnice. 16. decembra so izvolili odbor, ki je bil pooblaščen za odločanje o čitalnici. Predsednik čitalnice je bil Franc Skaza, podpredsednik dekan Martin Ivanc, knjižničar Slavko Flis, blagajnik Janez Lešnik, tajnik Anton Aškerc, prvi odbornik Janez Anderluh in drugi odbornik Gašpar Senica. Narodna čitalnica v Šmarju pri Jelšah, ustanovljena 16. decembra 1883, je dobila svoje prostore v hiši dr. Hugona Kartina, kjer sta bili kasneje tudi posojilnica in hranilnica. V čitalnici, ki je ustvarila velik kulturni preboj v Šmarju, so se zbirali tržani ob branju knjig in časopisov, pogosto pa so prirejali veselice s petjem, plesom, z deklamacijami in igrami. Posojilnica in hranilnica v Šmarju ustanovljeni leta 1892 Dr. Josip Vošnjak je že leta 1870 na pobudo Franca Skaze sestavil pravila za okrajno hranilnico in posojilnico, vendar jih takratna vlada ni potrdila. Njuna pobuda se je uresničila šele leta 1892, ko se je v Šmarje priselil znan rodoljub, odve- (1838-1892) (9) tnik dr. Franc Jurtela. Z izkušnjami in bogatim znanjem se je takoj zavzel za ustanovitev posojilnice in hranilnice ter bil tudi uspešen. Kot ustanovitelji so pristopili vsi najuglednejši in najvplivnejši ljudje vsega okraja. Nova pridobitev je v Šmarju rešila pred izgubo premoženja mnoge občane, saj je omogočala ugodne kredite in možnosti varčevanja ali hrambe prihrankov. Največji dobrotnik med ustanovitelji šmarske Posojilnice in hranilnice je bil dr. Hugon Kartin, ki je hranilnici že od začetka delovanja www.kamra.si kamra nudil brezplačen prostor v svoji hiši, po prezgodnji smrti leta 1895 pa je hišo Posojilnici in hranilnici tudi zapustil. Hugon Kartin 18661895 Bil je odvetniški koncipient, rojen 9. 10. 1866 v trgu Šmarje pri Jelšah. Nadvse inteligenten mladenič se je že zgodaj predajal rodoljublju in bil zaradi vodenja demonstracije izključen iz vseh avstrijskih gimnazij. Gimnazijo je končal v nekem nemškem mestecu in se po letu služenja vojaškega roka vpisal na pravno fakulteto v Gradcu. Akademsko društvo Triglav v Gradcu je v času njegovega sodelovanja pridobilo največji ugled. Bil je pobudnik za izdajo Križevačkih statutov, ki jih je izdal dr. Jožef Rakež. Med počitnicami v Šmarju se je zanimal za politično dogajanje Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. v kraju in na volitvah zastavil ves svoj vpliv ter odgovornost v korist slovenstva. Leta 1893 je doktoriral iz prava in se zaposlil v odvetniški pisarni dr. Franca Jurtele v Šmarju, leta 1894 pa kot odvetniški pripravnik Ljubljani, kjer je začel bolehati. Ko se je bolezen razširila, se je vrnil v rojstni kraj in leta 1895 umrl star komaj 29 let. Njegova tragična smrt je pretresla ves šmarski okraj, pretresljiva novica je z bolečino odmevala tudi povsod po Sloveniji, kjer je pokojnik pridobil sloves odločnega, poštenega in neustrašnega narodnjaka. Svojo hišo je zapustil Posojilnici in hranilnici, ki je dala vanjo vgraditi spominsko ploščo in mu postavila na šmarskem pokopališču nagrobni kamen iz granita. Mateja Žagar Knjižnica Šmarje pri Jelšah Valentin Deželak: Iskanje modrosti od zibeli do starosti Črtice življenja ali za knjižni prvenec ni nikoli prepozno Marsikdo razmišlja, da bi svoja doživetja in izzive, ki jih vsakemu na svoj način prinese življenju, strnil v knjigi in tako po svoje zaokrožil celotno zgodba ali poglavje svojega življenje. Temu izzivu je »podlegel« tudi Valentin Deželak iz Laškega, ki je pred dnevi izdal zbirko življenjskih zgodb z naslovom Iskanje modrosti od zibeli do starosti. Knjigo je premierno predstavil v Vrhu nad Laškim, kjer je preživel mladost, zdaj jo predstavlja še po drugih krajih v regiji. Kaj vas je navdihnilo za pisanje knjige o vaših življenjskih zgodbah, za to, da tako na široko dokumentirate svojo življenjsko pot in ljudi, ki so bili sopotniki na njej? Ko pride človek v stara leta, se rad ozre na prehojeno pot. V življenju si nabereš mnogo izkušenj in tako sem od svojih srednjih let pisal črtice o življenju, na stara leta pa sem jih zbral in tako se jih je nabralo za knjigo. Zanamcem bi rad pustil vedenje, kako smo na kmetih živeli pred šestdesetimi, sedemdesetimi leti. Ko se danes pogovarjam z mladimi ljudmi, ne morejo verjeti, da je bilo pred pol stoletja vse drugače. Je knjiga tudi neka logična posledica vašega literarnega udejstvovanja? Res že desetletje delujem tudi v Kulturnem društvu Stopinje iz Mozirja, kjer so me še malo naučili in mi pomagali pri pisanju. Tako je nastala ta knjiga. Morda tudi zato, ker po vojni nisem mogel študirati, čeprav sem imel v šoli odlične ocene. V družini ni bilo denarja, bili smo revni, a kljub temu sem imel lepo otroštvo in mladost. Bil sem zadnja generacija fantov, ki smo se na vasi zbrali skupaj in šli dekletom pet pod okna. To je bilo nekaj posebnega. Tudi o tem pišem v knjigi. Raznolikih življenjskih zgodb in doživetij se vam je zagotovo nabralo veliko. Katerim tematikam ste namenili poudarek? Kolegi so mi pomagali razvrstiti življenjske zgodbe v posamična vsebinska poglavja. Začel sem s predniki, potem sem opisal življenje svojih staršev ter pričakovanjemojega rojstva. Sledijo poglavja o otroštvu, kjer