GOSPODARSTVO Con supplemento Turismo invernale in Jugoslavia leto xv š fev. 398 li iio samopostrežba Ugonobila naše jestvinčarje Kot veliko mesto se Trst ni mogel zogniti sporu med pristaši drobne tr-tovine in takoimenovanih «magaci-ov», v katerih nameščenci poslužijo "j:upca osebno in neposredno, na eni Hrani in pobudniki samopostrežnih * 'Sovin, ki se je že pred leti začel v a«; laprednih državah in je v zadnjem stu zajel tudi -Italijo. Z njimi ima po-a tudi sama vlada, ki mora z ene trani prikrojiti zakonodajo novemu ti azvoju, z druge pa se zanjo postavlja g? Udi socialno vprašanje: kako se bo Zvršil ta prehod od neposredne trgo-ine do samopostrežbe ne da bi prehu-prizadel malega trgovca ali pa ga elo uničil. Ne gre torej samo za vpra-anje, katera vrsta trgovin je bolj prikladna za odjemalca in za hitrejšo po-trežbo, temveč po sredi je tudi vprašanje obstanka majhnega in srednjega rg ovca. j'; V Trstu imamo že velike «magacine», 01 foslej pa nismo imeli »samopostrežb«. Sele v zadnjem času je bilo izvršenih iz- lekaj poskusov, zdaj pa so v načrtu 'raditve oziroma ureditve obsežnih samopostrežnih trgovin na Akvedotu in Garibaldijevem trgu. Delavske zadru-ie so nedavno odprle že 10. samopo-'trežno trgovino oziroma, kakor jim >ne pravijo «Super-Coop», ter skuša- 0 prehiteti druge pobude velekapitala, delavske zadruge že same razpolagajo j-: velikim kapitalom, ako jih primerjano z našimi jestvinčarji, ki delajo 'ravzaprav iz dneva v dan brez finančni tih rezerv in so svoj obstanek posta-tii na edino možno podlago, to je ta trdo delo svojih rok, svojih družin 1 tu pa tam kakšnega vajenca, oziroma pomočnika. Za nje se spričo teh 'elikih samopostrežnih trgovin postav-ia vprašanje obstanka. To vprašanje so sprožili predstavniki estvinčarjev tudi v svoji stanovski Organizaciji, to je Slovenskem gospodarskem združenju v Trstu, ki se je njim bavilo na eni izmed svojih sej. Prva misel, ki pride bralcem gotovo na tin: če torej posamezniki ne zmorejo iovolj kapitala, da bi svoje obrate Prilagodili zahtevam sodobne trgovine, ie logično da bi bilo dobro, ko bi se led seboj povezali in skušali sami Postaviti na noge večjo samopostrežno kgovino. Tu nastaja vprašanje načina ■Bkšnega sodelovanja, kolikor je sprimo individualistične miselnosti pri nas izvedljivo; sicer bi se takšno sodelovanje lahko razvilo v obliki zadruge. Nekateri trgovci mislijo tudi sami na tastno samopostrežno trgovino oziroma preureditev sedanjih obratov na Samopostrežne; seveda igra pri tem Prvo vlogo vprašanje kapitala in poseb-Po pri majhnih obratih vprašanje prostora. Tako je neki naš trgovec v okolici prišel na misel, da je svojo trgovino oziroma novo samopostrežbo razliti! na gostilniške prostore in gostilno ^Pustil. Že več let obstaja mednarodno združenje jestvinčarjev SPAR, ki ima na-Pien s sodelovanjem svojih članov postaviti nekakšen jez proti poplavi samopostrežb oziroma pomagati trgov-tem, da bi se prilagodili temu novemu sistemu prodaje ter prebrodili krito. Združenje posluje dve leti tudi v Italiji in ima svoje podružnice oziroma 'Zpostave po glavnih mestih pokrajin. Ža naše jestvinčarje nastaja vprašanje, v kakšni meri bi se lahko naslonili na to združenje in z njegovo pomočjo skušali najti pot iz sedanjega težkega Položaja. Vprašanje prilagoditve naših jestvinčarjev pojavi samopostrežb ni samo njihova zasebna zadeva, temveč reže H v živo v vse gospodarstvo Slovencev na Tržaškem in