p k o i. et a k e c je delavski list /a misleče čitatelje
PROLEfTAREC
Glawilo Jugoslovanske Socialistične ÍEveze in 1'rosvetue Maliee
official organ of j. s. f. and its educational lUJKEAU
ST. — NO. 1777.
m
^ Mti«f. tw> *.1*7..( ti» pmi ih* « IM.. Má*r im m* c^w * ». i*;« CHICAGO, ILL, 1. OKTOB RA (October 1), 1941.
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
m
LETO—VOL. XXXVI.
Kulturni in socialni razvoj naroda je mogoč edinole v popolni svobodi
KITAJSKA SE NAGLO MODERNIZIRA IN RAZVIJA DEMOKRATIČNO POLITIČNO ŽIVLJENJE. — JAPONSKA SE JE VRNILA v SREDNJEVEŠKO TEMO
LAHKOTNA ZMAGA V PERZIJI
Zadnjo -redo zvečer, ko «e r "Politična revolucija je bila
ji» obhajala petdesetletnica či-ka«ke univerze, je imel kitajski veleposlanik v Združenih državah dr. Hu Sih nagovor s temo "Civilizacije v prehodu".
Ker je svoboda potreben po-iroj. kadar si ta ali oni narod
v vsakem smislu družabna in kulturna osamosvojitev ali o-svobeditev. V deželi brez vladajočega sloja uniči strmoglav-1 jen je monarhije vsako možnost centralizirane kontrole v socialni premembi in kulturni
izposodi svoj^čine kake tuje preobrazbi kulture, se Kitajika naglo modernizira in razvija demokratično politično življenje, med tem ko se je Japrnska, ki se je prva med azijskimi deželami oprijela kulture zapadnih ljudstev. vedoma in hotoma vrnila iz dvajsetega stoletja v srednjeveško temo.
To, kar je dogodilo na Japonskem, je opaziti skoro povsod, koder so kralji ali cesar-
Ona omogoči ozračje svobodnega stika, svobodnega mnenja in kritiziranja, svobod* nega uvaževanja, svobodnega zagovarjanja in prostovoljnega pristanka. Tisto, kar se je imenovalo kitajski preporod. ;e naravni produkt tega ozračja svobode. Vse važne faze kulturne premembe na Kitajskem so posledica tega svobodnega stika in svobodnega Air.ie-
Hitler priznava, da Rusije do te zime ne bo mogel poraziti
Na gornji »liki jm oddelek ru»ke armade, ki p »kupno s anglciko in»«-dirala P*raijo( Iran). Preji»ji percijaki šah je pobegnil fr prepustil vlado •in«, ki «e je udal pogojem aagloikega in ru»kega poveljstva. Peruja ima v »oda a ji vojni sa Rusijo posebno važnost sato, ker ji lahko Anglija proko ta doielo pošilja munic i jo in raa*o drugo potrebno blago.
ji v rokah klike, ki ji je pred-	WcV" il?j,nj\k*r
vsem za to, da se ona sama obdrži na krmila tiste dežele. V takih deželah ne more biti govora o kakem kulturnem in socialnem napredku. Kajti tema dvema najvažnejšima elementoma človežke blaginje je potrebna za njun razvoj svoboda, kakor je voda potrebna ribam za njihen obstanek, a v državah s kralji kot lutkami v rekah birokratične klike ni nobene svobode za ljudstvo.
Veleposlanik primerja naroda
"V zgodovini kulturnega sti-, ka in kulturne izmenjave med vzhodom in zapadom so nekateri važni pojavi, ki se jim je cesto čudil zunanji opazovalec in ki se, kakor mislim, ne dajo dovolj pojasniti, če se pri tem ne vpodteva načelo svobode kot merilo v kulturni preobrazbi," je dejal dr. Hu.
"Ena skupina takšnih dejstev se tiče čudne prikazni ne-izpremenljive Japonske potem, ko se je v teku 70 let očividno naglo modernizirala. Druga skupina dejstev se nanaša na enako čudno prikazen Kitajske, ki se z vso naglico modernizira in se čuti skoro že popolnoma doma v modernem svetu, čeprav se več desetletij ni marala ali se pa ni mogla moder-C nizirati.
"V pojasnilo tega je, kakor se zdi, to, da je ta neizpremen-Ijiva Japonska posledica pre mišljene učvrstitve osnovnej-ših vidikov njene srednjeveške civilizacije, da bi bilo tako ja ponsko ljudstvo zavarovano pred nevarnostmi zapadne kulture. Ta proces zavedne zaščite sega nazaj v zgodnje dni njene 'modernizacije'.
"Japonski voditelji so si mislili, da si morejo ustvariti za-padno vojno hiašino kot zaščitno steno, za katero bi lahko o-stale vse tradicij on al ne vrednote fevdalne Japonske neiz-premenjene.
"Posledica je bila učinkovi-ta zaščita in učvrstitev mnogih temeljnih ustanov srednjeveško Japonske — prestol, religija. vojaška kasta, oboževanje sile in osvajanja, družina, Ulež ženske — proti 'nevarnemu' stiku in vplivu novih Mej in izvajanj neprestano se men.iajočega sveta.
Odprava monarhije
"Med tem ko je Japonska posegla prve uspehe v prisvajanju zapadne kulture pod vodstvom in kontrolo svojega fevdalno-militaristteneiga raz-re<la, je morala Kitajska več desetletij napenjati vse svoje
v to. da je odpravila mo ^arhijo in izvedla politično re-Vf>lučijo, preden j* mogla mi "M »a modernizacijo.
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVITI
vse je nemogoče na Japonskem pod strogimi dinastičnimi in militarističnimi zapovedmi.
Odprta vrata
"Nauk teh dveh zagonetk v zgodovini kulturnega stika med vzhodom in zapadom je to, da more premišljeni oblastniški kulturni protekcionizem zelo ovirati ali celo ustaviti delovanje naravnih, prosto izbranih procesov kulturnega širjenja in da so 'odprta vrata' pa svobodna zamenjava v kultur- _ nem izmenjavanju potreben tovsk. toda le za toliko ča*a, pctgoj za postopno zlomitev na- kakor zadnjič. Nič krivover ravnega mrtvila stare civiliza- skega ni prerokovati, da bo cije in za uvaževanje pa pri- Hitlerjeva Nemčija najbrže svajanje nove."	i začasno zmagala, nato pa pa-
da se tak izid
Ruaija je izgubila Kijev in ¡jo komunisti, večino svojega indu*trialnega j spet ponovi.
teritorija. To je zmaga, s kakr- Nemčija na ruski fronti mor-šno se Berlin lahko upravičeno da res zmajruje> a njene izgu-
ponaša. Tako je bilo tudi v be š0 tolikšne, da je je strah, prejšnji vojni. V Brest-Litov- ^ ^ tu<ii Nemci jjudje! ]n ko sku je Sovjetska Unija podpi-, prihaja v 8koro vsako nemško sala s kajzerjevo Nemčijo družillo poročilo, "ta in ta vaš •4nir", ki pa je veljal le toliko ¿,an je padej"t navdušenje časa. dokler niso Nemčije za-	nastane togoba.
vezniki premagali. Sličen slu- .... .	,. .
čaj je sedaj. Če Nemčija pre- Nemško vrhovno poveljstvo
maga Rusijo, in Hitler trdi. da zatrjuje, da je bila sovjetska jo je že, bo sledil nov Bre*-Li- bojna mornarica v Baltiškem
morju docela uničena že koncem septembra. Ta se je izkazalo. da so Nemci tudi v tem oziru lagali, četudi je treba resnici na ljubo priznati, da so
Daai je Kijev padel, in čeprav je morda res, da so Nemci zajeli v Ukrajini nad pol milijona sovjetskih vojakov, je Hitler vzlic temu priznal, da bo morala Nemčija nadaljevati vojno proti Ruaiji tudi skozi zimo.
Njegov prvotni načrt je bil, da jo bo porazil v dobrem mesecu in da bo meaeca septembra triumfalno ukorakal v Moskvo.
Dati je nemška armada podjarmila že nad petindvajset milijonov prebivalstva Sovjetske Unije in ji vzela ne samo vae tisto, kar si je Moakva pridobila po paktu a Hitlerjem nego tudi velik del oatale Rusije, sovjetska armada še vzlic temu ni zrušena, nego se pripravlja za obrambo na novih pozicijah.
Nemške zmage v Ruaiji ao valed tega dvomljive vrednoati.
PREGLED SESTAVE NOVEGA GLAVNEGA ODBORA SNPJ
DELEGACIJA SSPZ PRIDOBILA 6 MANDATOV V NOVEM GLAVNEM ODBORU. — PROSVETA NA KRITIČNEM RESETU. — "BLOKI" ZARADI SLU2B — SPREMEMBE V ODBORU SNPJ
SNPJ je bila že do svoje 12. | nika. Dobil je 102 glasov, nje-redne konvencije, ki se je vr-jgova protikandidata Milan šila koncem septembra v Pitts- Medvešek in Anton Zaitz pa burghu. največja slovenska prvi 85 in drugi 55 glasov.
oodporna organizacija. Z združenjem s SSPZ je postala še večja.
Ker SNPJ ni le podporna organizacija, nego se udejstvuje tudi v drugih ozirih našega javnega življenja, je naravno.
Wm. Rus, Kuhelj in Vrhov-nik bi dobili službo v glavnem uradu v smislu pogodbe vseeno, pa Če bi bili izvoljeni ali ne.
Precejšen "blok" je tvorila
da ima tudi njen glavni odbor ! ohij^ka . Jegacija SNPJ. dalje
vse drugačen pomen kot pa ako bi bila le zavarovalniška organizacija in nič drugega.
SSPZ pridobila
SSPZ je z združenjem veliko pridobila. Prvič se je izne-Od prirodnih bogastev v oku- j bila tekmovanja s SNPJ in bo pirani Ruaiji bo imela Nemčija sedaj v nji delovala za vza-letoa le malo dobitka, in lahko jemni uspeh. Drugič so njeni se primeri, da ae bo izčrpala j člani vsled združenja v večji prej nego bo mogla vrzeli na- \ organizaciji, ki ima še vse po-
Zelo globoke so te misli, kildla slično kakor je kajzerjeva sovjetske ¡J^be povsod večje iih je razvil kitajski diplomat I leta 1918. Ako bosta mogla ka*or nemške.
na omenjeni obletnici v Chica-gu. Obenem pa tudi resnične.
Ko bodo po sklenjenem miru zopet pre urejeval i razrvano in podjarmljeno Evropo, jih bodo morali spridom vpošteva-ti, če bodo hoteli, da bodta imela kultura in socialni napredek prosto pot k splošni blaginji prizadetih ljudstev.
Sužnjevanje pod Nemčijo
Vsled silnih nemških izgub na ruski fronti mora vedno več Nemcev v armado, na njihova mesta v industriji pa Nemčija "drafta" zdrave moške in ženske podjarmljenih narodov, in pa "svobodne" Hrvate, Slovake, Cehe, Italijane, Bolgare itd. Od kar je Nemčija okupirala Litvinsko, je ukazala popis "seh Litvincev in jih zdrav-•tveno preiskala, da dožene, koliko izmed njih jih je zmotnih za garanje v Nemčiji. Pla-*e nimajo nego le hrano, ki je ničla, in stan v barakah.
domeatiti z ruskim oljem, z ruskimi rudami in ruskimi živili.
To nemško zagato čutijo tudi Norvežani, katerim je bilo koncem septembra ukazano, da morajo izročiti nemški armadi vso volneno odejo.
Ameriška legija za pomoč Rusiji
Na konvenciji Ameriške legije, ki se je vršila v Milwau-keeju, se je mnogo debatiralo
goje za prospevanje. In tretjič, člani SSPZ so dobili v novemu
pennsylvanska. ki p« je prišla kar tako skupaj in ni bila organizirana za agresivne nastope. Pridobil pa si je v nji potrebno veČino dr. Arch, ki je bil do te konvencije glavni zdravnik SSPZ in ABZ (prejšnje JSKJ).
Tudi delegati z zapada, posebno iz Colorada. so prišli parkrat skupaj v svoj "blok" in «poskrbeli, da je bil Edward Tomšič iz Walsenburga znova izvoljen za d ¡striktnega pod-
glavnemu odboru častno za- predsednika, dasi se je branil
stopstvo. O kakem podjarmlje-¡tega mandata. Ed je bil tudi
nju torej ne more biti govora.
Izmed članov delegacije S. S. P. Z. so bili izvoljeni v novi glavni odbor Mirko Kuhelj (Chicago), za blagajnika, W. Rus (Chicago) za pomožnega tajnika in s tem za namestnika glavnega tajnika, dr. F. J. Arch (Pittsburgh) za glavne-
eden izmed štirih podpredsednikov konvencije in napravil na delegacijo dober vtis.
Takozvani opozicijski blok je vodil Math J. Turk iz Chi-caga in nekaj dni je izgledalo, da bo res zmagalo geslo "vse •fklinati' ven", ki pa ga on ni
... I . ga zdravnika, Rudolph Lisch	Pwp«*ir*l. nego je bil le za
o Rusiji. Manjšina je zahteva-1 (Cleveland) v gospodarski od-	odstranitev nekaterih glavnih
la, da se konvencija izreče pro- ^ Michael Verhovnik za di-	odbornikov. Njega so akow ves
.. ----rektorja mladinskega oddelka	konvencije opasal, za kan-
♦ ^ a-j________didata proti F. A. \ idru. Nonu-
podpiranje Rooseveltove vna« nje politike.
Churchill in Roosevelt ka j sto- Cehom se fJabo godi, dasi jih
riti; bo Hitler odletel. Bržkone	je Hitler proglasil za "protek-
se to zgodi tudi ako Hitler	torat". Verujejo v zmago za-
zmaga. Zasužnjeni narodi pač	J veznikov, riskirajo življenja in Newyorska A. L. P. pod
ne bodo hoteli na vse čane suž-	uganjajo sabotažna dejanja. Il^nfrolo komunistov
njevati Nemčiji in njenemu fi-	Ker takezvani češko-moravski
rerju.	premier Alojzij Elijas ni mogel V Franciji se vlada v Vichy-! tega preprečiti je bil aretiran,
ju kosa z Nemčijo v naredbah	Aretacija pod Hitlerjem pa po-
proti Židom. Nad 80 odstotkov	™ni <mrtno	«>' P« do1"
židovskih obrtnij je intavila,	Kotrajno mučenje. Cehi to ve-
prepovedala jim ie izvrševati	<*o. pa nagajajo Hitlerju, da zdravilstvo, pravnic o iti. in neglede na trpim enja. T a-
še celo židovske brivnice ie	k<> l^no tudi Norvežani. Bel-prepisala na "gentille". I ? ti- Francozi. Hrvati, Srbi in
Komunisti v mestu New Yor-ku so pri zadnjih primarnih volitvah dobili kontrolo nad American Labor Party, ki je veljala ob svoji ustanovitvi za stranko naprednih unij in socialistov (iz stare garde). Vsled komunističnega vrtanja so jo odborniki unij pozneje opustili in komunisti so imeli toli-
oreišnii svetovni vojni so de-i i»™ Pobral vse. A vsi ti naro-|ko lažjo pot. da si jo osvoje.
le ? ni ti e kTt e ri h o 1 a jšav'	dl upajo, da bo tudi vse izgu-lPod njihovim vodstvom bo A.
1 n n(-Kalenn oiajsav.	jL p le fte jmei brez privltino-
Hitler je stavil svojo zadnio j	parl.ment ie na u-) ** 7-a vo,ilce'
karto z vpadom svoje armade . kaE UoHjna ukinii ¡01Uniteto
Hi Žid je, ki so bili na fronti v bržJcone tudi Slovenci. Hitler
v Sovjetsko Unijo. Zmamiie. fre^ komuflKičnih poslancev, i Savo sodeluje na slavju Zemljevidna karta mu priča. s ^ bjH izroioni rabljem SNPJ v Soringfieldu, III
Ako vam kaj v Proletarcu ne ugaja, kritizirajte, toda ne s predsodki, nego tako, da bomo Ust skupno izboljševali.
da je to res. In si predstavl ja, da bo njegov Brest-Litovsk še boljše izšel, kakor je pod kaj-zerjem. A kot takrat, je tujli sedaj odvisno, kakšen bo končni Bre*t-Litov«k. Lenin in Tro-cki sta pod silo orožja in volje za mir prenu tila Ukrajino kaj-zerju. Zmaga zaveznikov (predvsem ArjHHe n Zcd. drŽav) je rešila Ukrajino za Sovjetsko Unijo. Upajmo, pravi-
ti kakršnikoli pomoči Sovjetski
Uniji. Na glasovanju pa se je	in alietike ter Andrew Grum izreklo 874 delegatov, da se (I)etroit) v nadzorni odbor.
Rusiji pomaga, in 604 pa jih je	Torej ¿1&noVf izmed kat€.
glasovalo proti. Ob enem se je	rih bodo trije v ^^ ura_
Ameriška legija izrekla za	du sta,no upleni.
Sploh je med delegacijo S. N. P. J. vladalo do zastopnikov SSPZ ve* čas zborovanja iskreno, prijateljsko razpoloženje, da sta se lahko obe skupini počutili kot da sta že od početka ena organizacija.
Konvenčni "bloki" .
*
Blokov načelnega značaja na tej konvenciji ni bilo, nego se je šlo. v kolikor so obstajali, zgolj za službe, oziroma za pozicije v glavnem odboru. Najjačji "blok" so tvorili zastopniki prejšnje SSPZ in njihov glavni voditelj, človek velikih zmožnosti, je bil Mirko Kuhelj in med mlajšo- generacijo Rudolph Lisch. Wm. Rus, glavni tajnik bivše SSPZ, se ni dosti oglašal, pa je bil vzlic temu izvoljen za pomožnega taj-
nacijskoza gesta pa, ki jih je ali jih sme pokončati kakor se mu zljtibi.