med drugim pišem tudi o tem, kako ima strah velike oči, o mladosti, pri čemer se spominjam prvega vasovanja in pretepa po pomoti, ter o zrelosti, ki časovno sovpada z obdobjem nastanka tolarja v naši samostojni državi. Ustrezno ravnanje z denarjem je eden ključnih izpitov zrelosti. Knjigo sklenem s poglavjem o modrosti, ki je plod dragocenih življenjskih izkušenj, veselih in trpkih. Vas je k pisanju knjige vodila nekakšna nenapisana zaveza, da je za izpolnjeno življenje treba posaditi drevo, poskrbeti za potomce in napisati knjigo? Morda bo to res držalo. Otroka imam. Ko se je rodil sin Simon, sem posadil tudi čudovito rodovno lipo, ki je zdaj že tako velika, da jo komaj objamem. Ko se je rodila hči Tadeja, sem posadil brezo, ki je takšno bolj žensko, visoko drevo. Treba je torej bilo napisati še knjigo. ROBERT GORJANC Foto: HERMAN ČATER $ Valentin Deželak ob branju odlomkov iz svoje knjige na predstavitvi v Vrhu nad Laškim. O avtorju: Knjiga Iskanje modrosti od zibeli do starosti je avtorjev prvenec. Valentin Deželak je delal kot voznik in vodja avtoparka, končal je srednjo tehnično šolo. Ni bila ravno šola, ki bi si jo izbral, saj je moral poprijeti za delo, ki je bilo na voljo, temu je moral tudi prilagoditi izobraževanje. Je ljubitelj in častilec narave ter prideluje ekološko hrano, rad ima knjige in ples. Od leve: moja stara mama Terezija in mama Jožica, teta Suzana in stric Alojzij (Slavko) ter stari oče Alojzij. ALBUM S CELJSKEGA Družina Weiss iz Celja, 1937/38 Fotografija je dragocen spomin na moje stare starše po mamini strani, ki so živeli v Kovinarski ulici v celjskih Gaberjah. Prav tako je lep spomin na moje otroštvo, ko sem bila pri teti Suzani Skalar (roj. Weiss) skoraj vsako leto na počitnicah, spomin na igre in druženje s tamkajšnjimi otroki, s katerimi sem ohranila stike in se še vedno redno srečujem. Sorodniki že vsaj dvajset let ne živijo več v Gaberjah, teta Suzana se je preselila v Vojnik, ostali so se razselili po Celju in okolici. A vedno se rada vračam v Celje in svoje Gaberje, ki so del mojega otroštva in mladosti, čeprav nisem bila tam »zares« doma. Foto: Stanislav Weiss Prispevala: Zalika Cener iz Pirana Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03-426-17-00 (Srečko Maček). Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Popravek: V prispevku Jože Gabron ob novem kamiončku ..., objavljenem v 9. št., je bilo napačno zapisano ime tovornega vozila. Pravilno poimenovanje je BORGVARD B 611. Gospodu Francu Svatini hvala za opozorilo. IZ SVETA ZABAVE 41 Mladi rokerji za glasbene sladokusce »Ko nekaj >zašpilaš<, so navdušeni« Mladi igrajo Rock je štiričlanska zasedba, ki jo sestavljajo pevka Klara Tiselj (16) iz Šentjurja in trije bratje Mazij, klaviatirist Tomaž (10), bobnar Matija (12) in kitarist Dominik (14), ki so doma na Polzeli. To nedeljo bodo pripravili samostojni koncert ob dnevu žena v Celjskem mladinskem centru, kjer bomo lahko prisluhnili zelo kakovostni izvedbi rok glasbe legendarnih skupin in pevcev, kot so Bon Jovi, Whitesnake, Guns N' Roses, Europe, Billy Idol, Toto in drugih. MARJETKA R. LESJAK Člani skupine igrajo v tej zasedbi že več kot leto. Brate in pevko so povezali učitelji, pri katerih se učijo igranja svojih glasbil in solo petja. Bratje Mazij so s pevko zelo zadovoljni, pravijo, da ima zelo lep glas, je izjemno natančna ter predvsem pridna in resna. Klara obiskuje Gimnazijo Celje - Center, smer predšolska vzgoja. Med slovenskimi izvajalci so ji všeč Zala Gašper, Anabel, Gaja Prestor in med tujimi Ariana Grande in Beyon-ce. Poje že od malih nog. »Ko sem dobila klaviature, sem se jih učila igrati sama in ob tem sem pela,« pravi pevka. Pevske izkušnje je nabirala tudi v zboru in manjši pevski skupini. Od tam jo je pot ponesla do solo petja. Še vedno poje v zboru. S skupino Mladi igrajo Rock vadi Klarina najljubša pesem je Bed of Roses skupine Bon Jovi, Tomažu je všeč pesem Alone skupine Heart, Dominiku Sweet Child o' Mine skupine Guns N' Roses, Matiji pa so všeč vse rok skladbe. Tudi te pesmi bodo igrali na koncertu, ki ga bodo pripravili to nedeljo, 8. marca, ob 18. uri v dvorani Celjskega mladinskega centra. enkrat tedensko, z zborom dvakrat tedensko, poleg tega doma poje in vadi vsak dan. Domača so ji tudi glasbila. Učila se je flavto, zdaj se uči tudi kitaro. Čeprav še ne ve, kam jo bo glasbena pot zanesla, si želi peti. A se zaveda, da je prav, da pridobi tudi poklic. Bratje Mazij so se igranja na glasbila lotili, ko so bili stari sedem let. »Ati me je vprašal, ali bi kaj igral, in me je peljal v glasbeno šolo. Preizkusil sem več glasbil in najbolj mi je bila najbolj všeč kitara,« se spominja Dominik. Njegovi poti sta sledila tudi brata, ki sta si na podoben način izbrala vsak svoje najljubše glasbilo, Tomaž klaviature in Matija bobne. Dominik, ki končuje osnovno šolo, se še odloča med Gimnazijo Celje - Center in med Srednjo šolo za gradbeništvo Celje, veseli ga namreč poklic arheologa. Tudi Matija, ki obiskuje 7. razred, razmišlja o Gimnaziji Celje - Center: »Zanima me ruščina. Tudi nekaj besed že znam.