Goriškem; ^ saj se to planja v prvi vrsti na našega malega človeka, kakor je navadno naš jestvin-Čar. Kako važno vlogo igrajo jestvinčarji v našem gospodarstvu, vidimo Če iz tega, da je v Slovenskem gospodarskem združenju v Trstu včlanjenih »koli 200 jestvinčarjev. Iz vsega tega sledi, da se morajo za to vprašanje Bozanimati tudi politični predstavniki Bašega ljudstva ter z gospodarstveniki Broučiti to naše novo _ gospodarsko-Socialno vprašanje in priti do povsem stvarnih zaključkov, kolikor gre zlasti za možnosti zbiranja potrebnega kapitala. . , , , Glede bodočega razvoja lahko mirno hdimo, da gre ta v prid samopostrežbam. Ta občutek imajo že naše gospodinje, na drugi strani pa nam tudi statistični podatki potrjujejo to domnevo. V enem samem letu, to je od oktobra 1960 do oktobra 1961, se je število kupcev v samopostrežnih trgovinah v Rimu, Milanu in drugih velikih italijanskih mestih dvignilo za 15 odstotkov; prodaja konserv je napredovala za 48 odstotkov, mesa za 17 odstotkov, povrtnine za 15 odstotkov in Prekajenega mesa za 20 odstotkov. Naj navedemo še razvoj samopostrežnih trgovin na Poljskem, ker imamo Bri rokah ustrezne podatke: Prve samopostrežbe so odprli na Poljskem leta 1957; danes jih je že 3000 ter predstavljajo že skoraj 10 odst. vseh trgovin z jestvinami po mestih. Poljaki računajo, da bodo čez pet let polovico trgovine na drobno z jestvinami prevzele samopostrežne trgovine. V Varšavi gradijo zdaj samopostrežno trgovino s površino 2000 kv. metrov. Tudi V Jugoslaviji, kakor v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani naglo uvajajo samopostrežne trgovine. Naši jestvinčarji, posebno po mestih, I morajo torej s tem razvojem računa-! h in se mu po okoliščinah tudi pnla- ! goditi. Hrana po kalorijah Po podatkih Organizacije ZN imajo Irci najbolj bogato hrano s kalorijami. Njihova hrana vsebuje dnevno 3.500 kalorij. V Indiji znaša vrednost povprečne hrane 1.400. Takšen naj bi bil torej uradno ugotovljeni razpon med vrhom in dnom kalorij pri posameznih farodih. Najbogatejši narodi na svetu, kot na pr. ZDA ali pa Avstralija, ne Bživajo najbolj kalorične hrane, ker se ie v zadnjih letih vmešala dieta, ki priporoča revnejšo hrano. Zanimivo je pri Američanih- to, da porabijo za nakup hrane samo četrtino svojih dohodkov. CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SOBOTA, 23. DECEMBRA 1961 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38.933 Amerika brani svoje koristi Zopet odtok®zlata - Za kompromis z EST Tu pa tam se pojavljajo na ameriškem obzorju znamenja, ki kažejo na zboljšanje posameznih gospodarskih vej, kakor na primer povečanje prodaje avtomobilov v zadnjem času, toda ti znaki zboljšanja na posameznih sektorjih nikakor ne popravljajo slike celotnega gospodarskega razvoja, ki v zadnjih mesecih ni ugoden. Med slabimi znamenji omenjajo poročila nadaljnji odtok zlata iz Amerike. Celotno je položaj industrije negotov. Napredek v jeklarstvu ni takšen, kakor so ga prvotno napovedovali; naročil je manj, kakor so se prvotno glasila napovedovanja. Spričo takšnega položaja se gospodarstvenikom zdijo pre-optimistične napovedi vlade glede razvoja v letu 1962; tako je državni tajnik za trgovino Luther Hodges napovedal za prihodnje leto 577 milijard dolarjev surovega narodnega dohodka, kar bi predstavljalo 11-odstotni napredek v primerjavi z letošnjim (520 milijard dolarjev). Strokovnjaki velikih ameriških podjetij so ocenili