Hrvatska ima v svoji neodvisnosti veliko nesreč. Predvsem to, da jo je Mussolini "osvobodil" in nato osvojil, za niim pa je prišel Hitler z ukazi, ki se jim niti• Mussolini ne upa oporekati.
(Dalje na 5. strani.)
V nedeljo 5. oktobra bo v Springfieldu. 111., v Slovenskem domu slavje 35-letnice društva št. 47 SNPJ. na katerem bo sodeloval tudi pevski zbor Sava iz Chicaga, ki bo ob tej priliki zapel nekaj mičnih nesmi. Pevci in gostje se odpeljejo iz Chicaga z avtobusom v soboto 4. oktobra ob 2:30 popoldne izpred Slov. del. centra.
nacije za gl., tajnika Turk ni
sprejel in Vider je bil izvoljen brez opozicije. To so njegovi nasprotniki Turku močno zamerili in ga kritizirali. Turk je na to kandidiral v gospodarski odsek, a ni dobil večine.
Frank Vidmar (Lyons. 111.) je uganjal v tem bloku svoje vr<te "konfuzijo", a na konvenciji se je dobro zadržal. Starega fanatizma v tem "bloku" ni bilo. Za mesto predsednika glavnega nadzornega odbora so določili Antona Cvet-koviča iz New Yorka, ki je bil pred leti član gospodarskega odseka, v New Yorku pa je tajnik društva št. 56. Že več mesecev se je sušljalo, da bo Frank Zaitz, dosedanji predsednik nadzornega odbora, poražen, a na konvenciji je vzlic močni o-poziciji dobil 222 glasov in njegov tekmec Cvet kovic 102.
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Tudi delavci WPA bodo deležni višjih plač
Vodstvo zveznega relifnega, ker ne dobe potrebnih surovin	Tragično dejstvo za te ljudi	no in še celo	Jnora.^
in drugega materijala, da bt	je, da žive sedaj, ko smo v obo-	pritrgavati ob nj«. Vsled vi»j.h
mogle nadaljevati z obratom,	roževalni prosperiteti, slabše	cen živilskih potrebščin m sta-
fl . . Prednost imajo namreč «nuni-	kot pa so živeli v krizi. Kajti	narin bodo deleorf	tud.
krog 10 odstotkov. Sedaj pre- djf||# tovapne
in vsa tista indu-	za dolarje, ki jih prejemajo,	ako dobe poviše	s ____
u__ L. .	rlrŽMvah na i z-1	li i___________ .t _______oa _i.i^il»»	v r»miri onkraisant na vred-
oddelka WPA obeta svojim de lavcem zvišanje mezde za o-
jema jo v južnih državah neiz- gtrija k| imA v|adnil naročila v učeni delavci (common labor) prid deželne obrambe, in pa v pri WPA $31.20 na mesec in pomoč Angliji, Kitajaki, So-izučent $81 90, na severu pa vjetski Uniji in njihnim zavez-navadni delavci $39 in isučeni nicam.
$94.90 na mesec.	Zvišanja mezde 10 odstot-
Sedaj je uposlemh pri WPA	. .
nad milijon delavcev, ie s^č pa	» " P"™" «	vK>to,
jih bo prihodnjo simo, če ho ™ )o prejemajo delavci WPA vlada dovolila potrebno vsoto in pa s višanjem cen živi jen j-v ta namen. Veliko podjetij skim potrebščinam malenkost-namreč odpušča svoje delavce, I na pridobitev.
dobe povprečno 20 odstotkov manj potrebščin kot prej, ko j* trajala kriza.
v resnici prikrajšani nosti dolarja okrog 10 odstotkov, ker jih stanejo živila in stanarina sedaj že do 20 od-Problem brezposelnosti je fto||wv ^ kakor pa pred dve-torej še prav tako nerešen ka- mj
kor je bil predlanskem, ko je	h{ bi| da bi WPA
bila ameriška industrija po- preuredi|o tako. da bi delavci, gnana z vladnim denarjem v rmpo%\€fi\ pri nji, delali stalno dir za oborožitev Zed. držav.	p|aiani tako, kakor so
Vsota $90 na mesec ne za* pri .Hčnih delih v privatni in-dostuje niti za majhno druži- dustrji.
Prolriarrr iiiu1! n»
konvenriji S^iVJ in veliko «pore
Na konveniciji SNPJ in SSPZ meseca septembra v Pittsburghu je nekaj naših agitatorjev brez organizirane akcije dobilo prilično število novih naročnikov in znatno vsoto v tiskovni sklad.
Značilno je bilo to, da je bil ta list med mnogimi bolj upoštevan kakor pa na sličnih zborovanjih v prošlosti.
Uspeh bi bil še mnogo večji, če bi se agitacije oprijelo več sodrugov in sodružič. Četudi se to ni zgodilo, smo zadovoljni z rezultatom onih, ki so pomagali in z vsoto tistih, ki so jo prispevali.
Njihna imena so v izkazih v tej številki, ostali pa bodo omenjeni v prihodnjih in pa v upravnikovi koloni.
Hvala novim naročnikom, prispevateljem in agitatorjem. Upamo, da nam ostanejo naklonjeni tudi v bodoče in da postanejo novi naročniki verni čita-telji Proletarca.
Proletary OctpW 1, 1&41.
PROLETAREC
\
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO.
lsdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Ckicago,
lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOC1AUSTICNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedlnjenih (iriavah za celo leto $3.00; ss pol lsts $1.75;
sa ¿strt lcla $1.00.	t.
Inoiemstvo: aa celo leto $3.M>; aa pol lata $100.
NEKOLIKO_____________
GLEDE BORBE ZA J UGČSLOVA^SfVl
Kdo so bili konstruktivni znanilci zedinjenja jugoslovanskih narodov v prid njihne vzajemnosti in svobode, kulture in
blagostanja ?
Vai rokopiai in oglasi morajo biti v našem uradu najposnejt do pondsljks popoldne aa priobtttev v aUvilki tskoiaga tedna.
ce pa na>m daje le izrodek, naša inteligenca je danes kruho-borey —» birokrat in konsu-ment. Naša inteligenca se je v^tfojiJa kot gospoda v trivialnem pomenu besede. Zrcalo naše inteligence je naše javno politično življenje. Vsa naAa inteligenca je razdeljena v dva tabora: tu klerikalec, tam liberalec! A ni na gr|i, ni drugi strani ne -bije boje za ideje, no ena ne druga stran ne dviga slovenskega ljudstva; iuteji-
* ■	f¥ i	! —~T 1 »	— =
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publiahing Co.,
Ine. Eatabliahed 190«.
»«	.	##	h ; enea tu In tam je le predstavi-
Obudiier spomina na konferenco jugoslovanske socialne demokracije, ki $e je teljica kruhoborstva
ril > .. I n/wi /..¿iJ J___i*	___«.'_I	1L f !.. 1^1	hiinlfu rw'ili^m na
Editor.......-----------
Business Manager......
______________Frsnk Zaits
_________Charles Pogortlac
•------ ■ ■ • ■ —* - - ---->
SUBSCRIPTION RATES:	1
United States: One Year $3.00; Si* Months $1.76; Three Montha $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $8.00.
vršila leta 1909 (pred ilvaiintridesetimi leti) r Ljubljani
(Nadaljevanje.)
Sklepi prve jugoslovanske socialistične konference
(Tivolska resbfuci o)
Prva jugoslovanska socialno-1 V r,n*ti^uiramo kot enotna na-
demokrati*na javlja :
PROLETAREC
»» I Vi > "1 » , *
2301 S. Lawn dale Avenue
Telephone: ROCKWELL 2864
Aneksija Bosne, na Hrvatskem vladajoči sistem, zopet o-CHICAGO, ILL. krepljeni birokratični režim v
konferenca iz- rod, ne glede na vse umetno napravljene državno prav ne in I.	politične pregrad, želeji ki -
no nacionalno avtonomno kulturno življenje kot ¿rvobcdna enota v popolnoma .demokrati-
Avstriji ter trajno vzdrževanje konfederaciji narodov. f«vdalno oliirarhiiV na Oirr-1 3- K temu končnemu Cll
fevdalne oligarhije na Ogr skem dokazujejo neoporečno, da je Avstro-Ofrr^ka kot velesila poskusila krepak sunek v imperialistični spieri. Ta poizkus se opira pol.\iČno na stari centralistični absolutizem, socialno in gospodar ko na «tari
len juge Slovana ki socialistični odbor, v katerem naj bodo za
Konvencije SNPJ so Z izjemo s$rin|giieldake konvencije malo uradnega patriotizma, pravzaprav nič, toliko več pa radi kalizma, zapopaden v podpiranju unij, stavk, protestov prot\
milici, šerifom, deputijem in policiji.
Spremenkev razmer ima svoje posledice tudi na SNPJ.	čaj eksploatacije. Ta sii	, . ^ ,	. .
Socialna zaščita, za katero se je boril«, se «vaja. linijsko de- PQ™nja za široke mase jugo-
. ^ ___i ;„ • '___.. k/v-kj	slovanskega ljudstva proletari- za koncentracijo vseh sil v tej
lavstvo, kateremu je stala ob strani in mu pomagala v borbi,
, .	. . T , , . _,... zrranje in osiromaševanje. ovi-
je sedaj varovano s postavam». In delavka politična akcija. J obenem in(!ustrializa_
katero je propagirala, je sedaj bolj kot kdaj prej zamotana v	cjjo
demokratsko stranko. SNPJ je propagirala samostojno politiko	y ^ojj^or pa izraža poraja-
delavskih mnoiic, a linijsko delavstvo pač ni še zrelo zanjo.	joft ie imperializem silo duali-
V očigled teh dejstev in drugih vzrokov je naravno, da	stične, Avstro-Ogrske, postaja
dvanajsta redna konvencija ni bila "radikaina" kakor so bile	faktor, ki jo razdira in nekatere prej&nje, a vendar je vzlic temu ostala pri svojih starih načelih, ki so bila odobrena brez opozicije,
Ako se bo vodstvo ravnalo po njih, ima SNPJ sijajno bo- „a Ogrskem, tako da je v kri-doonost ne samo kot zavarovalninska družba, nego tudi kot so- čečem nasprotju z vsemi zako-cialna organizacija. Kakor v prostosti, lahko v duhu znova ni političnega, gospodarskega odobrenih načel sodeluje tudi v bodoče na polju kulturnega in gospodarskega napredka ljudskih množic. Na konvenciji je bilo razvidno, da delegacija to hoče m pričakuje in nedvomno bo vodstvo in članstvo združene SNPJ in SSPZ to nalogo tudi vršilo, kakor doslej.
cilju
nas vcii !e neum.vn* ^Mo in bo i na podi; i cb*tpje2jh pal-nih političnih raamer in naprav sedanje duali tične Av-
tro-Oir*ke, boj za popolno sedaj trije zaHtopniki hrvat-Irmokraifzacijo vseh narod- skCt bc^ensko-hercegovske in nih, državnik h političnih in- avstrijske jugoslovanske soci-
iz-
PP PHPP HRH	______________odbor
tem novo kapitalistično izkori- hrvatski in bosemko-hercegov- pred4avitelj vseh jujoslovan-ščanje, ki dobiva za Jugoslova- «ki *abor in vse avstrijske de- skih soc. demokratov sploh. Ta ne, pridružene monarhiji, zna-; žel
ne zbore odločilne važnosti, cdbor iro* nalogo, da izvršuje ~~ sistem Iz tega razloga izjavlja konfe- trajno zvezo med jugoslovanskimi focialno-demokratičnami
lovanskega ljudstva proleta
' smeri in v tem delokrožju sma-
SNPJ ostane pri svojih starih načelih
■	i ¡fevdalni aprrarizem z njega ra- «titucij. Zlanti je boj za splo- aino-demokratiine stranke, i
imele moi« <tobno lev«a»KI značaj rilHk |itičn;m ¡„tradava-; »no. enako in tajno viliino pra- jMV|j«jo< ie v naprej, da »¿a*
invencije leta 1918 je b.Io na njih le njem mnoiic ter združuje 8 vico v «.rreki državni zbor. v ma p0!(tane u razširjeni odb.
Dijaka pcAljejo na sredno iti viseko Aolo ali v semenišče za-ne glede na današnje politične io da pe^ane "gospod", zato, formacije in meja. Zlasti sma- da 8e mu bo bolje godilo, ka-tra potrebnim sporazumljenje kor c^etu ¿uijavih rok. Got-pod o skupnem narodnem jeziku in j v ¿rni RU.knji naj pomaga kme. pravopisu^ kot pr\em predpo- tMii družinif kada,r prid€ do fa_ gojil popobiega enotnega na-: re; Koapcci uradnik naj bo imal rodnega življenja Jugoslova- dobro me.,ečno plačo, da se mu nov. To <pa je dcwe«ljivo le s | ne bo treba bati od dneva do
sistematično ponopno kultur- j dneva, koliko bo zaslužka. V no politiko v vseh delih tega tako majern proletarskem na-nttro(^a-	rodu kakor je slovenski, je na
III.	ravno, da se rekrutira inteli-
V svrho trajne organizacije ***** iz stanm'- ki «* uče ta dela v gornjem smislu izreka ;ko	ko natopi dolgolet-
prva socialno - demokratična no pot u5enja po srednji jn vi-
konferenca, da se osnuje sta-! srW	eni stranl tako ni"
strarkami, zlasti stalno uredbo jugoslovanske socialistične ko-
trati za najvažnejšo nalogo ju- respondence, da se od časa do
prevrača. Njegova stebra sta cbsolutlstična metoda v Avstriji in fevdalna razredna vlada
" '	r	a	J
251. obletnica prvega časopisa v Ameriki
Dne 25. septembra je bila obletnica enega večjih mejnikov v ameriški z&odpvini. Pred dvesto enippetdesetimi leti, dne 25. septembra, 1690, je neki angleški begunec, ki se je pisal za Benjamina H^rrisa, v Bostonu odtisnil na ročnem tiskalnem stroju pr\*o izdajo prvega časopisa, ki se je ¿e kdaj tiska.1 v Ameriki.
-'Tubltek Occurrences. Both Foreign apd Domestick" mu je bilo ime, a sojeno mu je bik) doživeti samo eno izdajo. Toda kljub temu kratkemu življenju jfe zgodovinarjem izboren zgled neodvisnega ameriškega časnikarstva, ki se je obdržalo pol-tretje stoletje. ^	\	lt ....
Seve ni imel ta pr\i ameriški časopis karikatur, kolonar-jev ali križnic, a je vseeno prinesel svojemu čft*teljwtvu zelo mastne podatke o zasebnih in javnih ftkandaHh, se hudo znesel nad svojimi političnimi sovražniki ter prišel nemudoma pri vladi v nemilost. Ta ga je zaplenila in ustavila čez Itri dni potem, ko je prvič izšel.
Harris je bil že sam zelo klepetav, pa se ni čuditi, je rad nastavljal uho klepetuljam, ki so seve že tedaj rade opravljale druge ljudi. V svoji prvi in edini izdraji jo pisal o nravni propalosti francoskega kralja, opisal na grozovit način, kako so Indijanci trpinčili francoske ujetnike ter prinesel MhujskajočoM whigovsko propagando proti vladajočim torijem v koloniji. Njegovo politično mnenje mu je prej nakopalo jezo aorgleških oblasti na glavo kakor vse drugo. Par let poprej je ipobegnil iz Amglije, kjer »o ga pred tem deli v klado in ga vrgli v ječo aato, ker je širil "hujskajoče pamflete", v katerih se je ljudstvo na-peljavalo k temu, da bi strmoglavilo angleške vladarja.
"Publick Occurrences" je bil časopis na treh straneh od 6x9Vi palca velikosti. Četrta stran je bila prazna brtzdvomno za to, da bi mogli Bostončanje še kaj pridejati s peresom, ko bi pošiljali vsak svoj list svojim prijateljem v druge, bolj oddaljene kraje. List je bil pisan dobro. Bil je veliko zanimivejši in bogatejši z novicami kakor njegovi nasledniki v prvem delu sledečega stoletja.
Danes ima nad 13,000 dnevnikov in tednikov v Združenih državah skupno cirkulacijo, ki obsega 45,000,000 čitateljev. Zboljšanje in izpopolnitev tiskalnih strojsv, ustanovitev svetovnih časnikarskih poročevalnih družb in napredek v prevoznih sredstvih, vse to je naredilo časopis za neločljiv del modernega življenja. Na 261. rojstni dah je ameriško časopisje prehodilo dolgo pot od časov prvega ameriškega časopisa "Publick Occurrences", ki bi imel izhajati po enkrat na mesec in tudi večkrat, če bi potrebe tako nanesle.
in socialnega razvoja, da ovira razvojne moči vseh narodov Avstro-Ogrske ter jih goni v naj-blaznejšo nacionalistično politiko medsebojnega izigravanja in klanja, namesto v skupen boj za svobodo in kulturo. ^ Vsem narodom skupni interesi kakor tudi zmagovito napredujoča tendenca vseh narodov Avstro-Ogrske k nacionalni demokraciji predstavljajo proti absolutizmu in fevdalnemu dualizmu novo politično idejo narodne avtonomije, t. j. preobrazbo Avstro-Ogrske tako, da bo na enotnem gospodarskem ozemlju vsakemu narodu brez ozira na zgodovinske meje zajamčena enotnost, samostojnost in samouprava v vseh narodno-kulturnih zadevah.
3 stališča tega razvojnega pojmovanja izjavlja jugoslovanska socialna demokracija p rogra matično:
1. Avstro-offrski Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega narod no-političnega strci^ijenja popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov ne glede na različnost imena, vere, pisave in dialektov ali jezikov.
,2. Kot deli velikega enotnega narod» stremimo, da se
goslovanskih socialno - demokratičnih strank.