« Tomaž obiskuje 5. razred in ima časa za odločitev za poklic še dovolj. Matija in Tomaž igrata košarko, vsi trije fantje Mazij so tudi skavti in z igranjem na glasbila sodelujejo tudi pri različnih šolskih projektih ter spremljajo otroški pevski zbor. od m dodtstt Klic divjine »Pes in človek.« Najnovejša filmska različica klasične zgodbe premore nekaj šarma in morda celo lahko vzbuja ljubezen do narave. A nemogoče je zaobiti, da je tokrat glavni junak - pes - poustvarjen s pomočjo računalnikov, da je izredno (pretirano) antropomorfiziran in da film tudi v nekaterih »nepotrebnih« trenutkih zavzame ton lahkotne risanke. Nekatere vzroke za te odločitve je možno dojeti - borbo resničnih psov je težko koreografirati, ne da bi ji ranili - a druge se zdijo preveč naključne in pripomorejo, da film težko vzamete resno. OCENA: 5 / 10 Jadralke »Okoli sveta.« Povsem inspirativna zgodba je obenem tudi zgodba, ki brez didaktičnosti naredi nekaj, kar zmorejo le redki moderni in z več denarja producirani hollywoodski filmi. Dokumentarec namreč najprej predstavi okoliščine, v katerih ženske zaradi golega podcenjevanja, ki so ga deležne od moških, ne morejo storiti nečesa sicer dosegljivega - oziroma so obsojene na kuhanje moškim, ki cilje dosegajo. Izhod iz teh okoliščin zahteva žrtvovanja in nikakor ni enostaven; a nobena od junakinj, ki jim uspe, ni super ženska. To je neenakopravnost, predstavljena prizemljeno in efektivno. OCENA: 7 / 10 PETER ZUPANC PRIHAJA Vsi člani skupine priznavajo, da jih sošolci, prijatelji in družina na njihovi glasbeni poti podpirajo. Dominik sicer priznava, da prav vsem ni všeč ta zvrst glasbe, ki jo igrajo, ker večina posluša popularno glasbo. »Ko kaj >zašpilaš<, pa so navdušeni,« dodaja. Do zdaj je imela skupina v sedanji zasedbi en skupen koncert, in sicer avgusta lani v Špitalu za prjatle, fantje pa so jih imeli že prej več let zapored redno dvakrat na leto, enega v letnem in enega v zimskem času z drugimi vokalisti. Pred nastopi povečajo število vaj. Tik pred večjimi nastopi pridejo na vaje tudi učitelji igranja na glasbila, s katerimi potem izpilijo zadnje podrobnosti, še zlasti na začetku in koncu posamezne pesmi. Foto: SHERPA Izven igrišča Jack je bil nekoč velik košarkaški up. Dokler ga ni poneslo v alkohol ... Pomembno: ameriška športna drama z Benom Affleckom. Naprej Najstniška vilinca se odpravita iskat, če je še kaj magije v tem svetu ... Pomembno: animirani film studia Pixar. Navadna ljubezen Tom in Joan sta poročena že vrsto let - potem Joan dobi raka. Pomembno: v angleški romantični drami glavni vlogi igrata Liam Neeson in Lesley Manville. (PZ) radio celie vMnc? % (ллтој / 42 KOLO SREČE BRALCI POROČEVALCI 43 Prepletali smo poti do srčnih vezi V četrtek, 6. februarja, smo prostovoljci pod mentorstvom koordinatoric prostovoljnega dela v Šolskem centru Velenje Maše Kolšek in dr. Karmen Mikek v prelepem okolju Vile Bianca prepletali poti in tkali srčne vezi. Tokrat smo kot prostovoljci z glasbenim programom in likovnimi deli sodelovali dijaki gimnazijskega l.u-razreda z razredničarko Jelko Oder ter dijaki 2.gh-razreda iz šole za storitvene dejavnosti. Z razredničarko Marijano Novak smo poskrbeli tudi za čudovito sladko kulinarično presenečenje. Pridružili so se nam tudi najstarejši plesalci, stanovalci doma za varstvo odraslih, ki so naš dogodek s plesno točko še dodatno popestrili. S skupnimi močmi smo dokazali, da so srčne vezi, ki jih skozi leta tkemo med različnimi generacijami, resnično močne in bodo vsakemu od nas za vedno ostale v prelepem spominu. MK 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie \fedm г (мжо?ј / PRIMERNO TUDI ZA EKOLOŠKO VARSTVO SADOVNJAKOV Za prvi sadjarjev korak - — * i fi äJ i V - HOMO! * гШР Mil<■ " Wa CUPRABLAU Z 35 WG v 100g pakiränju. Lahko sje prodaja brez predložitve potrdila o pridobitvi znanj iz fitofarmacije. / 7Л \ Cuprablau Z Zaradi previsokih temperatur v zadnjem obdobju je potrebno koščičasto sadje čim prej poškropiti, vsekakor pred prvimi padavinami, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni). Tudi, če bo prišlo v prihodnjem tednu do znižanja temperatur, to ne bo zmanjšalo nevarnosti okužb z brestovo kodravostjo, v primeru padavin. Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, [30g/10L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, [21g/10 L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophiia). Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Za preprečevanje primarnih okužb uporabite pripravka Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, [30g/10 L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, [21g/10 L vode) v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se škropljenje v fenološki fazi od mišjega ušesa do faze, ko so socvetja v balonskem stadiju (BBCH 54-59). Pripravka Cuprablau Z 35 WP in Cuprablau Z 35 WG delujeta tudi: Proti jablanovemu raku (Nectria galligena), proti navadni sadni gnilobi/skladiščni moniliji (Monilia fructigena), proti gnilobi koreninskega vratu jablan in hrušk (Phytophthora cactorum) proti bakterijskemu hruševemu ožigu (Erwinia amylovora). Predviden čas prvega škropljenja jabolk in hrušk s pripravkoma Cuprablau