I
Jugoslovani, razcepljeni ne le politično na osem državnih, odnosno upravnih teritorijev, tetrrveč tudi kulturno na štiri dele, nazivajoče se narode, so tako oslabljeni, da le fiktivno žive samostojno življenje, ne da bi imeli v sedanjem položaju potrebnih pogojev za ustvaritev takih kulturnih razmer in ppaicij, da bi pe mogli kot narod ali naredi povoljno razvijati poleg drugih kulturnih narodov.	V
Dejstvo je, da so se poedini deli Jugoslovanstva vsled politične razcepljenosti, vsled dotik z raznimi tujimi narodi, vsled vplivanja raznih gospodarskih sfer v marsičem diferencirali. Na drugi strani pa je
časa sestaja, da uravnava smer narodnega in političnega boja Jugoslovanov, da posreduje kulturno združevanje z medsebojnim spoznavanjem in s popularizacijo {.osebnih ekonomskih, kulturnih in političnih razmer vseh delov Jugoslovan-stva.
Ta odbor smatra konferenca viden izraz Zveze jugoslovanskih socialno-demokratiČ-nih strank, katera s tem ne bo končana, ampak katera se bo nadalje popolnoma izvedla na jugoslovanskih socialističnih konferencah kot stalna uredba medsebojnega občevanja in spoznavanja.
Dr. Henrik Tuma, Naša inteligenca in socialna demokracija
Kar nam manjka bogastva, kar nam manjka števila, to mo-
si na sebi vse navade in predsodke svoje demaie vasi in nima prilike v lastni meščanski družbi, da bi se otresel teh predsodkov začasa ter postal socialno sam svoj. Radi tega pride naš srednješolec nepri pravljen v veliko mesto, kjer ne vidi novega življenja in novega stremljenja, ne vidi svetovnega napredka, ampak tiči po velikomestnih kavarnah in gostilnah med svojo ozko, domačo družbo, — i^čoč tolažbe za svoje domotožje v pitju in v našem trivialnem Časopisju. Zato pa zaostane v verski in etični emancipaciji ter se vene z visoke šole nazaj, mehanično morda dobro pripravljen za Javtomobi)a in "vzeli mrtveca T/"
Naša vožnja s konvencije SNPJ
S konvencije JJNPJ *e je peljalo v vlaku Ctolden Triangle, Pensylvanije železnice, 38 delegatov in delegatk. Peli so p >. z no v nci5 fn Frank Pečnik iz Puebla *kcro do jutra. Danilo •e Je že. ko se je jih je prijela utrujenost. A kmalu je prišlo mednje vstalo razpoloženje -.^ova. Joe Bratkovi? iz Kansa-*a je imei še en kvort "zdravila" in povebil tega in onega na skriven «prestor, da si opomore s polirkem. Vlak je drvil skozi Gary v Indiani proti Hav ir-on d ii. Prišli cano v dežno n<£ vfh<to. Lilo je "kakor iz *kafa", kot se izražamo Slovenci. Ljudje, ki ^mo jih opazovali t kozi okno vagona, so si fkušali pomagati z dežniki, toda vete- j« bil tolikšen, da jim jih je razdrlo. Zabava v na^m vagonu je r.aračiala. "Protestiram!" > vpil nekdo. In diugi pa mrmral o "konfuziji". Naerkrat se ie vagon stresel in za hip se je •'delo. kot da je .-kt *il vlak s ti ra. Dirjal je kake četrt milje, nato se ustavil. Vlakospre-mno osobje je hitelo k izlnic n in jih odprlo. Tudi potniki .» sli za njimi. Nekaj >e je zk dilo, vo pravili potniki d ujr drugemu. Na ospi(:dju lokomotive js bil nataknjen zmečkan avtemrbil in v njemu tiu-plo. D/ugo je padlo tik po trčenju iz avta pod vlak in xsi ter vzmeti so ga vlekle s sabo par blokov. Zadaj za našim vagonom je ostalo .sredi proge truplo brez glave in neg«. Gl*t-va je bila dale5 zadaj, odrezana noga blizu. Krvavi kosi in madeži so re videli blok razdalje. Vzelo je poldrugo uro, pr »-dno so lokomotivo oprostili razbitega, v njo zajedenega
Ako !>i «• polastil vlad t Zed. držav « svojimi t**€zniki Charles Lindbergh, bi b\\ to ta Hitlerja največji trinfnf.
Bocal iz* m j« a proleuriatom in v prolétariat« aaJtnočnsJAa
družabna sila, ki ae brez prsstanka množi.—Jesn Jaiiraa.
8 proletariat o m preneha biti socializem gola filozofska špekulacija in postaja gibanje, živa moč.—Jean Jaurea.
dejstvo; da vse, tekom časa na-; ra pri nas nadomestiti izofcra-stale razlike po svoji naravi in zba, inteligenca. In žal, to je
po svojem obsegu niso take, da bi opravičevale separatizem posameznih delov in cepitev na štiri narode, osobito je ta separatizem škodljiv ker noben izmed teh posameznih delov nima moči da izobrazi svoje narodno življenje. Nasprotno pa bi si mogli vsi deli kot ena narodna celota ustvariti vse pogoje narodnega življenja in krepko/a kulturnega razvoja v prid sebi in splošni kulturi.
Jugoslovanska socialna demokracija smatra sedanje jugoslovanske narode le za element , ki naj ustvarijo enoten narod, in konstatira, da trebs v jnrho ožfvotvoritve te enotnosti smotrenega skupnega, kulturnega in političnega dela,
rakrana našega javnega žrvlje nja, našega narodnega življenja, da nimamo skoraj inteligence, ali da ona inteligenca, katero tako imenujemo, ne zasluži te.?a imena...
Mi Slovenci smo proletarski: delavski in kmečki narod. Pri nas mora biti inteligenca edi-nole del proletariata^ nosite-Ijica pro!etar*kega gibanja. Kar je pri velikih narodih bilo mogoče izvesti potom liberalizma in individualizma, to je pri na* mogoče le s kolektivizmom ter povzdigo iproletarske mase. Da pa more inteligenca postati kvas proletariata, mora biti istinito nositeljiea izobrazbe in naprednega stremljenja. Vsa vzgoja naše inteligen-
TUDI TA ZVIJAČA NE BO REŠILA NACIJEV
uradnika-birokrata. ali povsem nepripravljen za javno življenje, negoden biti učitelj svojemu zapuščenemu proletarske-mu narodu. Pride v "škricih" kot pol-gospod v domovino nazaj, sramujoč se žuljavih rok svojega očeta-delavca v kve-drih, in ločen je od njega, ker je — gospod.. In tako imamo vse polno "jare gospode" ši-rom male Slovenije, a skoraj nikake inteligence. To je ravno naša beda. to je črv, ki se je zaril globoko v našo življenjsko silo
Poglejmo si narodne radi-kalce: Kako so stopili pogumno na plan; no, ponudilo se jim je par sinekur in ti radikalci danes jedo iz jasli liberalnih magistratov in jasli narodnih zavodov, a godi se jim pa le dobro — postali so gospodje. "Preroditi hočemo slovensko javno življenje", "Jugend ist VViedervergeltung"! No, komaj so polnoletni, pa so že sta-rikavi in samopasni. "Katoliški" In "Narodni sklad", "Ra-dogoj", mestni magistrat, katoliški in narodni zavodi, to so danes jeziček na vagi, ki odloča, da postane danes naš inteli-gent klerikalec ali liberalec.
Nedavno sem v Ljubljani po-zdravil starega znanca ter vprašal, kako kaj napreduje naša Ljubljana. Odigovoril mi je žalostno: "Ob narodnih jaslih je že davno vse prenapolnjeno, odprte pa so duri k ja-slom klerikalcev, iti vse hiti notri, kakor v cirkus!" Le notri gospoda, le notri, katoliški cirkus bo kmalu premajhen za našo inteligenco! Na ta način fluktuira našs inteligenca med klerikalnimi in liberalnimi jasli, in vse mladostno navdušenje, vse , hrepenenje po boljšem. lepem in dobrem, se izgublja v klerikalnem in libe-ralnem blatu. Navdušenje in protiivavdušenje za škofovo brošuro je danes sramoten pečat klerikalnega in liberalnega mJjMjc«ija naše inteligence. f>ač nfzkost in malenkost! Med to rtvoino inteligenco v ozadju pa leži slovenska biro k rac it« bolj policijska od policijfe same in bolj filistrska t)d filistej-cev!, čuti se imenitno gospodo na kmetih, in najbolje mu de globoki paklon kmetiča in dobro, pripravljena skleda meščanske gospodinje! i (Konec.)
njega. Tega pod progo, oziroma njegeve posamezne dele, so pobrali izpod vlaka šele čez dobro uro, ko je oblast vse natančno popisala. Delegata Ma-lenfka iz Leadvilla je zanimalo rešilno delo pri lokomotivi in se je pri tem do kože premočil. Nekaterim, ki so šli gledati razkosani trup ped vagonom, je bilo potem žal, kajti take reči rade ostanejo dolgo v spominu. Prišli smo v Chicago z dve urno zamudo. Tu smo iz časopisov izvedeli, da sta bila ona dva. ki ju je naš vlak ubil, jugoslovanska rojaka iz South Chica-ga, ki sta se peljala na delo. Nedvomno voznik v silni plohi in vetru ni opazil, da se mu bliža vlak, pa je za vozil pred lokomotivo, ki je v sekundi pokončala oba in njun avto. — N.
Dm bi llsjaikl nací ji ¡smll anfUiko urmim o silo k metanju bomb na bolnUaka R4#¿e«a krti« v Tnm^baim« »a NerveMto«. kl ja pr«.«U»-*lja «amja tlika, «a nalaé¿ >©.»a*lli «raja vajaéaica okoli iMm aa*a*aaeca poslopja. a jih niti takina Msjettee na ba rallia. Aa«laikt bambaiki sa • pa*rojono silo napajali pa Namcib aaaa-Sano Evropo calo polatjo la odpornost proti nacijam pa upanja na kani no aavaanUka >ma«o naraMata pa aasa-danih Seftalah s vsakim dnrm bolj in bolj.
a
Zadnje "dividende
Millsrd State banka v Chi-cagu, ki je poslovala na 26. cesti blizu Lawndale Ave. in je od leta 1930 v likvidaciji, je meseca septembra izplavala zadnje dividende (7 odstotkov). Vsega skupaj je izplačala 52 odstotkov. V nji je imelo vloge tudi precej Slovencev, in pa nekaj naših društev in klubov.
Tole mi ne gre
Kadar poslušate nase nasprotnike, ki sipi jejo očitke na on«, ki delajo, vprašajte jih, koliko so ie oni storili in kje se njihovo delo posna? Na ta način jih najlaglje osmešita. ,
Ameriški vodilni iiolacionUt Lindbergh trdi. da so glavni pevsročitelji sedanje vdjne in hujskači vanjo Židje. Ksko j« mogoče, da je vojna ie v tretjem letu, dasi je Hitler uničil Žide v Nemčiji čim je priiel na lomilo in nato še po ostali Ev-ropi? In ksko jf^mogoce. d* w človeštvu valic pogaienju *»-dovstva godi slabie in »Ubit
P roleta rec, October 1, 1941.
9
... .MIMMMMI
IGNAZIO SILONE:
l(»MA>l\ll\
ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE
/ avtorjerim dovoljenjem prevedel T ALP A ..............., . . „. ., ......,.....
(Nadaljev anje,	j vednosti v silen strah. "Strelja-
, i	i n , ,... i» jo! Streljajo proti nam! Stre-
K» o bo zmagal ali hudič ali i.	\ a* % > .»
...	Ijajo v cerkev. Streljajo...
in»pr«ario	"Proč, proč!" je zakričal
(Mi smo bih vsi proti rnipre- Generale Baldissera nam žen-
?ariju. za hudiča s« je pa upal|skam ..pn>e streljajo!"
"Kdo pa prav za prav stre-
jaTno izreči samo Berardo.)
"() vsem tem smo se pogovarjale — nekaj žensk in jaz," je zopet nadaljevala žena. "ko smo neki večer na malem trgu pred cerkvijo čakale na može. Z menoj so bile Maria Grazia, fiammaruga, Filomena Casta-nia. Recchiuta, Cannarozzova hči in kakor navadno smo sedele na malem, nizkem obzid-ku. ki je ločil trg od doline. Zrle smo proti Fucinu, ki je ležal že v senci. Ravnina, ki je ležala pod nami in ki jo je delil prašni trak glavne ceste v dva dela. se nam je zdela zapuščena in tiha. Tudi deželna cesta, ki se je v velikih ovinkih vzpenjala preko gorskega pobočja proti Fontamari, je bila mirna in prazna.
Vedele smo, da se bodo naši možje zapoznili; med žetvijo je bilo v Fucinu mnogo dela.
Tedaj pa je presekal večerno tišino enakomeren hrup. Najprej je sličil šumenju v če-belnem panju, pozneje pa se nam je zdelo, kakor bi kje mlatili s cepci. Hrup se je dvigal iz doline, toda, kaj ga je povzročalo, še nismo vedele.
Cepci niso bili in tudi niso mogli biti, kajti žetev še ni bila končana.
šum je hitro postajal glasnejši.
Kmalu pa se je prikazal na prvem ovinku ceste, ki vodi v našo vas, natlačeno poln tovorn
avto.
Takoj za njim se je -prikazal drufri.
In potem tretji. In potem četrti. In ¡>otem peti.
Petero tovornih avtov, ki so vozili proti Fontamari. Toda takoj nato se je prikazal Še eden. In potem še eden. In potem še eden. In potem jih pa ni«mo mogle več prešteti. Ali jih je bilo deset? Petnajst? Dvajset? Cannarozzova hči jih je cenila na sto, toda Cannarozzova hči ni znala šteti. Že je prvi avto prispel na poslednji ovinek pred Fontamaro, poslednji pa je bil še na vznožju Krka. Toliko avtov še nismo nikoli videle. Nobena izmed nas ni nikoli mislila, da je na svetu sploh toliko tovornih avtomobilov.
Drdranje motorjev, ki ga pri nas nismo bili vajeni, je privabilo na mali trg pred cerkvijo vse fontamareško prebivalstvo, to se pravi vse ženske in starce, ki niso odšli v Fucino. Vsak je. na svoj način razlagal nepričakovani in nenadni prihod tolikih vozil.
Komarji, romarji so!" je pričala Sorcanera. "Sedaj ljudje ne romajo več peš, nego na avtih. Komarji romajo k našemu svetemu Roku.. ."
Avtomobilska dirka je," ja dejal Pasquale Cipolla, ki je bil kot vojak v mestu, "stavijo namreč, kdo bo hitreje vozil. ^ mestu se take stave vsak dan dodajajo. .
I>rdranje avtov je postajalo zmeraj glasneje in prodirljive-J« Sedaj smo zaslišali Še divji krik ljudi na avtih. Dokler ni končno prasketanje udarcev, ti so si hitro sledili drug za drutfim, in pa žvenket cerkvenih oken iz»premenil naše rado-
deli, ne da bi kdo naju videl.
Bilo je približno 200 mož.
• Razen pušk so jim za pasovi tičala bodala. Vsi so bili oblečeni v črne srajce. Spoznali sva le lovce in nadcestarja Philippa Lepega; toda tudi ostali se nama niso dozdevali tuji in niso bili od daleč. Rili so deloma kafoni, toda taki brez zemlje, ki hodijo h gospodom služit, a malo zaslužijo in žive od tatvine in klečeplastva. Deloma pa so bili tudi mali trgovci, kakor se jih vidi na semnjih, razen tega pa pomivalci krožnikov v gostilnah, brivci, kočija-ži in potujoči godbeniki. Lenuhi, ki se podnevi ne upajo nič, lizuni velikih pod pogojem, da smejo revne ljudi neovirano trpinčiti. Ljudje brez
SEDAJ SO LETALA DRUGAČNA KAKOR NEKDAJ
Ija? In zakaj streljajo? In zakaj streljajo na nas?"
"Vojna, vojna," je ponavljal vesti. Prekleti ljudje. Ljudje,
Baldissera, "to je vojna.
"Pa Čemu vojna? čemu vojna zoper nas?"
"Vojna je," je ponavljal Generale. "Vojna, Bog sam vedi zakaj."
"če je vojna, moramo moliti litanije za vojno," je ušlo cerkovniku Teofilu, ki je takoj tudi začel: "Regina pac is, ora pro nobis."
Tedaj pa je nova salva preluknjala vse cerkveno pročelje in nas obsula z apnom. Nihče ni več molil litanij. Vse, kar se je dogajalo, je bilo popolnoma brezmiselno. Vojna? Toda čemu vojna? Guiditti Scarponi je postalo slabo. Kakor preplašena kozja čreda smo stale okrog nje. Vsaka je kričala kako drugo neumnost. Samo Generale Baldissera je nenehoma ponavljal :
"Tu se ne da nič napraviti, to je vojna, to je vojna. Tu se ne da nič reči, to je vojna, usoda. če pride vojna, je pač tako."
Maria Vincenza Viola predlagala, pravilno:
"Zvonimo, če je vas v nevarnosti, moramo zvoniti. Ko so
je
ki so že nekoč bili pri nas, ko so nam prinesli določbe o volitvah, sedaj pa so vnovič prišli in nam prinesli vojno. Tatovi in potepuhi, ki so jim za povedali, naj branijo red in domovino. Ljudje brez družine, brez časti, nezvesti—brez zvestobe, revni — sovražniki revnih.
Vodil jih je majhen, okrogel možak s trobojnico krog debelega trebuha, poleg njega je ošabno stopal Phlipipo Lepi.
"Kaj pa blebečeš?" je vprašal možak s trakom cerkovnika Teofila.
"Prosim za mir," je odvrnil zastopnik cerkve.
"Takoj ga boš dobil!" se je zarežal trebušnik in pomrgni! Philippu Lepemu.
Ta je stopil k Teofilu in mu prisolil bučno zaušnico.
Teofilo se je z roko oprijel lica, se ozrl naokoli in nato bojazljivo vprašal:
"Zakaj?"