Z bo v drugi polovici meseca marca. www.cinkarna.si hh BS CINKARNA 44 BRALCI POROČEVALCI Angela in Bruno Bandelj z Ostrožnega Pred časom sva s prijateljico Marijo iz društva upokojencev obiskali družino Bandelj v Ulici Dušana Kvedra na Ostrožnem. Tam živita Angela in Bruno, ki skupaj štejeta 185 let. Obiskali sva ju zato, da sva Albini ob njenem jubileju v imenu društva upokojencev zaželeli veliko zdravja in osebne sreče. Oba sta dolgoletna člana našega društva, vseskozi sta sodelovala tudi v pevski skupini, ki jo je vodila Franja Jazbinšek, Bruno pa je tudi častni član PGD Ostrožno. Ima še veljavno vozniško dovoljenje. Nasmejana sta naju pričakala pred svojo hišo, naju povabila v svetel, topel in prijazen prostor v pritličju hiše, kjer sta si uredila dnevni bivalni prostor. Veliko smo klepetali, jedli tortico in pili poseben brezalkoholni sok, narejen iz domačega grozdja kvinton. Dogajanje je spremljal njun pes. Bruno me je vprašal, če vem, kaj je v kotu te sobe. Dolgo sva z Marijo ugibali, a odgovora nisva našli. Povedal nama je, da je to vodnjak - »štepih« s pitno vodo, ki priteka izpod Vre-čerjevega hriba. Vode nikoli ne zmanjka in je tudi ni preveč, da bi prestopila betonski obroč, ki je pokrit z leseno desko, na njem pa je bilo postavljeno emajlirano vedro. Vodo uporabljata za pitje, kuho in tudi rožice se razveselijo njenih kapljic. Oba sta nekaj posebnega v naši KS, društvu in tudi pri gasilcih. Nista več dejavna in jesen življenja mirno uživata. Le nekaj temnega je na njunih obrazih, predvsem pa v srcu, to je, da je njun sin nanju pozabil. Želimo jima lep, predvsem pa zdrav preostanek življenja, ki naj traja še zelo dolgo. M. JEVNIŠEK Foto: M. Koštomaj novi tedniki radio celie Posvet za gasilke Skladno z letnim programom GZS in Sveta članic GZS je bil v soboto, 15. februarja, regijski posvet za gasilke celjske in savinjsko-šaleške regije. Posveta se je skupaj z gosti udeležilo 110 gasilk. Zbrane sta pozdravili predsednica komisije za članice celjske regije Jasmina Vidmar in podpredsednica sveta članic Pavla Ponikvar. Besedo sta imela tudi župan Občine Štore, ki je posvet gostila, Miran Jurkošek in podžupan Mestne občine Celje Vladimir Ljubek ter predsednik GZ Celje Sašo Farčnik, ki se je srečanja gasilk udeležil v družbi poveljnika GZ Celje Janeza Senice. Bernarda Soršak, predsednica komisije za članice pri GZ Celje, je izčrpno predstavila Gasilsko zvezo Celje. Gasilke dvanajstih gasilskih zvez iz dveh regij je nato nagovoril predsednik GZS Janko Cer-kvenik, ki je omenil prihajajoče zloženke in letake o pravilni rabi uniforme ter se oprl na letošnje državno tekmovanje, ki bo 23. in 24. maja na celjskem štadionu Kladivar, kar bo neke vrste generalka pred Gasilsko olimpijado 2021. Zatem je Vasja Krenker iz PGD Ostrožno predstavil gašenje fotovoltaike in opozoril na pomembnost poznavanja različnih potencialnih nevarnosti ter tudi na varovalne ukrepe. Po krajšem premoru se je strokovni del posveta nadaljeval s predstavitvijo na temo kemije v gasilstvu. Leon Žaberl, prav tako iz PGD Ostrožno, je gasilkam pripravil zelo zanimiv prikaz, kaj vse se dogaja ob različnih vrstah oksidacij. 25 gasilk se je odpravilo še na ogled Poklicne gasilske enote Celje. Tam so poklicni gasilci pokazali svoje delovne prostore, učilnico ter seveda najzanimivejši del - garaže z vso tehnično opremo. Opisali so potek svojega delovnega dne, vsakdanje delo, ki jih čaka, in tudi tisto, ko so poklicani in nikoli ne vedo, na kakšne vrste zahtevnost (fizično in psihično) bodo naleteli. Posebej zanimiva sta bila Api center, za katerega skrbijo sami, in stara gasilska avtole-stev Magirus iz leta 1930, ki so jo sami obnovili. Gasilski sobotni dan je tako za članice minil v druženju ob dragocenih izmenjavah izkušenj in v znamenju pridobivanja novih strokovnih informacij. DOROTEJA JAZBEC Predsednice komisij za članice v gasilskih zvezah celjske in savinjsko-šaleške regije Vodja LUŠ Alenka Testaniere v uvodnem nagovoru s svetovalkami z davčne uprave, upravne enote, iz kmetijsko-gozdarskega zavoda ter z mentorjem programa J* ГгСЖ ■ ■ Program Izzivi podeželja na LUŠ V okviru evropskega programa za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc na Ljudski univerzi Šentjur že drugo leto izvajajo brezplačen program Izzivi podeželja, ki je 120-urni javnoveljavni program usposabljanja za življenjsko uspešnost. V goste so povabili svetovalke različnih ustanov, ki delujejo na področju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, osebnega dopolnilnega dela in svetovanja. Tako smo udeleženci izobraževanj lahko pridobili neposredne in praktične informacije pri Mileni Perc in Rozaliji Drame iz Finančnega urada Celje, Aleksandri Železnik in Heleni Volasko z Upravne enote Šentjur in pri Vesni Mihalič iz Kmetijsko-goz-darskega zavoda Celje. Ogledali smo si tudi primere dobre prakse na kmetiji Podpečan, izpopolnili računalniška znanja, pripravili smo poslovni načrt, ki je namenjen izboljšanju ekonomskega položaja na podeželju in izkoristku priložnosti, ki jih nudi. Udeleženci celotne skupine Izzivi podeželja smo s programom in pridobljenim znanjem zelo zadovoljni, še posebej z mentorjem programa Andrejem Slonjškom, ki nas bogati s svojim pozitivnim pristopom in z mnogimi uporabnimi informacijami, ki so še kako primerne in dobrodošle za današnji čas. Hvala, da bomo prepotrebno znanje za vseživljenj-sko učenje tudi v prihodnje lahko prejemali na tako pozitiven in razumljiv način. Udeleženka Slavica Pustno rajanje v Pegazovem domu V Pegazovem domu je bilo spet veselo. Tokrat v znamenju pusta, slovenskega ljudskega običaja, ki preganja zimo in kliče pomlad. Že zjutraj je zadišalo po slastnih krofih. In ker je bil letos pust v času šolskih počitnic, so se nam pri pustnem rajanju pridružili tudi otroci zaposlenih. Skupaj smo se prepustili domišljiji in tako so nas z Dunaja prišle pozdravit grajske gospe in nam zaplesale dunajski ples, pripluli so mornarji z Vonarskega jezera, pili smo kavo naših »kafetarjev«, plesali z jagodami, za konec pa smo bili povabljeni na čukovo poroko. Prvo nagrado za najboljšo masko so tokrat prejeli »kafetarji« iz skupin Zarja in Spominčice. Pustno rajanje je bilo veselo in razigrano, polno krofov in dobre volje. ANICA VREŽE, socialna delavka sport@nt-rc.si MLADI ZA MLADE 45 Pestre zimske počitnice v Vili Rožle Zimske počitnice so bile vremensko zelo pestre, a niso vplivale na obisk dejavnosti, ki so jih v počitniškem tednu pripravili na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje. Vila Rožle je bila ves teden polna, dogodki pa izjemno raznoliki. Našteli so skoraj 150 obiskovalcev, od tega več kot 100 otrok. V celotedenski brezplačni delavnici Gledališče za poredne mulčke, ki jo je vodil Boštjan Oder, je letos sodelovalo sedem deklic. Osvojile so veliko novega znanja, med drugim so obiskale tudi velenjski kulturni dom, kjer so se lahko v gledali- škem fundusu oblekle v kostume in se preizkusile na odru, kjer so spoznale tudi lučno tehniko in vse, kar je potrebno za predstavo v največjem velenjskem kulturnem hramu. Na zaključni produkciji, ki so jo v delavnici pripravili ob koncu počitniškega programa, so navdušile tudi svojce in vrstnike. Tema je bila »Eko je kul«, dekleta pa so se ves teden ukvarjala tudi z recikliranjem besed. Seveda so se lotila tudi korona virusa. Vsako dopoldne so bile ustvarjalnice, počitnikarji so se lahko pomerili tudi v igranju družabnih igric. Najbolj množično so bile dejavnosti obiskane v ponedeljek in torek, ko so se mladi pripravljali na pustna rajanja, poslikave obrazov ... Odličen je bil tudi obisk legorobotike, s katero so si počitnikarji s pomočjo Malih ustvarjalcev čas krajšali v sredo dopoldne. Četrtkove Knedlove kuharske delavnice, ki jih je pripravil in vodil znani chef Danilo Ivanuša, so mlade kuharje in kuharice navdušile tudi zato, ker so se naučili priprave dveh zdravih, a slastnih sladic. 16 malih kuharjev in kuharic je pripravilo rolado velikanko iz prosa in hrušk, v pečena jabolka pa so skrili rožičev nadev. Obiskal jih je tudi predstavnik ljubljanskega podjetja Aparati, saj je zvezi med drugim podarilo predpasnike za male kuharje in sredstva, s katerimi so podprli tudi vse kuharske delavnice v letu 2020. V svojih prodajnih salonih GA+ kuhinje so namreč v novembru in decembru del sredstev od vsake prodane kuhinje namenili prav MZPM Velenje. Zveza je januarja z njihovo donacijo že osrečila 40 otrok iz Šaleške doline, ki so si lahko kupili nova zimska oblačila, nekaj otrokom pa je poravnala tudi stroške za šolo v naravi in druge obšolske dejavnosti. BŠ Mladi glasno o svoji poklicni prihodnosti V OŠ Polzela je bil 19. februarja 30. medobčinski otroški parlament osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Ze 30 let imajo osnovnošolci po zaslugi Zveze prijateljev mladine Slovenije možnost, da na glas razmišljajo o aktualni temi, ki jo izberejo sami, starejši pa jim prisluhnejo in poskušajo pomagati, da se njihove želje in sklepi uresničijo. Tema jubilejnega parlamenta je Moja poklicna prihodnost. Lani so jo na nacionalnem otroškem parlamentu v Državnem zboru RS izbrali osnovnošolci sami. V večini slovenskih šol so o njej spregovorili na šolskih parlamentih, izbrani predstavniki osmih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline pa so svoja razmišljanja, ugotovitve in sklepe strnili na medobčinskem otroškem parlamentu, ki ga je tokrat gostila OŠ Polzela. Po uvodnem pozdravu župana Jožeta Kužnika, ki je mladim parlamentarcem zaželel veliko uspeha pri delu, in po pozdravu ravnateljice šole Bernardke Sopčič so se mladim predstavili štirje modera-torji razprav. Organizatorji so k sodelovanju povabili starše otrok, ki obiskujejo njihovo šolo, imajo pa pestro in zani- mivo karierno pot. Mlade so za štirimi omizji vodili gradbinec in podjetnik Alen Srebo-čan, Tinkara Fortuna, samostojna podjetnica in članica znane glasbene skupine Bee Pop, Tadeja Jegrišnik, vodja službe za odnose z javnostmi v Premogovniku Velenje, in Uroš Čotan, fizik in astro- nom. Mladi parlamentarci, po osem iz vsake šole, so razvili odlične razprave, sklepe pa so ob koncu parlamenta predstavili zbranim v športni dvorani šole. Mnogi mladi še ne vedo, kam jih bo vodila poklicna pot. Vedo pa, da ne bodo izbirali