"Strahopetnež!. .. Straho-
šest desete ga leta prišli Piemon-	mičen in tih. Med vsemi žen-tezi. so zvonovi vso noč zvo-	skami, starci in invalidi bi trenili."	bušnik ne našel žrtve, ki bi ka-Toda Teofilo ni mogel več	zala manj odpora. Po kratkem stati na nogah, tako se je tre-	posvetovanju s Phtlippom Le-sel. Dal mi ;e ključ. Elvira in	pim je samo zarenčal: jaz sva splezali v stolp, da bi	"Se pač ne da nič napravi-zvonili. Ko sva prispeli do zvo-	1 ti. . ."
nov, pa se je začela obotavljati in je vprašala:
%"Kaj je že kdo kedaj slišal o vojni proti ženskam?"
"Jaz še nikoli."
"Torej ne velja nam, nego moškim," je pristavila Elvira. "če bodo našli samo nas ženske, bodo zopet odšli, kakor so prišli; če pa srečajo može, bo
Nato pa se je obrnil k množici in zapovedal:
"Vsi domov, prav vsi!..."
Ko ni bilo na cerkvenem trgu nobenega Fontamareza več, je rekel možic črnosrajč-nikom:
"V vsako hišo naj jih gre po pet, ki naj preiščejo in zaplenijo vsakršno orožje. .. Hitro.
tekla kri... Potem bo vojna, dokler se možje ne vrnejo do-Zato je pa bolje, da ne zvoni- mov.'
va. če bi zvonile, bi možje menili, da gori, bi pridirjali domov in potem bi se spopadli z
onimi."
Mislila je na Berarda. Jaz pa sem mislila na mož« in sina. Tako sva ostali v zvoniku, ne da bi se dotaknili zvonov.
Z zvonika sva videli, kako so se avti pred vhodom v Fontamaro ustavili.
Veliko število oboroženih mož je izstopilo. Ena gruča je oistada pri avtomobilih, drugi pa so prodirali proti cerkvi.
Spodaj eo začeli ljudje zopet moliti litanije. Teofilo del-la Croce je molil naprej, drugi so mu pa sku«pno odgovarjali: "Ora pro nobis!" Tudi Elvira in jaz sva v zvoniku pokleknili in šepetali:" Ora pro nobis!" Ko je te (litanije zmolil, je začel Teofilo moliti litanije proti nesreči:
A morte perpetua.
Libera nos, Domine...
Tisti hip pa se je preko trga razlila kolona oboroženih mož; vsi so glasno rjuli in vihteli puške. Njihovo število nas je za-prepastilo. Samogibno sva se
V prvi »valovni vojni m bil« Uula oltorn« sgradb« is l«u in platna, ki •• •• ¿••tokrnt uigala in U radkokdaj praatala kak spopad. Dano« j« njik. of rod jo od trdega, lahkaga aluminija, abito ali «varjeno s močnimi, votlimi joklonimi covmi. Današnja letala lakko pranasojo mnogo najkujio poškodbo. Bojnemu kUln, ki ga jo vidoti na zgornji »liki in ki noti pri angloáki srnini nili ima "Hnricano", jo bil mod bojom v navalu na sa*odono Franc jo odstre I jen »koro va» rop, ali njpgov pilot gn jo kljub temu «ro¿no privodol nazaj na Aaglozko. ¿«prnv mu jo bilo traba naroditi 36 milj dolgo pol pro ko prekopa. Lotalo bo kmalu aopot v zraku; analnga, ki gro iznajdljivosti in nadarjenosti človeškega nma, in ztrnk številčno večji, ali isigrani nemški zračni »Ui.
la celo do vrat; toda takpj so ! po tretjem je prišel na vrsto
Hipoma se je trg izpraznil.
Stemnilo se je skoraj docela.
Iz najinega skrivališča sva še videli, kako so se patrulje po pet mož razdelile v maloštevilne fontamareška uličice in kako so v temnih hišah izginile.
Z Elviro sva rekli, da bodo izvrševatelji zakona prav težko izpolnili dano jim nalogo brez električne luči in brez vsakega nadomestila zanjo.
Toda nenadno kričanje Marije Grazije, ki je imela hišo trk ob cerkvenem stolpu, in takoj nato, da skoraj v istem hipu obupni klic Filomene Casta-nije, Sofije Recchiute, Lisabet-te Limone, Carracine, Filomene Quaterne in ostali klici na pomoč iz oddaljenejših hiš, razen tega hrup in tresk padajočega pohištva, polomljenih stolov in žvenket šip—-vse to nam je hipoma razodelo, kaj je bil pravi namen oborožene drhali.
Maria Grazia je pod nama rju)a kakor žival, ki jo koljejo. Skozi široko odprta vrata sva videli, kako je pet moških po pasje sililo v mlado dekle; ne-
Elvira in jaz skrili v zvoniku v. kajkrati se ji je posrečilo, da kot, od koder sva lahko vse vi-1 jim je ušla in enkrat je priape-
I Društvom in Klubom
i
Za cimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
"PROLETARCU"
jo potegnili nazaj, jo zgrabili vrgli na zemljo, se je oklenili, nakar so jo štirje moški tako držali, da se je peti lahko vrgel nanjo. Maria Grazia je gr-grala, kakor bi umirala. Ko jo je zlorabil <prvi, jo je takoj prepustil drugemu in muka se je začela znova... In po drugem je prišel tretji na vrsto in muka se je začela znova... In
četrti, a dekletovo ječanje je postalo že preslabo, da bi ga slišali. Nič več se ni upirala.
četrti in peti sta jo neovirano zlorabila. Nato *o zapustili možje smejoč se in kvantajoč hišo in tekli proti hiši Lisabette Limone, ki je bila kakih dvajset metrov oddaljena ...
(Dalje prihodnjič.)
peten pes!..." ga je zashra-kar je bilo edino Imoval pritlikavec s trobarvnim
trebuhom, "čemu se ne braniš?... Strahopetnež!"
i oda Teofil je ostal nepre
PREGLED SESTAVE NOVEGA GLAVNEGA ODBORA S. N. P. J.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Vloga Prosvete
Nemalo zanimanja je bilo tudi glede glasila, oziroma dnevnika Prosvete. Resolucija glede nje je bila sprejeta z veliko večino, to šele po razpravi, ki je bila dokaj "napeta", toda v splošnem stvarna.
Novo vprašanje glede glasila pa je nastopilo ob predlogu, da se na konvenciji izvoli Pro-sveti dva urednika, in sicer e-nega za slovenski in drugega za angleški del glasila. Predlog je spravil na dnevni red Vatro Grill iz Clevelanda, u-rednik glasila SSPZ. Podprla ga je velika večina delegacije SSPZ, dalje akoro vsa mladinska skupina, oziroma delegacija angleško poslujočih društev obeh organizacij, in pa tisti, ki smatrajo, da jim je bila v Pro-sveti storjena krivica bodisi v "prirepkih\ z odklonitvijo dopisov ali kakor koli že.
V začetku volitev v glavni odbor ni še nihče omenil, da bo konvenciji predložen predlog za izvolitev urednika angleške sekcije Prosvete. Kandidata za glavnega urednika sta bila tedaj dva: Molek, ki je prejel 181 glasov, in Grill!. ki jih je dobil 154. Prijatelji slednjega so nato pravili, da če bi bili zanj agitirali, bi bil izvoljen.
Predlog glede izvolitve u-rednika angleške sekcije se je pojavil šele proti koncu konvencije. Delegaciji je bilo pojasnjeno, da je bil naj prvo predložen resolucijskemu odseku, ki ga je odklonil, in nato odboru za pravila, ki pa ga tudi ni hotel odobriti. To je bilo menda edino res sporno vprašanje na tej konvenciji, v katerem so se imele izmeriti moči za in proti. Predsedoval je do-tični seji konvenčni podpredsednik Krist Stokelj iz Clevelanda, član glavnega odbora SSPZ. Ko je vprašal za besedo k Grillovemu predlogu Frank Zaitz, je kakih 50 ljudi dvignilo trušč po dvorani, češ, da se mu ne sme pustiti govoriti. Končno je Stokelj delegacijo vprašal, da-li Zmitzu dovoli besedo ali ne. Večina je bila za. manjšina proti. Stokelj je odloČil v prid manjšine, a ni obveljalo. Zaitz je govoril na kratko in pojasnil le, da je bila resolucija v pretresali ju pred dvema odsekoma in sta jo oba zavrnila.
Nato se je pričelo o nji na konvenciji glasovanje z rokami. Podpredsedniki so našteli zanjo večino, a "manjšina" se je upiraVa in zahtevala poimensko glasovanje. Spet je bilo nekaj demonstracije z obeh strani, a končno se je Krist Stokelj
le odločil dati vprašanje poimenskega gla-»ovanja konvenciji. "Kdor je za" in tako dalje, je dejal, naj dvigne roko. Kakih 40 odstotkov navzočih je glasovalo za. Nato je vprašal: "Kdo je proti?" Precej rok se je dvignilo. Toda ni zaleglo, kajti konvenčni pravilnik je določal, da se poimensko glasovanje mora vršiti, a ko ga zahteva merodajni odstotek delegacije. Menda 20 odstotkov navzočih. Tako je bil "sprejeti" predlog dan na poimensko glasovanje in izgubil z okrog 30 glasovi proti njemu. Glede uredništva Prosvete potemtakem ostane po starem. to je, da bo imela v glavnem odboru le enega, ki bo odgovoren urednik.
Stvar pa je vseeno značilna zato, ker se v tem slučaju Pro-sveta ni izkazala za popularno. Ko je F. Zaitz dejal, da je njena angleška sekcija ureje-vana boljše kot pa angleška sekcija kateregakoli drugega glasila jugoslovanskih podpornih organizacij, je zavrelo po dvorani iz okrog sto grl "no! no! no!"
Nekdo je zahteval, da naj se enega ali dva pomožna urednika odslovi, "če jih je preveč." Drugi je nato vzkliknil, da jih protežrra unija. In tretji pa je vstal in rekel: "Tudi jaz sem že leta in leta v uniji. A kadar me ena ali druga kom-panija ne potrebuje več, moram ven, unija gor ali dol." Dobil je k tej omembi prilično ploskanja.
Neugodno pri tej zadevi je bilo to, da se je šlo za vprašanje, ali naj se tudi Vatru Grillu da službo in odslovi koga drugega iz uredništva, "če jih je preveč". Ivan Molek je svoj oddelek dobro zagovarjal, a ljudje so glasovali kakor so se namenili. In če ne bi bil Frank Zaitz izvojeval glasovanja po imenih (roll call) bi bil predlog Vatro Grilla proglašen sprejetim, oziroma je že bil označen za sprejetega. In če bi to obveljalo, bi bil Grill izvoljen za urednika angleške sekcije z veliko večino, namreč če bi kandidiral, kar je nedvomno nameraval.
Cainkar imel protikandidata
V bloku, v katerem je imel vodilno besedo bivši .glavni tajnik SNPJ, M. J. Turk, sta bila tudi glavna odbornika SNPJ. podpredsednik Frank Bolka.' Milwaukee, in Frank Vrata-rkh, Luzerne, Pa. Voditelji "bloka" so želeli opozicijo le proti Franku Zaitzu, Vidni in nekaterim drugim, ne pa proti Cakikarju. Pa se je Frank Bol-
izjavil, da bo tudi CainKar imel protikandidata. In to je bil on, namreč Bolka, ki je dobil vzlic Caiukarjevi popularnosti 105 glasov in Cainkar 228. Bolka ni zatem kandidiral nikamor, razen za namestnika II. glaV-nemu pod-predsedniku in bil izvoljen.
Zelo lahko je prodrl za I. glavnega podpredsednika Michael Kumer (Universal, Pa.). Dobil je .272 glasov in njegov tekmec Joe Terbižan (Cleveland) .62 glasov. To je prvič, da je namestnik gl. predsednika tu rojen Slovenec. Mike, kakor ga ljudje po Penni kličejo, je bil podpredsednik konvencije in eden glavnih funkcionarjev v konvenčnem pripravljalnem odboru.
Se bolj lahko pot v kandidaturi za II. gl. pod predsednika je imel Camilus Zarnick (Cleveland), ki je bil izvoljen brez opozicije.
Sedanji bolniški tajnik Lovrenc Gradišek je bil izvoljen soglasno, ker ni imel protikandidata. To je mnoge presenetilo, ker so smatrali, da bo imel tekmeca, ali celo več tekmecev za to službo. , m
Med delegati se ijfc '«ušljalo, da bo kandidat za gl. blagajnika poleflr Mirkota Kuhlja tudi John Olip. Toda je bil Kuhelj izvoljen brez opozicije.
Za direktorja mladinskega oddelka in atletike je bil prvi predlagan Michael Vrhovnik, pa je nominacijo odklonil v prid F. Rezeka iz Girarda. Jaka kavalirstva so v tekmah za službe redka. Pa je tudi Rezek odklonil, češ, da ga morda kmalu potzovejo v armado; nato je v drugi nominaciji Vrhovnik kandidaturo sprejel m bil izvoljen brez opozicije. Njegova plača v gl. uradu SNPJ je, oziroma bo po 1. januarju $50 na teden.
Trije kandidati sa upravnika
Za upravnika publikacij S. N. P. J. so kandidirali sedanji upravnik Filip Godina, Milan Medvešek (Cleveland) in Anton Trojar (Chicago). Prejeli so prvi 173, drugi 116 in tretji 44 glasov. Za namestnika je bil izvoljen Anton Zaitz.
Milan Medvešek je bil zatem izvoljen v nadzorni odsek, namreč na isto mesto, kot ga je imel dosedaj.
Enako Fred Malgai, dodatna člana nadzornega odbora pa sta Andrew Grum (Detroit) in John Olip (Clarendon HiNs. 111.) Slednji je bit doslej član gospodarskega odseka, v katerega je znova kandidiral, a ga je pri ožjih volitvah «porazil Rudolph Lisch.
Tudi v porotnem odboru so velike spremembe. John Gor-šek (Springfield, III.) ni več kandidiral. Na njegovo mesto je bil izvoljen John Shular (Aima, Kans.). Njegov protikandidat je bil Vratarič (Luzerne), ki je dobil 113 glasov, Shular, ki je zmagal, 180, in F. Pečnik (Pueblo) 25 glasov.
Tudi članice upoštevan«
Na konvenciji je bil storjen poskus organizirati tudi ženski "blok", kar bi uspelo, če ne bi l bilo preveč aspirantk v odbore,, kakor jih je bilo tudi v "moških blokih". Vzlic temu sta prodrli v glavni odbor dve ženski, in sicer Josephine Močnik (Cleveland) v porotni odsek in Uršula AmbroŽiČ (Minnesota) za distriktno .podpredsednico.
Iz porotnega odbora pa je šel John Terčelj (Strabane, Pa.), ki je bil od početka svojih aktivnosti eden izmed naj-vestnejših članov, odbornikov in bojevnikov za SNPJ. Frank Barbič, o katerem so splošno menili, da ga je konec, kar se izvolitve gl. odbora tiče, pa je zlahka prilezel nazaj. Bržkone njegovi dopisi zanj več ljudi pridobe kot pa jih "odbijejo".
(To poročilo bo nadaljevano v prihodnji in v nadaljnjih številkah.)
SVARILO
Kakor nas obvešča zvezni zakladniški vladni oddelek, je zvezna tajna policija zasledila nove »ponarejene dvajsetdolar-ske bankovce, ki so predvsem na vzhodu v prometu.
Na ponarejenih bankovcih, ki so v rokah tajne policije, je zelo vidna črna >pika pod koncem nosu. Portret je temen in pikast z zlovoljnimi potezami okoli ust.
Serijske številke so nekam zamazane, malo širje in nered-nejae od onih na pravih bankovcih. Fascimili podpisov zveznega blagajnika W. O. Wood-sa ln finančnega tajnika A. W. Mellona.
Čekovna črka je lična številka sta na sedanjih pravih bankovcih na desni strani zraven zelenega pečata. Na izsle-denem ponarejenem bankovcu sta čekovna črka in lična številka naravnost pod veliko črko zasenčene besede TWENTY. Takšni ponarejeni bankev-ci so v prometu med belci in črnci večinoma na vzhodu.
Kadar vam pride tak ponarejen bankovec v roke, je najbolje, če se ravnate po sledečih navodilih:
Nikar ga ne vrnite, nego nemudoma obvestite o tem polici jb!
Skušajte pridržati na ta ali oni način tistega, ki vam ga je dal.
Nikar se ne prepirajte! če že ni drugače, recite, da bo vzela policija to reč v roke.
Če <xlide tisti, ki vam je dal tak ponarejen bankovec, si napišite popis njegove osebe! Napišite si tudi licenčno številko vsakega avta, ki pride morda pri tem v poštev.
Zapomnite si tole: Vsi neznanci niso ponarejalci, ali vsi ponarejalci pa so prejkone neznanci!
Vabilo na prireditev
Progresivnih Slovenk
• %
Conemaugh, Pa.—Tukajšnji krožek Progresivnih Slovenk priredi domačo zabavo v soboto 11. oktobra v Slovenski dvorani. Igral bo dobroznani orkester Frank's Trio z radio postaje WHJB v Greensburgu. Kadar on zaigra polko, človek pozabi na ves revmatizem.
Seveda bomo poskrbele, da boste portreženi tudi z drugimi dobrotami. Na razpolago bodo okusne kranjske klobase in tudi žeje ne bo treba nikomur trpeti.
Vabljeni ste vsi od blizu in daleč. Ne bo vam žal, ako pridete, kajti skrbele bomo, da se boste pristno zabavali. Veselica se prične ob 8. zvečer in vstopnina je le 35c. Torej na svidenje.
Angela Mele, tajnica.
SLOVENSKE IN j ANGLEŠKE KNJIGE	
	» • Največja slovenska
	knjigarna v Zed. državah
	Pišit9 po cenik PROLETARCU
	2501 S Lavvndale Avev Chicago
	v .K«
4
ProUtarec, October 1f 1941.
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
e •
r
KOMENTARJI
"Big Tony" iz Californije je kandidiral za delegata na lyjn-vencijo ii.NPJ. Bil je poražen. Priäel je v Pittsburgh vseeno in z njim njegova soproga, ki je po dolgotrajni bolezni sp2t čvrsta in zdrava. Nekateri so ga priporočali za vratarja. Bilo je boljäe, da njihov nasvet ni bil upoštevan. Javno niti izrečen ni bil. Tony je bil med prijatelji in s konvencije se je prijateljsko poslovil. Nato je odšel k prijateljem v Cleveland in od tam pa potoval s prijatelji k prijateljem domov v Čalifornijo. Tak je "Big Tony", naj bo v sreM, ali v nesreči, vedno je med prijatelji.
Coloradska delegacija se je<
v Pittsburghu fino postavila. Predlagala je Pueblo za prihodnje kern venčno mesto SNPJ, dobro vedoč, du ne bo zmagala, in ako bi, je bi čakalo nič koliko dela. Pri vseh glasovanjih so se koloradčani razumno odrezali in v gl. odbor pa poslali spet Ed. Tomšiča Vi Walsenburga. Menda je ni bilo služnejše skupine, kakor je bila iz države srebrnega dolarja, čeprav je tudi rm*d njo na sestankih tu in tam prUlo kaj navzkriž.
Trik, da se prikaže urednika Proletarca za sovražnika kampanje v pcmoč naAim ljudem v Sloveniji in drugih krajih Jugoslavije, se ni obnesel. Janko N. Rogelj, Anton Sabec in sli-eni so se torej močno ukanili.
"Se po apglesko!' ao se čuli vzkliki na minuli konvenciji SNPJ in SSPZ. Izgleda, da bo čez štiri leta le še vzJc likanje, "tudi po slovensko nam raztol-mačite, za kaj se gre." To je v sedanjih s razmerah naraven proces in naši old timerji so se mu že do kraja privadili. Zato gevore v sili na konvenciji in na konvenčnih priredbah po angleško, pa če znajo ali ne. To se ne tiče le ene, nego vseh jugoslovanskih organizacij, t podpornih in drugih.
Hrvatski kemunisti se v zadnjo konvencijo SNPJ niso ume-1 šali, čeprav se je vršila v njihovi trdnjavi. Imajo pač drugega posla v izobilju, pa tudi izkušnje imajo, da je za napredno stvar boljše, če jih ni zraven.
Frank Zaitz ga je na konvenciji SNPJ "polomil", ker ni v opi-ovanju rredlaganih mest za prihodnjo konvencijo omenil tudi Eveletha v severni Minnesoti. Pa se je vzlic temu izteklo tako, da je Eveleth zmagal. Rojak T,e*ar iz Eveletha In 19 njegovih tovarišev in tovarišic minnesotske dele-
gacije se je vrnilo radostno domov, kajti [prvič v svoji zgodovini se bo vršila konvencija največje slovenske podporne organizacije v njihovi sredini. Zaitz, ki so ga kritizirali, je imel v svojih omembah tudi Eveleth s priporočilom, da ako se gre za zdravje delegacije, je to najprikladnejše mesto. In za agitacijske namene pa I)e-trojt. A ker je mero petih minut prekoračil in nato dobil ie par minut za nadaljevanje, je dosegel le, da je — Eveleth zmagal. Delegat Travnik pa je ponosno vzklikal zaeno z velikim napisom na stehi: "Detroit NextV-
V Barbertonu je meseca
septembra začel .novi župnik fare Prejetega Srca izdajati časopis v slovenščini in angleščini z naslovom ."Naša Fara — Our Parish". V prvi številki župnik Jager oznanja, da »¿redno je list izdal, je vprašal škoga Josepha Schremlx<a za dovoljenje, ki mu je odgovoril, da naj paskusi. Biti pripadnik 1 cerkve pomeni stroške. Verni-kova naloga je ne samo skrbeti za svoje večno izveličanje, nego tudi prispevati za vzdrže-1 vanje svojega kaplana, župnika, dekanije, škofa, pa skozi do papeža, in vrh tega pomagati misijonarjem, darovati za šole itd. Župnik Jager v Bar-bertonu se je lotil še posebne nalete zgraditi novo cerkev, ki bo atala nad $60,000. Slovenska banka v Clevelandu mu je obljubila $21,000 »posojila, verniki pa so zbrali v gotovini in v obljubah (pledges) $25,000. Manjka še "kakih $14,000," pravi father Jager. O tem je pisal v svojem listu med drugim:
T«rt} do itd*] premoremo prftli' ¿no $46,000. to jo gotovino, posojilo in obljube. "pled§e»." Manjka nam Icrej še kakih $14.000. To moramo zbrati med •oboj. deloma t prupevki, deloma i privatnimi posojili. A teh ud.-jih ne bomo smeli več »brati, kakor kakih $6,000. Banka in škofija ne bodo dovilil. Torej?
Zatp tam razposlal osebna piMna k sem farnim drnšinam. In protim prav vijndnoi upoštevajte jih in sku- , šajte nanja povoljno odgovoriti, to «e pravi: pošljite naaaj karto, da »tej voljni ie prispevati. Vsak dar bomo j hvaleano •prejeli, a »kušaj v»aka dr*»- j tira do*eci avoj delci; prispevek sto dolarjev. Kateri *te pa ie dali $100,-C0. le vam je kolilkaj mogoče, sku •a jte ie ka| primakniti. Dobri in pravilni Bog vam bo povrnil, da vam M tp ne bo aiiesar manjkalo.
Gedali smo načrte rasnim kontrak-torjem. da podajo svoje ponudbe, "bidr." Do opoldne, nedeljo 14. septembra jih morajo oddati, popoldne cb eri uri ima •tavbvni odbor sejo •kupno s arhitektom, kjer bomo določili kontraktorja. Drugi d«n poj-dem k prev«. škofu, kjer mu predlo-ima, koliko denarja imamo in koliko
% VJj -t J I * '■H 4
bo natančno stavba stala. In tedaj so
bo odločilo . . .
ti J»iw it ^ili'* d^» Faroni. deJojtaM»,	fcJtro. d«
s« bo vsa dobro odločilo! In Bog gani
srca faranov, da bi voljna ^rispevaji.
tako da nam bo mu g oče takoj satelit
V sredo 3- »•ptemkra smo indl
BOGAT LOV NACIJSKIH VOHUNOV IN V0HUNK
Jj	PRISTOPAJTE K
J SLOVENSKI NARODNI » PODPORNI JEDNOTI
i
2
3 USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ S CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO %
1	NAROČITE SI DNEVNIK	5
5 "PROSVETA" i
M	' tr ! U	S
3 Naročnina sa Zdruiene driave (laven Chicaga) In Kanado $6.00 ^ J na letni $S.00 ta »•> !«»•* 5® ** *«lr*	»• Chicago in Clcem
'	$7.80 sa celo leto; $3.75 >a pol letat ta inoaemstvo $9.00.
. ---
J 20.17
S	rhlratfo. Illmofo	j
». Lawrtdale Avenn«> S
javno rasprodajo obok hiš, kjer bo stala nova cerkev, ki sta oaas prinesle $397.00. Dobri «o!
Father Jager je v gori citira-nrni nasvetu naletel med rojaki v Barbertonu na težko^o glede dvorane. Njeg	rt nam-
doloma \ciiko dvorano pod cerkvijo, kar zelo neprijetno zveni na ušesa Članov druMva Domovina, ki že ima dvorano. Za naselbino v Barbertonu #ko-rt da zadostuje in tudi v*e katoliške prireditve vnie v nji. Ampak kaj pa dohodki, opominja Jager. Ako je dvorana last župnije, jih dobi ona! če pa je posest koga drugega, o-stane tudi dobiček drugje. Pa poudarja: ,4Ce hočemo, da se bodo katoliške organizacije, zla>ti cerkvene, razvijale, nuj» no ¡jotiebujemo avoj prostor. Z reiitanjom drugod ni dosti prida." — Tudi slednja ugotovitev ni nič kaj prijetna za odbor dvorane druHva Domovina, ki je ¿el na roko cerkvi in dru-fttvom kolikor je mogel. A župnik Jager pravi:
Saj v»ak sam v«, da ja vso kaj
drugega, biti v rentu ali pa biti v svojem. V svajem si tam gospodar in storit, kar kočes. Kolikrat potrebuje fara prostor kar na bitro, to ali ono prireditev hoče iaseti, p« no v«, ali bo mogoče ie debiti dvorano ali ne. Saj vemo. da sahteirajo ponekod celo še«t mesecev naprej napoved in aro. če pa jo dvorana doma, se pa lahko napravi prireditev, kadar hočemo, kolikorkrat hočemo, saj sme gospodarji! In pri prireditvah pride denar in denar . bomo solo rabili! In farani, slasti mladina se bo vedno bolj navesala na faro, čim večkrat pride v stik a cerkvijo in iupnikom na ta ali oni način, no samo v cerkvi ampak tudi pri rasnih prireditvah.
Zares, kdor jo proti farni dvorani, je ali jako naiven, ali pa iasa korist koga drugega pred očmi . . . Jaa in pa veliko dobrih faranov imamo le korist fare prod očmi, aato smo prepričani, da dvorana pri cerkvi mora biti in tato tudi bo!
Tako torej dobi Barberton oziroma llovenska naselbina tu
*e eno dvorano in novo cerkev, škof Schremb« je načrt odobril pogojno, da se v dvorani ne bo pijančevalo in uganjalo pregreh. t upnik Jager mu je obljubil, da v dvorani ne misli postaviti "Maine bare", a žup-ijanom pa je zagotovil, da se ga bo kak kozarček vzlic temu dobilo v nji. — K. M.
HBZ ima poseben sklad za vnanje dajatve. Imenuje ga narodni sklad, v katerega plačujejo člani po 3c na mesec. Ker ima HBZ. okrog 90,000 članov, pomeniji 3c od člana že precejšnje dohodke. Meseca septembra je odbor HBZ prispeval Rdečemu križu v pomoč Jugoslaviji $10,000, ruski sanitej-ski organizaciji $2.600, Rdečemu križu Velike Britanije $2.-500, in Rdečemu križu Kanade ter Zed. držav vsakemu po $500. Na seji odbora HBZ, kjer so dovolili te vsote, je bil zelo ostro prijeman gl. predsednik Ivan Butkovič, čeA, da je s svojo taktiko "hrvatizma" storil vtit kot da je HBZ z "domobranci" (hrvatskimi fašisti) in s tem izazval glavni urad v razne nepriliike z oblastmi. Tudi urednik "Zajed nič ara", Milan Pet rak, jih je na seji prilično sliAal. Wm. Boyd in večina drugih odbornikov ao zahtevali, da noben glavni odbornik HBZ ne sme služiti "ustaiu" Pave-licu, ki je poglavnik "neodvisne" hrvatske držav«, niti nobenemu drugemu Muiwolinije-vemu ali Hitlerjevemu agentu. Butkovič je irzjavil, da je sicer v prvi vrsti Hrvat in za Hrvatsko, a ob enem zvest Roosevel-tovi vnanji politiki. To je izrazil tudi na konvenciji SNPJ v svojem pozdravnem govoru in na banketu SMPJ. Politika je pač polna muh. — H.
Pomoč itirtmu kraju bo kaj
zalegla le, kadar bodo Zedl-njene države fn Anglija dovolile polil jati tja ladjo za ladjo, natrpano z živili: PoAiljati tja dolarje na račun papeža nt pomeni sedaj drugega kakor pomoč Vatikanu »n Ttaljji. — J. P.
čita danes v strašnem trpljenju in groznem ponižanju vseh ev. rojmkih ljudi, ki ao postali žrtve fašistične podivjanosti ¡n razuzdanosti.
PapeMvo je evropska Ijud-stva pripravilo za to, da jih se-daj fašizem lahko mrcvari in muči. kakor se mu »poljubi. Pa. peMvo je bilo v svoji največji slavi to. kar je danes fašizem.
Kdor povzdig uje pa pest vo, je papeški fašist. Ljudje, nikar ne imejte nobenega pasla z njim! Varujte se pred takimi agenti? Ti so za pa pest vo, ne pa za vas in tiste, ki so vam dragi.
to prod nedavnim je priila tvesna tajna policija veliki salegi nacijskih vohunov in vohunk v New Yorku na •lod. Na Ulj sliki Jih jo videti ntkaj iamed 23 nacijskih spijonov, ki jih je prijela tajna policija, kako grodo na brooklfntko svetno todiiče pred sodnika GaUtona. Štirje mciki i« tri ienske so se prisnali sa krive. Za vsakega obtoianca Ja določena varščina v anesku po $25,0000. Na skrajni levi je svesni maršal.
Rev. Zakrajiek se obljube, i menu. da se ne bo več pečal a "politi- j NesavUn« Hrvatska Država
ko", prav nič ne drži. To je bi-1 (v Pittsburghu) poroča, da delo v tej koloni že parkrat ome- la poglavnik hrvatske drŽave njeno. Ako je njegov namen'dr. Ante Pavelič od 16 do 18 res ta, da se pomaga staremu ur na dan. To bi bilo hvale vre-kraju, to je, Sloveniji, je nje-j dno, ako bi res delal za Hr-jtova taktika zgrešena, ker bolj vatsko, ne pa zoper Srbe, in za ¿koduje kakor pa koristi na- Mussolinija in Hitlerja.
Papeštvo in fašizem
Kr&an*tvo ni morda kaka cerkev, kakor ai morebiti ta ali oni predatavlja; niti ni oblaiit kakega cerkvenega poglavarja. ki si domišlja in trdi, da je božji namentnik med nami Zemljani. Krščanstvo so načela resnične filovečnoeti, zlatih pravil strpnosti, človekoljubja v najboljšem in na po polnejšem pomenu te besede. Pol tisočletja pred ustanovnikom krščanstva so bila U krasna načela te znana tedanjemu zelo omejenemu svetu, ki ai jih pa ni znal uveljaviti. Toda tedaj, ko se je klaa&nJ vek bližal svojemu koncu, jih je uveljavilo krščanstvo in danes bi bili ljudje prejkone povsem drugačni, kakor so, «če bi papestvu, izrod-ku krščanstva, ne bilo uspelo obrniti vseh tistih vrlin v pravo nasprotje leteh, a pri tem jih ■pa še vseeno ohraniti za izvesek stare firme.
Najbrž bi bila veda dandanes že na tako visoki stopnji, da bi se bik) ČloveAtvo otreslo že svojih živalskih nagonov in bi se mu sedaj skoro gotovo ne bilo treba tresti pred največjim in najhujšim divjaftvom vseh časov — pred fašizmom, ki je natančen posnetek papeAkih zk)-dejstev srednjega veka, pred faAizmom, ki se je zlegel bas tam, kjer inuijo "božji namestniki" svoj glavni sedež v družbi lis j »kov v jezuitskih suta-nah, pred fašizmom, ki mu je dajalo potuho papeštvo, ker je mislilo, da se bo dal vpreči v njegov vo«.
Kakor je nam vsem prav dobro znano in ko< nam pripoveduje tudi Ernest Haeckel v knjigi "Dle VVeltraetsel", je papežka moč stoletja in stoletja neusmiljeno divjala proti vsemu, kar Je delalo napoto njeni oblasti.
FaAizem lomasii po isti poti in na enak način. Tudi on ne pozna v tem nobene meje, pa uničMije narod za narodom, ker misli, da mu mora hlapčevati ves svet.
Na mesto krfcčanske ljubezni Je nastopilo prenapeto sovraštvo do vseh drugovercev. Pipeltvo je preganjalo in uni-Čevalo vsako drugo vero. Hit-leriatm aH fa»h&em ne pozna nobenih drugih političnih smernic. On zatira in ubija vse tiftte, ki ee upirajo služiti njegovim zločinskim namenofn. Hitlerjeva organizacija je u-strojena natanko po vzorcu papeike mkvfricije. Do pfcčice Ji J« enak«. Njegovi gestapovcl
7
so papeški inkvizitorji svojega Časa.
Za oblasti zloglasnega velikega inkvrzitorja Torquemada (1481-1498) je bilo samo v Španiji sežganih na grmadi o-sem tisoč živih krivovercev, devetdeset tisočem se je zaplenilo premoženje, hkrati pa so se kaznovali z zelo občutnimi cerkvenimi pokorami. Na Nizozemskem je klerikalna krvoločnost za vladanja Karla V. terjala najmanj petdeset tisoč Človeških žrtev. V prismojenih in naravnost zločinskih križarskih vojnah je bilo na tisoče in ti'oče muadih Življenj žrtvova-nih na oltar papeške objestnosti in domišljavosti. Po slovenskih krajih so se morali tisti, ki »o poskušali pomagati naeim ljudem iz teme in nevednosti, skrhati kakor največji zločinci pred Železno pestjo nadutega papeštva. Proavetljenost je bila tedaj največji greh, ki se je kaznoval s smrtjo na grmadi ali pa na natezalnici.
Fašizem divja prav tako v današnjih dneh, ko pravimo, da smo civilizirani. Kdor se mu ustavlja, je zapisan smrti — sramotni ali pa grozno mučni počasni smrti. A papeštvo samo moli. .. Moli in obenem že računa, kako bi se po sedanjem fašistK-nem razgrajanju, besnenju, pokončavanju, ugo-nabljanju in ubijanju zopet dokopalo do svoje nekdanje oblasti ter zapovedalo tistim, ki so res krščanski, 7. brutalnostjo naduteža: "Pro«kyno-se!"