med poklici, ki izumirajo in niso več aktualni. Ob tem so poudarili, da bi morali vsi bolj ceniti vse poklice, saj mnogi postajajo neprivlačni tudi zaradi stereotipov, ki jih družba gradi s pomočjo medijev. Pri odločanju za svoj poklic zato veliko razmišljajo o aktualnosti izbranega poklica v prihodnosti, pri čemer jim ni lahko, saj nihče ne zna natančno napovedati, kakšne profile bo trg dela iskal, ko bodo mladi končali šolanje. Zelijo si, da bi se šolski sistem hitreje prilagajal novim poklicem. Ugotavljali so, da pri izbiri poklica denar ne sme biti vodilo, bolj pomembno je, da bodo izbran poklic z veseljem opravljali. Menili so tudi, da je izobraževalni proces za nekatere poklice predolg. Osem predstavnikov regije bo 12. marca v velenjski Vili Rožle na regijskem otroškem parlamentu, ki ga pripravlja MZPM Velenje, svoja razmišljanja o poklicni prihodnosti delilo z vrstniki iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Spodnjo Savinjsko dolino bodo po izboru vrstnikov zastopali Gašper Jesen, Tjaša Tepić, Anej Vodončnik, Lana Mastnak, Meta Sedminek, Nina Benić, Inja Rampre in Kristina Vo-deb. TT 46 RAZVEDRILO Zebe me, daj mi psa! Mamino orožje Oven Tehtni ca Еш Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Številka »Všeč si mi, a lahko dobim tvojo številko?« »Seveda. 39 in naj bodo črni s srednje visoko peto.« Za las Tri ženske so skupaj delale v isti pisarni. Njihova šefica je vsak dan odšla iz službe že pred iztekom delovnega časa. Ženske so to opazovale kar dolgo in potem so sklenile, da bodo tudi one začele odhajati prej. Konec koncev, šefica ni nikoli poklicala nazaj v službo in le kako naj bi vedela, da jih ni tam. Črnolaska je odšla prva. Napotila se je naravnost domov in se lotila vrtnarjenja. Presadila je nekaj zelenjave in obrezala vrtnice, potem pa je prišla njena hčerka iz šole in ji je pomagala napraviti domačo nalogo. Skuhala je kosilo in zvečer je šla zgodaj spat. Rdečelaska je bila srečna, da je lahko odšla prej, kajti fant jo je povabil na večerjo in je imela tako dovolj časa, da se je lepo uredila. Šla je k kozmetičarki, potem sta šla na večerjo ob svečah in potem k njemu in naravnost v posteljo. Blondinka je bila zelo vesela, da bo lahko prišla domov prej in presenetila brezposelnega moža. Ampak, ko je prišla domov, ga ni bilo nikjer. Potem je iz spalnice zaslišala čudne glasove. Potiho se je prikradla do vrat spalnice in odškrinila vrata. Imela je kaj videti ... Njen mož je bil v postelji z njeno šefico! Prav potihoma je zaprla vrata in se kradoma izmuznila iz hiše. Naslednji dan, ob opoldanski kavi, sta črnolaska in rdečelaska objavili, da bosta spet odšli prej iz službe. Vprašali sta blondinko, če bo prej odšla tudi ona. »Ni govora,« je rekla blondinka, »včeraj bi me šefica skoraj dobila!« Vidijo ju Dva pijančka zjutraj v gostilni. Na radiu sporočijo: »Prva jutranja kronika.« Prvi reče drugemu: »Ha, glej, ko naju z radia vidijo!« Gospodar Mož je pravkar končal branje nove knjige z naslovom Lahko ste gospodar v svoji hiši. Oddrvel je v kuhinjo in k ženi. Uprl je prst v njen obraz in ostro dejal: »Vedi, da sem od zdaj naprej jaz gospodar v tej hiši in moja beseda je zakon! Zvečer mi boš pripravila gurmansko večerjo. Po večerji bova šla v spalnico in se ljubila tako, kot jaz hočem. Potem mi boš pripravila kopel, da se bom lahko sprostil. Umila mi boš hrbet in me zbrisala, nato pa mi boš prinesla pižamo. Nato mi boš zmasirala stopala in roke. Ugani, kdo me bo oblekel in počesal, ko bo to opravljeno?« Žena: »Jaz bi rekla, da delavec pogrebnega zavoda.« Metla Na tržnici moški prodaja metle in jih ponuja ženski: »Gospa, hočete poceni metlo?« Ona: »Danes ne, grem na avtobus.« Groza, to 21. stoletje! Pripelješ domov dekle, odpelješ jo v spalnico in se slečeš v sekundi. Ona si medtem odstrani umetne trepalnice, obriše obrvi, odloži lasuljo, si odstrani ličila, sleče podloženi modrc in nogavice ... Gledaš jo in naenkrat spoznaš, da to ni več ona, pač pa tvoj sosed Milan. Od blizu Od daleč Brezžično Ko zaspiš in imaš pogovor za službo. »Moj Tone si grize nohte. Kaj naj naredim, da bo nehal?« »Skrij mu protezo.« Pomembne zadeve so pred vami, zato se pripravite. Pri delu boste hoteli biti čim bolj učinkoviti, hkrati si boste želeli dobre odnose. Potrudite se, da vas bodo ljudje sprejeli in razumeli. To pomeni, da bodite bistveno bolj prilagodljivi kot do zdaj. V neki družbi bo veselo in nikamor se vam ne bo mudilo. Odlično se boste sprostili in želeli srečanje kmalu ponoviti. 