Ko se je razlcixalo tuljenje trpinčenih, so se zlfvala v Rim — Rimu je bil davčno podvržen ves krščanski svet in namišljeni božji namestnik na tem svetu In njihovi pomagači so se kopali v nasladah in mnogovrstnih -pregrehah. Menihi so se valjali v blatu najgršega vlačugarstva in pre&estva. Objestni fn sifi listič ni papež Leon X. Je vzkliknil: "Kakišne prednosti nam je prinesla ta bajl<» o Jezusu Kristusu!"
t) a, prinesla je pape*tvu prednosti, ki pa niso izvirale iz naukov Jezusa Kristusa, nego
fz satanske malopridnosti zverinskih inkvizKorjev in . neskončne nevednosti tedanjega Čltfveka, prednosti, ki so posadile papeštvo na prestol naj-bre zob zime j*e in na>krutejše oblasti na sVetu. Perzijski kralji so bili pravi pravcati pritlikavci v primeri z rimukimi pa
morejo kosati z njimi. Učenci prekašajo svoje učitelje.
Cerkveni red je gospodoval po Evropi, a stanje evropske družbe je bilo kljub temu in navzlic »trahu božjemu do skrajnosti malopridno in ničvredno. Fevdalizem, tlačan-stvo, vdanost v božjo voljo in meniMvo je vladalo v deželi; ubogi hlapci ali helotje so bili veseli, če so smeli «postaviti svoje borne kočice v območju gradov in samostanov svojih duhovnih in posvetnih tlačiteljev pa izžemalcev, ki so bili največji lopovi pod božjim soncem. Za vsem tem boleha svet Še dandanes. Se danes se ni človek odkrižal tiste vdanosti v božjo voljo in Ae sedaj misli, da je pred samim Bogom, ko poljublja na kolenih namišljenemu božjemu namestniku svilene sandale. Ta pasja vdanost v božjo in papeževo voljo je človeštvo privedlo tako daleč, da moreta Mussolini in Hitler počenjati tako vnebovpijoča zverinstva po celi Evropi z blagoslovom in odobravanjem raznih škofov, ki so stebri rimske gp papeštva. če bi papeMvo ne bi?o vbilo tiste trapaste vdanosti ljudstvom v glavo, bi bilo marsikaj drugače in svet bi ne imel sedaj tistih dveh rokoma vh ar j ev na glavi.
"Neznanje, revščina in pra-1 znovernost, to vse se je združilo s kvarnim vplivom celibata samo za to, da se je mogla popolna pa peška moč venomer večati," pravi dobro Buechner.
Izračunali so, da je prenapeta "krščanska ljubezen" v em najsijajnejlšem papefckem Času terjala nad deset milijonov človečkih žrtev. Koliko več milijonov tajnih človečkih žr-ev pa so terjale «plodnosti taco ikodljive in preklete uredbe papeAkega absolutizma, ka-krftne «o celibat, spoved in posiljevanje vesti! O tem zadnjem bi bilo zaman iskati zapiskov po arhivih. Ali lahko pa se njihna žalostna zgodovina
Roosevelt pridobiva papeža proti osisču
Dasi Zed. države ne priznavajo nobene cerkve za državno vero nego jamčijo enako svobodo vsem in vsaka se mora sama vzdrževati, je v tej vojni predsednik Roosevelt za svojo osebo priznal važnost rimskokatoliške cerkve in poslal v Vatikan svojega osebnega poslanika v osebi bivftega predsednika jeklarskega trusta My-ron-a C. Taylor-a. Kmalu za tem ko se je Italija umešala v vojno, se je Taylor vrnil v Zed. države. Predsednik Roosevelt je med tem ekuäal s pomočjo zaupnih višjih duhovnikov po-izvedeti, da-li bi bil papež pripravljen pritisniti na Mussolinija, da sklene z Anglijo separatni mir. Kaj je izvedel, ni znano, a sodi se, da v Vatikanu niso bili giuhi za t« vabila, ker Je Roosevelt pred več tedni *pet poslal v Vatikan svojega poslanika Taylora, ki se je tam posvetoval, nato pa odšel v London konferirati s Churchillom in Edenom, na kar se je znova vrnil v Washington, da poroča Rooseveltu osebno kako in kaj.
Težko pa je, da bi papežev vpliv v teh dipkmiatičnih prizadevanjih proti osidču kaj prida zalegel, razen ako se julijansko ljudstvo naveliča Mu*-solinijevega režima toliko, da ga zavrže. A Hitler računa na to mo<žnost in njegove Čete so pripravljen«, da okupirajo Italijo, v kolikor je že niso.
Cene rastejo
Jajca na amerifckem trgu so sedaj dražja kot kdaj prej v zadnjih 15 letih. Za ducat jaie je sedaj cena do 15c vüja kakor pred letom in ke višja bo pozimi. Draži se tudi kruh. mleko — sploh vse potrebščine.
Kdo financira organizacijo America First?
America First, ki je v svoji propagandi proti vojni potrosila že milijone dolarjev, vzlic zahtevam v javnosti ni hotela objaviti imena vseh prispeva-teljev, pa jo bo v to bržkone primorala vlada, oziroma kongres. Ogiba pa se izdati imena zato, ker je med njimi mmgo bogatih pronemcev, kapitalistov in pa sovražnikov A npli ie ter predsednika ROosevelta.
Kadar ss gre sa načela, ne bojte se saater!
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printiiig Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. MOHAWK 4707
PROLETAREC SE TISKA
PRI NAS

«iiiliiaiilliai1^
Prva slovenska pralnica te priporoča rojakom v Chicagu,
Cicem in Berwynu.	fl
laiiiiiiiniiiiii
I Parkview Laundry
FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI N, lastnika Fina p« »strežba — Cene smerne — Delo jamčeno
i 0
0
0
Ttlafonl: CANAL 717«—7173	f
1727-1731 W. 21 »t Street	CHICAGO, ILL ,
peži. Le fašistični kolovodje 1 s • ® ■ ■ i bAAbvA ŠŠ
Prcletarec, October 1, 1941.
S
0 LETOŠNJEM DAVČNEM ZAKONU
Davki »o breme, ki ga nihče raii ne nosi, dasi je neizogibno v vsaki urejeni človeški družbi. tairoma deželi. Toda v demokratičnem sistemu, ki ga imamo tu v, Združenih državah. bi morali biti davki tako porazdejeni in naloženi, da bi jih plačevali \sak po svojih močeh, in John T. Jones, ki j dne 6. septembra govoril po ra diu za organizacijo CIO in De lavsko nestrankarsko litjo, j< dejal, da se ni niti od dale' •poštevalo to načelo v letošnji davčni zakonski predlogi, ki ji
•	predsednikovim podpisom že poslala deželna postava.
Omenjeni delavski zastopnic e razložil in opisal letcinji davčni zakon takole:
Vsak industrijski delavec v -.»k kmet, vsak pokliepi člo-v t k in vsak majhen trgovec je sediij revnejši, kakor pa je bi) I red tednom dni.
To je res z cžirom na letošnjo davčno zakonsko predlogo, ki -ta jo sprejela poslanska /bornica in senat. Je največja davčna predloga v ameriški zgodovini in obenem pa tudi najkriv.\5nej*a. Po njej bodo naloženi davki na posamezne «sebe, ki zaslužijo po $15, in na zakonske dvojice, ki imajo sajmo po $30 dohodkov na teden, med tem ko bo lahko velika industrijska korporacija. kakor je n. pr. industrijska drjžba General Motors, posnela in vtaknila v svojo mošnjo $210,000,000 čistega dobička, preden ji bo treba plačati le en cent prebitninskega davka.
I>*ne« se zgodovina ponavlja.
Narod se še spominja vojnih milijonarjev iz dobe, ko se je pisalo 1917-18. Tedaj se je zaklel, da se kaj takega ne bo ve«} pripetilo. Se pred nedavnim je dejal predsednik Roosevlt: "Prišel je čas, ko bo treba ad-rtraniti dobičke rz vojne." Da-
•	rie so pozabljene to besede.
Vnovič gleda ljudstvo, kako Kredo ogromni dobički v bisa-Ke (rjaških korporacij z o-hrambnimi naročili. Teh veli-kanskik dobičkov niso obdavčili, čeprav je to obljubila administracija pred par meseci. Namestu tega je kongres sprejel davčno zakonsko osnovo, ki bo ožemala siromake.
Senat in poslanska zbornica sta pri tem popolnoma prezrla nasvet, ki so ga dali zastopniki zveznega zakladništva, ko -o prišli pred davčni odsek. Ti predstavniki so zahtevali, naj se naložijo težji davki na dobičke industrijskih korporacij in šele >otem primerno povečajo dohodninski davki, ki bi priza-(Jeli osebe z nižjimi dohodki. Kongresni voditelji v poslaniki. zbornici in senatu so pa podpirali vse dolčbe za obdavčenje malega človeka, a nasprotovali pa priporočilom za primerne davke na korporacij-ske dobičke. S tem so izdali interese preprostega ljudstva.
iz analize te davčne predloge se vidi, da ima drugačno mero za skupine z majhnim dohodkom in drugačno za posameznike in korporacije z velikimi dohodki. To je davčni zakon, ki nudi pomoč bogatašem na rovaš siromakov.
Prvič v zgodovini te dežele imajo posamezniki, ki zasluži-J<> tako malo kakor po $15, in zakonske dvojice, ki imajo ta-k<> malo malo kakor $30 dohodka na teden, plačevati ne-!>f dne davke. Tako nizki '«'Hn/ki te ne zadostujejo za .jna življenjsko merilo, in ^k znesek, ki se bo plačal iz niih za davke, bo pomenil hrane, manj obleke in *lab<e bivališče za milijone a-njeriskih delavcev in kmetov.
tega bodo morali ti mezdni delavci in kmetje z ni?ki-ni' Inhodki plačevati na sto in *tf> milijonov dolarjev za zvi-^ne prodajne davke, ki jih bo-<l<> plačevali vselej, kadar bo-,,f) ^»pni škatljico vžigalic aH ^lektrično hruško, vsako pot, I '»idejo v gledališče, vselej, ko j m bo treba kupiti kako potrebno reč za Avtomobil ali radio itd. skozi dolg seznam Potrebščin, ' kj so sedaj težje ' (,"včene kakor kdajkoli po-pr,,J- Odjemalci že plačujejo « ntl>osrMnimf fn posrednimi več kakor polovico zvez-tlafatev ali davkov. Po se-
RUSKA VOJAKA POMAGATA RANJENEMU FINCU V BOLNIŠNICO
ianjem davčnem zakonu bodo norali plačati še več.
V primeri s tem težkim davkom, naloženim na pleča skupinam z nizkim dohodkom je v davčnem zakonu mnogo špranj, skozi katere se bodo leobdavčeni izmuznili velikanski dobički in dohodki bogatih oiporacij in posameznikov. Tudi v svojih davkih, dolcče-lih za korpcracije, nudi ta no-a . ostava ugodnosti korpora-:ijem z velikimi dobički, ki jih dreka majhnim podjetjem.
Skozi špranje, puščene za lorporacijske dobičke, bi se n. ir. begata du Pontova korpo-acija lahko izmuznila tako, da bi ji bilo dovoljeno narediti 555,000,000 dobička na leti, vreden bi ji bilo treba plačati ?n sam cent davka na odvečne iobičke. Kaj takega omogoču-je določba, po kateri se imajo iabički, narejeni od kake korporacije letno v Šcirih letih med 1936 in 1939, za 'normalne' in se zahteva plaič.tnje davka le na zaslužek naj tistimi tako zvanimi 4nof maln-ni* dr>bički. Tako bodo velike movite družbe plačevale pravzaprav manj davkov kak »r nove in manjše trvdke.
Ameriško ljudstvo se je pripravljeno žrtvovati za ohranitev svojih svobodšcin. Ali je pa yroti temu, da bi njegovo žrtvovanje pomagalo polniti velikim korporacijam že tako in tako dobro nabasane mošnje. Vendar pa je ravno to, kar se bo ¿'¿odilo na podlagi določb nove davčne postave. Korijres je poslušal glas monopolistov in vojnih milijonarjev, a gluho uho pa je imel za delavce, kmete, poklicne ljudi in majhne podjetnike.
V demokratičnem sistemu je temeljno davčno načelo to, da se morajo davki porazdeliti na podlagi možnega i Zelo važno načelo pri tem je tudi to, da si posebni interesi ne bi smeli kopičiti ogromnih ¡.remoženj iz narodove nevarnosti. Kongres ni prav nič vpo-števal takih načel v tej zakonski predlogi.
TISKOVNI FOND Presojanje dogodkov PR0LETARCA «loma In po «veta
Boj mm f»*»ki bojni črti proti Leningradu ie vmIio b««»i a v»o fnrijo kakor na ofttalih rutko-netnikih boji-¿¿ik, ki «a rastesajo tja doli do Od cm v bojni fronti, dol «i nad 1SOO milj. Na «ornji «liki ja videti. kako pon^aata dva ruska vojaka ranjenemu Finci» na poti a bližnji la «aret.
TERMITI
IV. BREZNIK
Za staro evrojksko in azijska ¡jo, po ra*i, ki v njih živi, in po
Histerija narašča
Charlesa A. Lindbergha in njegove pomočnike sedaj odprto dc!že zavezništva s Hitlerjem. Posebno zato, ker je Lindbeiijh v enemu svojih nedavnih govorov napadal Žide za hujskače v vojno in jih označil za nevaren element, ker kontrolirajo fihnsko industrijo, radio, velik odstotek financ in mnogo Časopisov. Vsi ameriški fašisti vseh vrst so z Lindber-ghom in med njimi so se izgubili tudi iskreni pacifisti, izola-cionisti in takozvani thoma-sovci.
Zvezni preiskovalni biro je dognal, da organizacija A me flea First, v kateri prvačijo Lindbergh, senatorji Wheeler, Nye, Brooks in več drugih,. uporablja kuverte senatorjev Jn kon-greanikov, katere so proste poštnine, v propagandne namene "proti vojni", oziroma v prid Nemčije. Prizadeti poslanci so se po tem dognanju otepali z izgovorom, da so njihove kuverte rabili brez njihovega dovoljenja ali pa tolmačili, da niso vedeli, v kak namen bodo služile.
V New Yorku je sovraštvo Ircev in Nemcev do Židov naraslo že na histerično točko pa tudi drugod kipe strasti. Nesreča pri tem je, da propagandist! proti vojni v resnici niso proti vojni kot taki, nego so zoper le zato, in sejejo zmedo v ameriško javnost, ker hočejo obvarovati Hitlerja in vsejati njegov sistem tudi v Zed. državah.
Četovanje se jača
Kakor poročajo fz Budapest e, so oblasti v Bel gradu dal* ustreliti 50 talcev (srbskih 'komunistov'), ker je bil obit en sam nemški vojak.
Jugoslovanski četniki »o sedaj ¿zborno organizirani pod vodstvom bivših oficirjev iz jugoslovanske vojske. Med p jim i vlada popolna vojaška discipli-
kulturo je bila vedno zemlja čudežev Afrika, iz katere je vselej prišlo kaj presenetljivega. Tudi v živalskem svetu jj pokazal afriški kontinent naj-redkejše in Čudovite vrste ži-plačevanja. vali. Tam so našli slone, pjvo-dne konje, žirafe, leve, člov?-ške opice iCii. Največje presenečenje pa je bilo sporočilo raziskovalca Smeathmana leta 1781. o kol osa In ih stavbah majhnih žuželk, ki se imenujejo termiti.
Termiti žive skupno v velikih družbah, v gnezdih, ki so še bolj čudovito z^rrajena nego mravljišča in čebelni panji. Spadajo v lastno živalsko vrsto, ki ima za seboj zgodovino več milijonov let in se je pojavila na svetu mnogo pred človekom. Te živalice so zelo majhne; največje dosežejo komaj našo malo čebelo. Podobne so mravljam, vendar ne spadajo v niihovo vrsto.
Narava je malo bitij tako slabo oborožila za življenski boj kakor termite. Termit nima niti čebefoega žela niti
materialu, ki jim je na razpo lago. PcnekoJ njihove stavbe do 12 m vi?" c k t*: če primerjamo velik;:, t termita s človekovo, bi morali- IJi Jj^ graditi stavbe, vkoke na J 4,500 m, da bi dfseffli* termite! Najvišja človečka stavba je pa dc.tlej visoka samo 415 m (v N<:*v Yorku), dočim je veljal dol^o ča^a 300 m visok Kiflov stolp v Parizu za rekord v človeškem stavbarstvu.
Termiti ne zidajo svojih bi-vaMič kakor mi Svoje hiše od zunaj, temveč priv obratno od znotraj navzven. Se bolj bosta občudovali mojstrstvo termitov, če povemo, da so termiti slepi. Teimit ne vidi, kaj gradi. Pa, četudi bi ne bil slep. bi ni-
XXIU.
Na piedlog Anton* Tomšič« iz Oaklanda, Calif., n« «pel uprave in i sodelovanjem sodrugov in aomiilje-nikov, je bil« v aadnjih p«j- tednih zbrana veéja vsuta. ki ¡H» j« prispt-vttli aledeii:
Chicago, lil. Frei A. Vider $3.00. Aliquippa, Pa. Geo. ßmrekar 50e. . Doylcttown, O. U'o Bretfur $1.00. Pittftbarc, Kant. Joe Uiatkovich
$1.00. .
Chuholnt, Minn. Frank Kinn $1. I nef la* * peli«, Ird. Valentin Stroj $1.00. (Izročil Luk« Groier.)
Ely. Minn. Po 26c: Jaz ë Kuntitelj in Frank Smuk, »kup«j GOc*. (PohUI J a k oh Kunvtelj.)
Herminia, Pa. J. Letkovick (delegat) ßOc; Frank <Bc*ataj 25c; Mm. Vratarieli 10:, »kup«; S5e. (Poalal Anton Zornih.)