3\k Lev Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. V torek in sredo bo Luna potovala po vašem znamenju, zato bodo v ospredju odnosi. Zlasti v sredo pazite na povedano. Če boste zinili kakšno nepremišljeno besedo, vam bo lahko kasneje žal. V neki situaciji boste zelo neodločni. Prav vsi, ki jih cenite, so vam povedali, kako in kaj. Oblikujte svoje mnenje na podlagi splošnega razmišljanja, če vam bo to lažje. škorpijon V četrtek vstopi vaša vladarica v znak bika in se tako pridruži planetom v zemeljskih znakih. Več kot dobra novica za vas, saj boste imeli ogromno energije za svoje dejavnosti. Sreča vam bo mila tudi pri denarju. Včasih ste preprosto prezahtevni. To sicer sploh ni slabo, saj zaradi tega dosegate tudi odlične rezultate, vendar si po drugi strani povzročate tudi velik stres. Imeli boste občutek, kot da ste ujeti v primež in da ne morete iti niti levo niti desno. Da vas ne bi zmedla različna čustva, ostanite osredotočeni na pozitivne stvari. Če vam sedanja usmeritev ni najbolj všeč, razmislite in krenite po drugačni. Vse lahko spreminjate. Prednost, ki ste jo imeli do zdaj, še vedno obstaja. Zato ne bodite črnogledi, saj nič ne zamujate. Dvojčka V torek se bo vaš vladar Merkur obrnil direktno, kar bo sprostilo marsikatero blokirano situacijo. Postopoma boste zadihali bolj svobodno. Veselili se boste bližajoče pomladi in novega ciklusa življenja. Čudovit bo občutek, da vas nihče ne bo omejeval. V prihodnje boste lahko odlično napredovali. Izkoristite to obdobje za veliko dejavnosti. Rak Strelec Retrogradni Merkur in polna luna v tem tednu bosta močneje vplivala na vas. Razpoloženje in čustva se bodo menjavali vsako uro, zato ne sprejemajte odločitev. Najbolje boste naredili, če se boste držali rutine, ki vas bo pomirjala. Neka oseba iz preteklosti bo razburkala vašo domišljijo in potopili se boste v spomine. S časovne razdalje bo vse videti lepše. Kozorog Vaša vladarica bo dopolnila svojo polnost v ponedeljek v znaku device. Začetek novega tedna bo delaven, uspešni boste pri zaključevanju projektov. Nekdo vam podžiga domišljijo, vendar se ga boste še vedno izogibali, čeprav še sami ne boste vedeli, zakaj. Skušajte ravnati drugače, ne hodite po »ra-kovsko« nazaj. Modro bo, da bo vaš pogled usmerjen v prihodnost. Mars v vašem znamenju in poleg njega veliko planetov v zemeljskih znakih prinaša ogromno notranje moči, ener-gičnosti, poguma ter ambicioznosti. Zelo uspešni boste in opravili boste veliko dela. Načrti partnerja vas tokrat ne bodo pretirano zanimali. V odnosu z neko osebo se lahko marsikaj spremeni. Brez skrbi, tem spremembam se boste znali odlično prilagoditi. Vodnar Od petka do nedelje dopoldne bo Luna potovala po vašem znamenju. Še posebej dobro se boste počutili v soboto. Pravočasno poskrbite za dobro družbo in ničesar ne prepuščajte naključju. Ponudba bo sicer mamljiva, vendar dobro premislite in jo skrbno preberite, če boste kaj podpisovali. V drobnem tisku se lahko skriva kakšna past, ki vas lahko kasneje preseneti. Merkur je vstopil zaradi retrogradne poti nazaj v vaš znak. Imeli boste občutek, da se bo čas zavrtel nazaj in ponovno se boste soočali z zadevo iz preteklosti. Lahko, da boste tokrat drugače razmišljali in tudi drugače ravnali. Na čustvenem področju bo prišlo do velikega premika. Nič drugega vam ne bo preostalo, kot da zagrabite priložnost in kujete železo, dokler je vroče. Ribi Devica Vaš vladar Merkur se v tem tednu obrne v direktno smer, zato lahko pričakujete okoli 10. marca nekaj zmešnjav, zastojev, preti lahko tudi kakšna okoliščina, na katero ne boste računali. Previdno torej! Ponedeljkova polna luna v vašem znaku prinaša močno čustveno energijo. Zadnji čas je, da priznate sebi in drugim, kaj vam je všeč in po kateri poti želite iti. Sonce v vašem znamenju vam dviguje vitalno energijo, zato bo počutje iz dneva v dan boljše. Vaše misli bodo občasno razpršene, zbranost bo nekoliko zmanjšana, zato previdno. Varčujte pri denarju in kupujte tisto, kar resnično potrebujete. Tokrat bodo vaše potrebe in želje resnično velike. Če boste znali brati med vrsticami, boste razvozlali in sprejeli pomembno sporočilo. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka MESTO NA MADŽARSKEM DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE AVTOMOBILSKA OZNAKA NIZOZEMSKIH ANTILOV PREBIVALCI EGIPTA ČLAN TERORISTIČNE ORGANIZACIJE ŽENSKO IME (KRAJŠE INA) JE UŽIVATI PIJAČO STRUPEN PLIN SKLADATELJ PAHOR OPUS CITATUM GRŠKI MATEMATIK IN FILOZOF ISLAMSKI TEOLOG OZEKŽLEB V DESKI 100 + 1 DELAVEC V PROIZVODNJI BAKRA KINEMATOGRAF NAŠEL JE ... VZAKONU ZASUT (V GROBU) 19 10 AMERIŠKI IGRALEC HUNTER RT PRI BOKI KOTORSKI OČE (LJUBK.) EGIPČANSKI BOG SONCA MEDNARODNA OZNAKA ZA KNJIGE PREBIVALEC GRČIJE PRE-METANKA KONCENT. TABORIŠČE (POG.) ČOKOLADNI IGLASTI NAPITEK GOZD SLOVENSKI SEVERA REŽISER __(MITJA) VSAKA . NEKAJ STANE STRAN (PUBL.) ČENČA (POG.) 13 POPEK KAPROVCA, UPORABLJEN KOT ZAČIMBA NEKDANJE IME ZA ETIOPIJCA ZREZANA SLAMA, SENO NAJDALJŠI VZPOREDNIK NAPRAVA NA TROSILNIKU, S KATERO SE TROSI PEVKA DEŽMAN VIDEZ OBRAZA AMERIŠKA IGRALKA (ERIKA) STAREJŠI SLOVAR 15 STAROGRŠKI UMETNIK POKLICNA POT AVTOMOBILSKA OZNAKA IRANA RDEČKASTE MORSKE RIBE BOJAN EMERŠIČ 17 DEL, LOČEN OD CELOTE SORAZMERJE MED DVEMA KOLIČINAMA 12 22 KRALJI ŽIVALI ROMULOV BRAT RISOVA SAMICA ANICA (LJUBK.) OSAMA . LADEN ODREZAN KOS KRUHA 14 EKA VOGELNIK TISTI (PUBL.) 16 SEDIMENTNA KAMNINA 23 20 NEPRAVIČNO DEJANJE 18 SUDOKU 403 5 9 2 8 3 8 6 6 1 9 7 1 6 3 8 4 9 5 8 1 9 7 9 5 2 3 6 5 2 SUDOKU 94 6 4 9 7 9 1 2 3 4 6 2 7 3 5 4 9 2 5 4 8 6 9 2 1 5 4 9 7 REŠITEV SUDOKU 402 REŠITEV SUDOKU 93 5 2 8 9 3 6 1 7 4 1 4 3 5 8 7 9 2 6 9 6 7 4 2 1 8 5 3 3 8 1 7 9 4 2 6 5 2 7 9 3 6 5 4 8 1 4 5 6 8 1 2 3 9 7 7 1 4 2 5 9 6 3 8 6 3 2 1 7 8 5 4 9 8 9 5 6 4 3 7 1 2 7 3 9 4 5 6 1 2 8 5 1 6 8 2 3 7 4 9 2 4 8 7 1 9 3 6 5 3 7 2 6 9 4 5 8 1 6 8 4 5 7 1 2 9 3 1 9 5 2 3 8 6 7 4 4 6 7 3 8 5 9 1 2 9 2 3 1 4 7 8 5 6 8 5 1 9 6 2 4 3 7 9 4 5 DEL ROKE 6 NA PRIMER 21 11 7 8 novi tednik Nagradni razpis Vedm г илтој / 1. nagrada: knjiga Fotohiša Pelikan in platnena nakupovalna vrečka NT&RC 2. nagrada: knjiga Češnjev cvet (Feri Lainšček) in platnena nakupovalna vrečka NT&RC 3. nagrada: knjiga Grenlandski metulji (Luko Paljetak) in paket prigrizkov Rocky rolls in Whats up 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 10. marca. Geslo iz številke 9: Marec bo pripeljal pomlad. Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Stare razglednice Celja in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Danica Počivalšek iz Celja. 2. nagrado, knjigo Uspavanka za mladega očka in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Slavica Jeseničnik iz Nove Cerkve. 3. nagrado, knjigo Mlinarjev Janez in paket prigrizkov Rocky rolls in Whats up, prejme: Zvonka Tanšek iz Gorice pri Slivnici. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli na oglasnem oddelku. 3K veliki io cel Vedno г ш\л<зј! 1. številka v prodaji od 14. februarja. w.trik.si facebook.com/3K.krizanke 48 RUMENA STRAN Dobrodošel prenos izkušenj Trajno mobilna svetnika Svetnika Levice v celjskem mestnem svetu Matija Kovač (desno) in Samo Seničar, ki je sploh zaprisežen kolesar, kar dokazuje tudi s predlogi s tega področja v mestnem svetu, -sta na položitev temeljnega kamna za novo stanovanjsko sosesko DN 10 prispela v duhu trajnostne mobilnosti. To pomeni z električnima kolesoma iz sistema Kolesce in tako najbrž nazorno sporočila, da naj bo v novi soseski poskrbljeno tudi za kolesarje, pešce, zelenice, skratka, da je ne bo (prezgodaj) okupirala pločevina. Nenazadnje so milijonska evropska sredstva, ki jih je za gradnjo stanovanj v Dečkovem naselju namenil Evropski sklad za regionalni razvoj, dodeljena iz programa Celostnih trajnostnih naložb, del njih pa celjska občina usmerja tudi v ureditev kolesarskih stez in pešpoti v starem mestnem jedru. Foto: SHERPA Prešerno na prvo sejo Očitno zelo dobre volje je na prvo sejo celjskega mestnega sveta v tem letu prišel svetnik Slovenske ljudske stranke (SLS) Peter Pišek in kot je mogoče soditi po fotografiji, krogu svetnikov slikovito pripovedoval o svojih dogodivščinah v času od zadnje seje. Ali je v tem obdobju ujel kakšno veliko ribo, kot bi lahko domnevali iz njegove geste, nam ni uspelo izvedeti. Kako pozorno ali bežno je temu vznesenemu pripovedovanju kolega svetnika v sosednji klopi prisluhnila Vesna Roger, svetnica Celjske županove liste (CŽL), ve le ona. Foto: SHERPA H Џ * k"»,-.™ * џ IV" -л: \ t / v/. Џ ~ r Ni šel med glasbenike Ne, dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju, ni postal član šolskega orkestra in tudi zapel ni nobene, kot bi morda lahko sklepali na osnovi fotografije. Ima na šoli prehudo konkurenco nadarjenih glasbenikov, da bi se loteval česa takega. Le svoji stari ljubezni, nogometu, se ne more čisto odpovedati. Takole je na nedavnem informativnem dnevu pozdravil mlade in njihove starše, ki so prišli po čim več koristnih informacij o nadaljnjem šolanju. Foto: SHERPA Celjski podžupan Vladimir Ljubek je Saši Kun-dih, novopečeni svetnici Celjske županove liste (CŽL) v mestnem svetu, pred začetkom nedavne prve seje v tem letu gotovo lahko dal kakšen koristen nasvet kot starejši kolega iz svetniških vrst. Sicer pa je celjski podžupan nasploh umirjen in prijazen sogovornik. Kar zadeva nastopanje in izražanje stališč v razpravah, pa sveža svetnica zagotovo ne bi smela imeti težav glede na dolgoletne izkušnje vodenja oddaj na Televiziji Celje. Foto: SHERPA Smeh že na novinarski, kaj šele bo ... Mariborski ustvarjalec Rok Vilčnik z umetniškim imenom rokgre, žlahtno komedijsko pero za leto 2020, je že na novinarski konferenci Gledališča Celje pred bližnjimi Dnevi komedije po sliki sodeč dobro nasmejal selektorico festivala Aljo Predan (desno) in upravnico gledališča Tino Kosi. Morda jima je prišepnil še kakšen dovtip v zvezi z nagrajenim besedilom Pravi heroji, ki bo najbrž prihodnje, 30. jubilejno leto Dnevov komedije kandidat domačega gledališča za žlahtno komedijo in še kakšno priznanje. Ali pa jima je razkril kakšno podrobnost pred premiero svojega dela Pošta, ki ga bo uprizorilo SnG Drama Maribor. V delu parodira preobrazbo pošte iz urada za pošiljanje pisem in paketov v še enega od trgovskih centrov. Ko je Vilčnik v bližini, je očitno smeha na pretek. Foto: RG Sloni Eden je o slonu pripovedoval, drugi je s svojim kontrabasom poskrbel, da so se poslušalci počutili, kot da bi v dvorano prilomastila ta ogromna žival. Kristian Koželj je vsestranski kulturni ustvarjalec in je na zadnjem koncertu Hiše kulture Celje nastopil v vlogi pripovedovalca Zgodbe o Babarju, majhnem slonu in Živalskega karnevala. Clan zasedbe izvajalcev zanimivih glasbenih del za stare in mlade je bil tudi kontrabasist oziroma »slon« Miha Firšt. S svojim glasbilom se v vsakodnevnih situacijah gotovo pogosto počuti kot slon med porcelanom, zato ni imel posebnih težav. Foto: MATJAŽ OČKO