Crafton, Pa. Anton Petrovčič $1 ;! »o 50c: John Ki ž n, Julius Lenjuk. Marjet« Jainnik, Anna Gorvne, Fred V. Vider; po Dj.-: Jukob 2itko, Martin Gorenc, Amoo Zornik, Valentin Ranpet, Joe M.utjai, Georpe Ptosen, Ivan i Petrovčic, J. kob Ambrosich, Fr. t'itus, Fr. Au/..stin, Louis Gla- , ;rr Mihael Hišnik, Anton Metrieh, Xnton Mm-Io, Prnic N*n«kis, Louw Uherriik, Fr. Am irotich, Anton Skii»- , 'i.i, Lorene Kavčič in Fr. Primožič; \ndrej Virfrich 20c; po 15?: Joe ianuiik in Joe Peterncl; po 10c: He-, k-ti Kabli', • Toni Sifler, M iry J«n-i ick, Fr. ,UriWč in Fr, Skvarču; po 3e: Fr. DoHnir in John Košenini, .«k a p« j $tl.«;o. (Poslal Anton Petrov-čič.)
Pilt»kurgh, Pa. Po Frank Su-Mtarslc (Cleveland) in Andy 'Berti (Uarrairh. Pa); po $1: Anton Starman (Uuek Springs, Wyo.), Neimenovan, Anton Petrovčič (Crafton, f'«. — la viinjeiforskega "polil", se en Neimenovan, Fr«nk Matkovieh (Wt»t A11 is. Wis.), Joseph Vidmar I (Bon Air, Pa.), Joe'Çulkar (John-j stown, P«.), Frank Klun (Chisholm, Minn.), Mat v Petrovich in Frank fjurbich (Olevtl.ini, O.); po 7b«; Joseph Hrvatin (Pittsburjih, Pa.) in Frances Aitn.h (No. Cfeicaro, 111.): Andy Bozich (Cleveland) 50c; Andy Žagar 6c, skupaj $16.05. (Nai)iai ob priliki konvencije SNPJ Ch«s. Pogo-relac.)
Ckeswick, P«. — Ob priliki o4msI» delegatov in go^tav koavenege SNPJ ter SSP£ v društveni dvorani na Cheswicku st« nabral« Edw«rd Tom-sieh in Frank L. Tom^ich iz W«lae«-burga, Colo., sledečo vsoto: IVter Benedict $5; po $1: Fr«nk L. Tomšič, Mike Kamer, Frank Zaiti, France« Vider, Anton Shular, John Klan-cher, Jerry Benedict, Ignac SpemUl.
(Nadaljevanje s I. str«ni.)
Davki 1 Vsak mesec novi, dodatni davki. Vladni ljudje apelirajo na gospodinje, da naj hranijo, pa tudi moški se bodo marali ravnati po tem navodilu.
Življenjske potrebščine se
draže, ker pomagamo Angliji, pravijo eni. Resnica je, da smo izvažali v druge dežele več živil kakor sedaj skozi do krize, pa jih je bilo še vseeno toliko v izobilju, da jih je vlada kupovala v svrho uničenja. To se ne bo več dogajalo, kajti svet je gladen in ko vojna mina, bo treba židl in nič kolika živil iz Severne in Južne Amerike, ako bomo hoteli ustvariti mir.
i* it i k i: i» it t:
klubov
al* Ni.
' kr<hlasta zgradba, katere obseg zavisi od velikosti in p >-membnosti vsakega gnezda. V , l ?imeri s človeškimi razmera-I mi je ta stavba večja od velike kupole Petrove cerkve v Rimu. Se:Coji iz tankih pla ti ledene, precej mehke snovi. To "gnezdo" odgovarja plodišču naših čebel. Navadno je napolnjeno z milijoni malih ličink v velikosti glavice bucik; stene so •/¡eluknjane po tisočih malih odprtinah, ki menda skrbe za zračenje prostora. Temperatura je tu znatno večja nego v ¡diugih delih termitske naselbine.Te: m ti s svojimi napravami vzdržujejo ¿.alno temperaturo V svojih * jrrrlbah, kajtijJ«^ob Zaiti, Alojzija Zupančič,-John
I za nje zadošča 16 stopinj raz- spui". ^ Simonjč Mike Vrhov-
1.1___nik, Fi-ank Tauch«r, Mirko Kuhel, Jo-
.<ephine (>dar, Paul Berger, Vincent Caink«r, Frank Bolteiar in Tony Ma-
NOVF.MBER
CLEVELAND, O.—Koncert "Zar-p'* mm /akanliti dan a četrtek 20. no-vt-u b#a a SND na St. Clair Af«.
CHICACO, ILL. — V nedeljo 30. novembra koncert Save v dvorani
SNPJ.
DECEMBER
CHICACO, ILL.—V sredo 31. de. combra novoletna aakava kluba it. 1
JSZ.
MAREC 1942.
CHICACO. ILL. ~ V nedelio 15. marca 1942 prireditev v korist Prole-tarča v dvorani SNPJ.
CHICACO, ILL. — V nedeljo 26. aprila koncert Sava v dvorani SNPJ.
galerije v druge, lepše prostore, so nakopičena bela, podol-gasta jajčeca. Po galerijah na-
kdar ne videl svoje zgradbe od i vzdol pridemo v sobano, kjer zunai. ker nikdar n» nridp na nr< Hiv« termit« U kmliir>s.
zunaj, ker nikdar ne pride na sončno luč, temveč živi stalno
prt .uva termit1 ka kraljica. Kraljica termitov te svoje celi-
v temi ped zemljo ali v pred- čs ne more zapustiti, dečim
metih, ki jih prtßloda.
ko vale j žuželk) Bugnion popisuje, kaka se mu je nekoč na oteku Ceyknu posrečilo, da je v.Mel pri delu termite, ki u de-
mravijinega hitinskega okle- îajo svoja gnezda pod koreni-
pa. Živeti more samo v ekvatorialnem pa*u, torej v najboli vročih krajih, umre pa — kakšno nasprotje! — Čim posije na ni solnČni žarek. Za svoje življenje potrebuje brezpogojno mokrote, pri tem pa more živeti le v deželah, v katerih 7—8 mesecev ne pade kapljica dežja. Narava je to zivalico obdarila skoro prav tako nepravično, ironično, nelogično kakor človeka. Toda termit je zato tem bolj izkoristil lastnost, ki jo imenujemo (pri njem instinkt, pri človeku pa — bog-ve zakaj — intelekt. S pomnijo tega instinkta, nagona se je lermitom posrečilo, da so se polagoma preobražali in da so si ustvarili za svoj življenjski boj organe, ki jih prvotno niso imeli. Z močjo svojt*ga instinkta so si sčasoma ustvarili svojo veliko socialno organizacijo, so svoja bivalr^a spremenili v nepremagljive trdnjave in postali najtrdovratnejši, najkrep-kejši in najstrašnejši prebivalci na zemeljski obli.
Znanost o term'tih je zelo bogata, vendarle še zelo nepopolna, ker ta živalica navadno uniči laboratorije, v katerih bi jo mogli naravoslovci študirati. (*'e jih zapro v stekleno napravo, kmalu obdajo vse steklo z nekim svojim cementom, da jih ni mogoče več opazovati. Njihova gnezda so tako trdno zgrajena, da se ob njih še sena in imajo ne samo strojnice, kira okruši in jih morajo če-nego tudi topove. Njihno delo <0 razdejati s smodnikom, vanje je zelo obsežno. Kadar 1 Gnezdo termitov je navadno
nemi kokosovih palm... "Potem ko sem okrušil steno v dol-
se umikajo pred zasledujočimi Nemci, rafc strel Ju jejo mostove za sabo.
napravljeno pod zemljo. Arhi-tektura njihovih bivali« se ravna po kraju, kjer prebiva-
jo pri odprtini pokazalo naj| prej ducat vojakov, ki so se postavili v krogu s svojimi ro-žički na ven, pripravljeni, da se postavijo sovražniku po robu. Po četrturni odsotnosti sem mngel ugotoviti, da so termiti, ki so se že umaknili v hodnik, že zaposljeni s popravljanjem pokvarjenega dela svoje stavbe. Vrsta vojakov stoji v višini odprtine, njihove glave molijo ven, telesca skrivajo v notranjost. Med živahnim premikanjem svojih tipalk napadajo robove odprtine s svojo slino. Kmalu se prikaže drugače oblikovan delavec. ko je s svojimi tipalkami našel pravo mesto, *e je hitro obrnil» pokazal svoj zadnji del in odložil iui rob odprtine motno kapljico rjavikasto-rumene barve. Takoj za njim se je pojavil drug delavec, ki je nosil v ustih drobec zemlje. Ta drobec je položil na kapljico, ki jo je izločil prejšnji delavec. Pol ure sem mcgel opazovati, kako je izmenoma en delavec preiskal odprtino, se tpotem obrnil in iz-lotfil na tisto mesto svojo kapljico, in kako je drugi delavec položil na njo drobec zemlje. Vojaki, ki neprestano premikajo svoje tipalke, imajo menda nalogo, da delavce varujejo in da hkrati vodijo njihovo deb.., Odprtino so popravili v poldrugi uri."
Znanstvenika Froggatt Sa-vage sta najbolj raziskala notranjost termitskega gnezda. 15—3o cm nad temeljem je
like. da poginejo.»
Ob obeh straneh tega netra-njega gnezda, iz katere vodijo |rin«c; pO bOc: Lawrence Gradichek,
John Simon, William Rup, Louis Shu-star, Neimenovan, M«ry Lumpert, John Zupan, Peter Krte, John Marn, Anton Flisck, Andrew G rum, Antan Kauis, Frank Vratarich, John Astnik. John Stsvor, John Terčelj in Fred Mahr«i; Frank Barbič 85c; po 26c: John Yeran, Joe Khpčič, Krist Stokal, Max Traven, Fran£ Rupnik, John Stremfel, Neimenovan. Anton Zornik, Frances Artach, Neimenovan, Joseph Terbiian. Andrej Vidrich in John Oreikovic, ?kupaj $37.10. Pittsburfb, Pa. Andrew Grum (Detroit ) $25: Mirko Kuhel (Chicago) $2; po $1: Josephine Močnik in Camilla Zar ni. k (Cleveland) in Fred Malffai (Peru, 111.), skupaj $30.00. (Nabrala ob pu ililci konvencije SNPJ Anjrel« Zaiti.)
Indianapolis, Ind. Ro*e Žonta $1. (Poslal Anton Tomiič.)
Kadar vam kak spia v Pro-letarcu ne ugaja, pomnite, da je to list aa misleče citateljs, ne za cenzorje!
Listen to
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuriag a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M.
STATION WHIP
1320 ki'acycWs (Top of tke Dial)
fa -..i

es tf»M,»H< M M M M M IM »«
svcbcdno prihajajo in odhaja-
Francoski entomolog (razis-!jo iz nje délave^ in vojaki, ki
jo strežejo in čuvajo. Ta kraljica je 20 do SO.OOOkrat večja od d?!avca. Kraljičina celica je raztegljiva in se razširja sorazmerno z naraščanjem njenega zadnjega dela. Kralj stanuje skupaj s kraljico, toda ia
& SON
žini 1 cm, se m videl, kako se j je >; rav težko opaziti, ker je
skoro vedno skrit pod ogromnim trebuhom svoje soproge.
(Konec prihodnjič.)
Ko j pomeni Xll. redno konvencijo SNPJ za noše gibanje?
Chicago. — Na zadnji seji kluba št. 1 JSZ dne 26. sept. je bilo sklenjeno, da bo na prihodnji seji po skončanem dnevnem redu predmet načelna stran, ki je bila v razpravi na dvanajsti redni konvenciji S. N. P. J. Namreč kakšno je bilo razpoloženje delegatov glede unij, o kulturnih aktivnostih, politični akciji, o našem tisku itd.
POGREBNI ZAVOD
Tel. «0-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Skupaj $102.60, prejinji izkai $1,-217.66, skupaj $1,.120.26.
PRISTOPAJTE K
I SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI
! NAROCITK SI DNKVN1K \
Angleške unije konferirojoli j "PKOSVETA* s sovjetskimi
Meseca oktobra odpotuje v Moskvo delegacija angleških delavskih unij, da se ti»di s te strani napravijo čim boljši stiki med obema deželama za vojno proti nacizmu. Načelnik angleške delegacije je tajnik zveze strokovnih unij Velike Britanije. VaKer Citrine.
Ako s Proletarcem soglašate, i z reci te mu priznanje s pridobitvijo novega naročnika.
Stane ca cnln leto $6.00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova druitva. Deset članov(ic) je treba i« novo društvo. Naslov r.a list in i« tajniitvo je:
2657 S. Lawndale Avs CHICAGO, ILL.
................. »tu»;
Q. Do the retail stores receive any tee or percentage for the sale of Stamps?
A. No. The retail store« are offering their facilities as a patriotic service, just as banks, savings and loan association*, and ethers are giving their help in the sale of Defense Bonds.
Q. How can I form the thrift habit necessary for me to buy many Defense Bonds now, to help the Government?
A. The easiest way is to instruct your employer or banker to hold back a small fraction of your salary or other income. Even 10 cent \ a day and a dollar on your birthday will mount up in one year to $37.50, the purchase price of a $50 Defense Bond. Bigiw i%avinga buy bigger bonds.
Note.—To buy Defense Bonda and Stamps, go to the nearest post office, bank, or savings and loan association; or write to the Treasurer of the United States. Washington, D. CM for
a mailorder form.
Dr. John J. Zivertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
• OFFICE HOURS: 2;0C—4:00; 7:00-^8:30 Daily At 3724 W. 26th Street
TeL Crawford SSIt
At 1858 W. Cermak Rd
4:.H0—6:00 p. m. Daily TeL Canal 1100 W*dr»< *iay and Sunday by • npolntmenta only
Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer —- Call Auatin 5700
POSLUŠAJTE
\sako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko r<* dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo WGFS, 1360 kilocycle*. Vodi jo George Marchait
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
. NO. 1777
Published Waakl* at 2301 So. Lawnd.le Ava.
CHICAGO, ILL., October 1, 1941.
VOL. XXXVI.
A 'FREEDOM' THAT MEANS SLAVERY
Ex-President Herbert Hoover, whose happy optimum immediately prior to the economic collapse of 1929 lead him io promise a chicken in every pot and two cars in every garage, is at it again.
S AVA XOTKK
FACING the FACTS
With PHILIP PEARL
Last Tuesday, after Sava's re-i ht'Misul» a surprise wus pulled over on Helen Dreshar, one of our alto singers,' It was her birthday. Elaine j Charles A. Lindbergh forfeited the America viewed hi* decision charit-1 urpiu baked a birthday cake and a a respect of the American people when' ably and sympathetically. Helen entered the lower social club he it*ued his recent radio blast It wasn't until Lindbergh received room, the Suva «roup sang Happy ! chaining President Roosevelt, the ¡and accepted a decoration from Hit-
Teachers and Unions
Birthday. The refreshments and cake British, and the Jews with fomenting
were passed around, the hinging con- war.
tinucd and everybody enjoyed them-1 I.imlbergli has become one of the
1er and Mas pictured in friendly circunstantes with Goering, that Ainer-ican* began to entertain soine doubt«
This time Mr Hoover sees Adolph Hitler on the why to	including Mr. and Mia. Gro-1 nation's leading isolationisU. As such | a« to his good judgment.
.	, .	, ..	ser. Next birthday »lease?	he wus entitled to a fair hearing and This, too, was forgotten when
sing crushed, a circumstance which, he avers, should cause	I serious consideration of hiM views. In Lindbergh returned to America for
being
America to keep out of a shooting war against the dictators.
Bearing in mind Mr. Hoover's record as a «predicter, we are not reassured. However, even if Hitler should be finally defeated, we are not at all satisfied to accept the Hoover idea of what is good for the future America.
More important to us at this time is the Hoover suggestion, which, accompanied his cheerful interpretation of current trends, that "economic freedom" for this country be added to "four freedoms" which President Roosevelt is pledged to establish everywhere in the world.
While most Americans sympathize with the Hoover desire to keep aut of war, they will, if they know what Mr. Hoover means by "economic freedom," turn thumbs down on that suggestion.
What Hoover means is that the business of production and distribution shall be returned to the unrestrained activities of the present owners of America. He means that government shall "butt out." He means that the dictatorship of big business shall again become the unquestioned American "way of life."
We are opposed to the kind of economic freedom urged by Hoover. We are opposed to it because we have learned that it means freedom for masters and utter slavery for workers. Moreover, we are opposed because we are convinced that the time has come when centralized planning of our economy is necessary for the welfare of the nation and the people.
If the rise of dictatorship throughout the world has thaught us anything we should now know that, in a class society, freedom is a relative term. In Germany, for example, the Nazi clique is free to do anything *t likes, but that every freedom at the top of Nazi society kills freedom at the bottom.
That's the kind of freedom which Hoover and others who think backward believe can be restored in America. Well, so it can—but not under the Hooverian concept of "rugged individualism."
Come economic freedom or a new form of the old economic slavery, government control will be extended thrughout the big capitalist nations. The only question is who shall BE the
On Sunday, October 5, the Sava thU cK°,untr*' tr" ■P™* fJ™ singe*« will participate on the 35th «^mblag. are guaranteed to all Bat
anniversary program of lodge 47 SNPJ in Springfield, lU. A special Bus has been chartered and will leave from the Slovene Labor Center Saturday. October 4, at 2:30 p. m. On Sunday morning the Sava group and their friends plan a sightseeing tour thru the city an then visit the Lincoln Memorial. According to the arrangements committee a fine program wil be presented. Fred A. Vi-der, supreme secretary of SNPJ will be the principal speaker. The public is cordially invited to attend.
A reminder to our friends and sympathisers: Sava's annual Fall concert will be held on Sunday, November 30, at the SNPJ Hall. Reserve the date and plan to attend.
J. R.
UNEMPLOYMENT
NOW 6,300,000
WASHINGTON—Tlw CIO estimate for unemployment dropped 1.2 per cent between May and June, with the level for the latter month, the latest available, standing at 6,305,-000 a* compared to the revised figure of 7,156,000 for May.
The addition to non-agricultural employment between these two months was 562.000, of wfnch 78,-000 were inductions into the military forces. Total farm and non-farm employment increaae-d 901,000, a* contrasted to the normal aeasonal increase between May and June of approximately 300,000.
WASHINGTON. D. C. — Sale of $4,453.74S in Defence Savings Stamps during August showed an increase of 30 per cent over sales for
M , .	, . ,	, ,. July, the Treasury Department has
government. If the big corporation heads who are now heading | mmounced.
the various government bureaus write the rules, the coming 4	____
economy will continue the freedom of owners to exploit work-	"|"Q IMPORT
ers. If the workers organize to end the profit system we'll
have the democratically-planned economy of Socialism.
—Reading Labor Advacote.
when any American citizen descend* to the level of attacking racial and religious minorities and parrots Hitler's vicious anti-Semitism, he cannot expect his iiHeUjgtnt fellow citisens to regard his remftrk* with anything but disgust.
It is too bad—too bad for Lindbergh, personally, and too bad for the isolationist cause he espouses. If anything were calculated to undermine public confidence in Lindbergh and isolationism It was his debauch into anti-Semitism. If those who oppose Lindbergh's views—the interventionists, if you please — needed any evidence to confirm their charges that Lindbergh is playing Hitler's game in America, Lindbergh himself supplied it.
The Lone Eagle was strong and silent for many years. It is too bad he couldn't have remained that way and retained his popularity. Because ever (Ince he has become ar> ticulate, Lindbergh hax hurt himself by trying to hurt the President of the United States and oppose the national policy of the United States.
The Nasi Line
Several of Lindbergh's isolationist colleagues have recently fallen under fuspiciou of harboring anti-Semitic views. The current Senatorial ''investigation" of movie propaganda bears all the earmarks of a Ku Klux Man lynching party. The chief sponsor and the star witness of this investigation is Senator Nye. In his testimony Senator Nye berated Charlie C haplin's picture. "The Dictator," on the ground that it ridiculed a foreign country and a foreign ruler. The country was Nasi Germany and the ruler Adolph Hitler. It is rather unseemly at this late day and age for a United State* Senator tq get sensitive about Hitler.
Another isolationist, whom* attitude is more than suspect, is John L
MEXICANS HALTED
N. Y. HACKY UNSNARLS CHINA'S LIFELINE
long as is needed.
—The New Leader.
Most highly publicized highway in the world is Chiang Kai-Shek's lifeline, the Burma Road—726 agonising miles of the most twisted roadway in any continent. Last week the man who unsnarled it for the besiged Chinese Republic returned from Chungking to his favorite New York
night »pots, where the curves are in____
the chorus.
He is the 56-year old exhacky American Legion (New Yorkish for taxicab driver), - . * , . D Jewish Danny Arnstein, now con- rOVONng Aid tO KUSSIO sidered United States' number one expert in motor transport. For six hectic weeks he thundered through Chungking; dashed from Lashio, Burma to Kumming China, bullied and pounded tables in a score of minor Chinese tax counties. When he was finished, tonnage of U. S. and British war materials hauled through Burma to the anxious Generalissimo Chiang Kai-Shek had more than doubled and promised to reach and exceed the Road's original estimated capacity of 30,000 a month.
Standard Railroad Labor Organisations won the first skirmish recently in their fight to prevent importation into the Southwest of a huge army of Mexican workers.
The Immigration Service of the I Department of Justice tentatively turned down applications of the Southern Pacific and other com-Interviewed on his clippered re- panics to bring in workers from be-tum to the United States the husky, low the Rio Grande, until they had dynamic Arnstein told reporters that exhausted all possibilities of obtain-the road should be working at cap- ing labor in this country, acity in six months, but if it does not The companies were notified that he will go back again and again as they must apply to Federal and state
employment offices in their region for employes, and only if these offices are unable to supply their needs would any consideration be given to their aplications.
When that happens the almost weaponless, munitionless Chinese army will be suffciently armed in six months to being moving down the Yangtse River against the entrenched Japanese; and the industrious Chinese will once more come out of their Chungking caves—for in these trucks hurtling along the Burma Road precipices will be the parts of a protective airforce.
At the end of six weeks Arnstein was able to tell Chiang what was wrong with his road over which burly Chinese truckers battled rain, malarial mosquitoes, and enemy bombers on the ten-day grind to Kumming. The trueks were poorly maintained —sometimes 60 per cent of all units were out of commission; there were inadequate roadakle repair shops; no gas depots; incompetent loading; unskilled, undisciplined grafting drivers; and too many times consuming customs inspections enroute. Above all there was no authoritative, centralized control.
The American Legion convention recently held in Milwaukee had a hard tussle before it voted to favor aid to Russia.
There was a sharp debate, in
MAVERICK IS NAMED AIDE TO HENDERSON
WASHINGTON.—Maury Maverick, former congressman from Texas and mayor of San Antonio, has been ap
which, under a rule requiring short	pointed to the price-control office as
speeches, quite a lot of delegates	an assistant and consultant to Leon
were heard on both sides. The pros	Henderson, price administrator, and the cons were alternated. The „ Auditorium was less than half filled
as the debate took place, althougn	Need V* Million Men,
there were enough Legionnaires in	FmD|overs Estimate
town to have filled it several times	employers "nma'e
over. The non-delegates evidently	WASHINGTON. — Over a quarter
were not much interested in the	of . mjnion more workern wi„ ht,
question, one way or another.	nee<led |n tho next four month, to
But the delegatescertainly w*rt,j	meet the requirements of a selected
group of 9,900 plants nianufactur-
the avowed purpose of aaaisting his country in the development of the strongest possible air force. To tho extent (hat Lindbergh emphasized and warned of the superior might of Nazi Germany in the air and dispelled the foolishly overconfident attitude of our leaders as to the American air force, he served his country well. But when he counseled appeasement and tried to inspire fear, when he tried to make Americans believe that Germany was invincible and that we should, therefore, bow to the dictates of the Nazis, Lindbergh erred grievously.
We have always liked this young man and it saddens us considerably that he should have come to his present pass. We don't know what motivated him to emerge from the silences and start making speeches. Undoubtedly, he thought it was patriotism. yet there are those who say ambition or frustration moved him. In any event, he ha» shamed and besmirched himself more thoroughly by his own statements than any amount of charges by his detractors ever could.
EMBARRASSING
When an audienee boos Roosevelt and does not boo Hitler, it should be embarrassif.gly evident to the speaker that the audience is largely made up of pro-Nazis.
Booing is a bad habit. A speaker should request an audience not to boo anyone.
But so long as this bad habit is followed it at least has the merit of revealing the bias of the audience.
It is easy to ee that there might be good Americans who disapprove of both Roo»evelt and Hitler, and. if they must indulge in the bad habit of booing, they might boo both.
But when they boo Roosevelt and do not boo Hitler, it should be obvious to the speaker, whether he be Senator Clark, Hamilton Fish, Sen-
Lewis. A strong note of anti-Semit- ator Nyet C\x*r\e* Lindbergh, or any-
ism has been apparent in all of hid I speeches since he pulled the prize political boner of all time in the last Presidential campaign. Lewis ha* aped so many Hitlerian methods in the past that it shouldn't surprise us in the least if he becomes an open anti-Semite. But it certainly is a disgraceful position for a labor leader to find himself in.
It seem* to us that it i* up to th«> America First Committee and every other isolationist group in Amcrici to repudiate and disavow Lindbergh's statement promptly. In this cane, obviously, silence means consent. We call upon Senator Nye, John L. Lewis. Gen. Robert E. Wood and other isolationist leaders to speak up at once.
The Lindbergh Mystery
Lindbergh's sace is truly mistify-ing. Here is a young man who became a national hero with his epochal flight to Paris, who became even more than a hero by accepting his laurels so differently and modestly. The entire country mourned with him in the tragic death of his son. Even when Lindbergh virtually renounced his own country and went to I've in Europe with his family.
one else, that they approve of Hitler.
And that should be very embarrassing to any speaker who claims to be a good American and is not himself an admirer of Hitler and his rotten regime.
—Milwaukee Post.
By L1LUAN HERSTEIN
Teachers, like other workers, want j security on the job, the right to functions as citizens of a democracy,1 the freedom to live up to an ideal of craftsmanship. Teachers were a long time finding out that they could achieve these ends only through collective activity of their own group in co-operation with other organized workers arjd not through their in-dividual efforts.
The end product of American teachers today is the development, under the strains and stresses of a machine age, of well integrated children able to make a living, to perform the duties of citizens in a democracy, and to express» themselves in some creative activity which gives richness and meaning to their lives.
American teachers, therefore, accept as the basis of their educational philosophy the achievement of the democratic way of life in all of its implications and ramifications. They justify the expenditures on educational budgets and demands for even greater appropriations by pointing out the infinite possibilities for the improvement of the individual and j of society.
It must be remembered that every step in the extension of public education—establishment of elementary schools, the opening of high schools, state universities, municipal colleges and junior colleges — was fought bitterly by those who could provide education for their children in private .schools and who -refused to be taxed for the education of all children.
On what group in society, then, can the teachers depend for support of the movement for the further extension of education and for the curricula and procedures which will make them adaptable to the need* of children growing up in an industrial era?
The disenfranchised workers in America were the first to realize that their children coukl get equal educational opportunities only through the establishment of tax-supported schools. Indeed, the first use they msde of their ballot was to vote themselves public schools.
Wage earners have been foremost in the fight for public schools from that memorable day in 1830 when they were stoned in Boston for demanding tax-supported schools.
During the darker days of the present economic depression, when the most preposterous and farreach-ing curtailment were proposed and in some instances put into operation, no one group stood more firmly and consistently by the schools than the men and women of the trade-union movement.
Miners Resume Work In "Captive" Pits
WASHINGTON, Sept. 19.—Wil-liam H. Davis, chairman of the Defense Mediation Board, announced today that striking employees of "captive" coal mines supplying fuel for major steel companies wouH return to work Monday pending settlement of their disputo with the operators.
Davis told reporters that repie-sentatives of the United Mine Workers of America and the "captive" mines had accepted recommendations of the board, which called for resumption of work for a period of 30 (Jays and thereafter until the expiration of a three-day notice in writing given by either side.
And in these days, when the defense program is being used as an excuse for the curtailment of public education, the organised labor movement is standing like a bulwark against the rising tide of reaction.
There is, then, a genuine identity of interest between the teachers who believe in basing democracy on equality of educational opportunity and the workers who see in the public schools {he only educational opportunity for their children.
The free public school, however, does not constitute the whole answer. It is indeed, only a corollary of th<* larger economic problem which affects all workers. There are still millions of young people who cannoi afford to attend free high schools, state universities, and municipal colleges. There are still millions of workers who arc poorly paid, millions who are unemployed, millions \vh<. arc suffering from the insecurities of modern industrial life. Teachers who join the trade-union movement feel that they have some responsibil ity towards the great mass of workers who are undergoing these hardships and who help produce the wealth that makes possible the development of public education. Moreover, there are thousands of teacher-, who are suffering from inadequate' compensation and from the same insecurities that haunt the lives of industrial workers.
The same forces that are found in our legislative bodies exerting all their influence and power against decent wages, against social-security legislation, adequate child-labor legislation, and against the right of workers to. organize are the most active lobbyists against adequate appropria tions for education and against tenure laws for teachers.
Earnest and devoted teachers ofte» express the fear that by affiliating with labor they will lose the power and the opportunity for objective study and presentation of their subjects, that they will become mere pro-pa ngandists. This is s very genuine concern and has troubled many intellectuals. Followed to its logical conclusion, however, such aloofnew would lead teachers into ivory towers, from which they would contemplate life but never participate in it« activities. Teachers must be brav<* enough to take the risks which parti" cipation in the affaire of the market place involves. Objectivity arrived at by shunning realities ends in sterility.
In this giave hour, teachers cannot evade their responsibilities. Organ-ized in a movement with sll other productive workers, they must help devise such rules of the game of making a living as will bring a more secure and just way of life for all.
Small Business Failures Rise Survey Shows
; MARCH OF LABOR
The speaker* on both sides talked straight from the shoulder and were roundly applauded.
The vote was 874 in favor of aid to Russia and 604 against.
NAZIS REPORT DEATH OF HILFERDING
News has reached the United States that Rudolh Hilferding has "died" somewhere in occupied France. Latest report was that the German Socialist leader was found "hanged."
Hitler has been after Hilferding for years, ami it was only through the treachery of Petain that he was arrested and brought to Germany.
Rudolf Hilferding was one of the world's outstanding economists and thinkers. His monumental work, "Das Finanzkapital,
ing vital defense materials, it was announced here by federal security administrator Paul V, McNutt. Mc-Nutt said that these figures represent employers' estimates of the number of workers they expect to hire from September 1 to December 31, as reported to the Bureau of Employment Security, Social Security Board.
Companies Fix Price; Price Fixer Says, 'O.K.'
A word from Leon Henderson, price administrator, and profiteers do aa they pleaae.
tel 51 AI OY UOtlATlNGC* PROMIT»* THt bKli Of PR»!>Ort MAOfc GOODS 1 b NOW IN t PF E CT IN 30 STATES .
( TRADE UNIONS AfcE THE BULWARK a y MODERN ^^DEMOCRACIES. t
WllLlAM E.
/nñ	vtw
GcsmTO
GfctAl I^CIMTUtT IH6HSA HUM! M*ISUR
This week Pennsylvania mine is on a par with the \ barons joined dealers in a number To unravel the lifeline Dan Arn-! works of Adam Smith, Ricardo and of strategic materials in thumbing
stein appointed U. S. Army Lieutenant James Wilson, a trucking veteran, to boss all operations; hired 31 American mechanics and diapatch-ers; ordered 4,500 new heavy-duty American trucks, now arriving at the rate of 500 per week; continued the paving of the road. Shortly there will he a police patrol; radio communications and relief stations.
Karl Marx. In the Weimar Republic their noses at a Henderson order he occupied important cabinet posts, forbidding a price hike for anthracite
including the position of Finance Minister: his name is well known throughout the world.
War la as interesting «varetee e® raged la by aa tiens to see wfefcflk «I them shall control the ruina of all
—Union Labor Gazett*
coal. A 15-cent-a-ton increase, effective at once, was announced. A few hours later Henderson "O.K.'d" the price boost.
Retail dealers went mine owners one better, "packing up" the price to Consumers 25 cent« a ton.
«i»
Actio«! FH^UIJ UACnCS ITS MAWWUM ro* *0*AE*S KtWECN 20 AND JO AND THE*! AFTfrR *AUS STtADllT WITH ADVANCING A6t.
IT'5 HO AûCiDtNT TKAT W2>f*0**FRS bt/f HATS MARING THIS LA511-ROM UNIO» M A Dt HAT ISA WFll MADE HAT IGCKIO*. T Ht UNION LAfttl'*
WASHINGTON, D. C. — Despite the frantic scurrying and reorganizations in past weeks, big problem in the battle for production on the home front remains the plight of the little fellow. Lost in the shuffle of the creation of SPAB was the establishment of an OPM division to handle contract distributions. For several months the Sidney Hillman office had pressed for a plan to give wide powers to a sub-contracting office. The* President wx»nt one step beyond this suggestion to the creation of an independent office. In charge is Floyd Odium, well-known figure in finance circles.
Odium's job will be to pry loose from such firms as Bethlehem, General Motors and U. S. Steel some business for small firms. The fact that 56 firms have grabbed more than three-fourths of all defense work, and that less than half of the total alloted for defense work has been alloted ( is now widely known. Unrealized is the actual marginal ftanding of small business. Figures recently published by Dun and Brad-street follow: During most of 1939 the very small failures with debts under $5000 constituted about 40 per cent of the total, but by th« middle of 1940 these were averaging about 47 per cent and in April, 1941, were as high as 59.6 per cent. In the first year of defense, while little business failures were raising 6 per cent, big business failures fell 69 per cent.
An official survey of 11,819 private plants catalogued in original army-navy plans, showed that only »bout half of them are working on defense orders.
With one of the first declared policies of the new super board, SPAB, that "less essential" industries must give way to national defense plants in the nation's all-out effort for arms production, the curve of small business failures is seen as shooting up, unless the small firms can get arms contract to turn their factories, as one commentator put it, from soap to nuts.
Even if many of these small men do get some contracts, priorities rating*. due to metal shortages, may choke them off. Jn steel, with capacity for 84,000,000 tons, we need 95,000,000; in copper, civilian use will have to be cut by two-thirds; in
zinc by half, and aluminum for civilian goods is almost non-existent.
Meanwhile, 1941 is becoming s banner year for large corporations According to the National City Bank monthly economic report for September, a revised tabulation of 760 companies engaged in manufacturing, mining, trade, service snd con-
Istruction shows for . the first half year 1941 combined net profits with taxes deducted representing an in-1 crease of 19 per cent over the first half year 1940.
—The New Leader.
HYPOCRITES
It is gratifying to note that Protestants, Catholics and Jews alikr have joined in denouncing appeals to race prejudice.
There are many wicked thing* i" this world, and one of the most wicked is to mask race prejudice un<l«r the cloak of Christianity.
When church people of all type« speak out against race prejudice, this ought to unmask those men wh«> foment race prejudice while themselves purporting to be Christians.
When a reputed Christian foment* race prejudice against the Jews, the Negroes, or any' other race or nationality. you may be sure that in hi* reputed capacity as s Christisn he is s fake.
Race prejudice is the oppose of the spirit of Christianity. The tie« things cannot reside in the same person.	i
Therefore, a person who purport* to be a Christian, and yet entertain« race prejudice, is a rank hypocrite
Shielding race prejudice behind the word '«Christian" is an unscrupulous attempt to make foulness appear respectable and thereby attract people to it by associating it with something which they already res-peet.
This is an old an villainous specie* of procedure which has been used by dishonest men in various ways fron time Immemorial. An intelligent populace should be able to recognite and reject it.
—Milwaukee Post.
Pride is the master sin of the devil, and the devil is the father of 1** —Chapin.