surovi dohodek v letu 1962 na 560 milijard dolarjev. Pa tudi to število se danes zdi pretirano. SVARILA PREDSEDNIKA KENNEDVJA Predsednik Kennedy je na sestanku s predstavniki ameriške industrije, to je na občnem zboru Združenja ameriških industrijcev (National Association of Manufacturers) orisal nekatere glavne ovire, s katerimi mora računati a-meriško gospodarstvo v. sedanjem trenutku in ki jih bo treba odstraniti, da bi se razvijalo ugodneje v prihodnjem letu. Dotaknil se je ameriške pla- Na dunajskem zborovanju članic Mednarodnega denarnega sklada je bil sprejet sklep, da je treba s finančnimi prispevki držav, povečati denarna sredstva Mednarodnega denarnega sklada zato, da bi ta lahko bolj učinkovito priskočil na pomoč posameznim članicam, katerih valuta bi zašla v nevarnost. Tako naj bi preprečili inflacijo in ustalili valute v prizadetih državah. Že na Dunaju so se Francozi odločno upirali temu sklepu, ker so imeli vtis, da je šlo tedaj predvsem za obrambo funta šterlinga in dolarja. Tc dni je bil v Parizu sestanek finančnih ministrov desetih industrijsko razvitih držav ki so se posvetovali, kako bi se dal dunajski sklep izvesti. Zanimivo je, da so Francozi ostali pravzaprav pri svojem starem gledišču in da se prav nič ne navdušujejo za izvedbo dunajskega sklepa. To lahko sklepamo po komentarju gospodarske priloge pariškega «Le Monde«. Vodstvo Mednarodnega denarnega sklada si prizadeva, da bi Zbralo primerna denarna sredstva, ki bi jih potem lahko izkoristilo za podeljevanje posojil državam s šibko valuto. Ko bi samo povišali delež članic (nekakšno članarino), bi s tem povečali samo razpoložljivost z dolarjem in funtom šterlingom, ker sta Amerika in Velika Britanija glavni članici Mednarodnega denarnega sklada in imata največje deleže. Denarni sklad pa potrebuje druge valute, predvsem marko. Glede podeljevanja kreditov za obrambo valut so Francozi izrazili določeno rezervo; finančno močnejše države, ki bi dale na razpolago denar za pomoč, morajo imeti določena zagotovila. S to svojo zahtevo so Francozi tudi prodrli. Države, ki bodo prejele finančno pomoč s posredovanjem Mednarodnega denarnega sklada ne bodo mogle povsem svobodno razpolagati s tem denarjem, pač pa bodo tega lahko uporabile sporazumno z državami, ki so dale denar denarnemu skladu. Gre za dvojne vrste posojil. Najprej bo Mednarodni denarni sklad lahko podelil pomoč iz svojih običajnih sredstev; šele ko bi ta ne zadostovala, bo uporabil denar, ki so mu ga dale na razpolago finančno močnejše članice z izrednimi prispevki. «Le Monde« pripominja, da se s takšnimi posojili ne bodo dale odstraniti resnični vzroki devizne šibkosti prizadetih držav. Tako na primer so vzrok šibkosti dolarja veliki ameriški izdat- čilne bilance, ki je iz raznih razlogov neugodna, čeprav izkazuje sama trgovinska bilanca prebitek. Kakor znano so tudi stroški za vzdrževanje ameri ških čet v tujini med postavkami, ki močno obremenjujejo ameriško plačilno bilanco. Predsednik upa, da bo vlada lahko skrčila te stroške od 3 na 2 milijardi dolarjev s tem, da jih prevrže deloma na svoje zaveznike. Kennedy je zaskrbljen zaradi odtoka zlata; pripovedujejo, da je dal nalog, da ga takoj obvestijo ob vsaki važnejši zadevni spremembi. Na državno gospodarstvo neugodno vpliva naraščanje izdatkov za državno obrambo; tako računajo, da bo vlada morala prihodnji proračun povišati za okoli 10 milijard dolarjev. Plačilna bilanca se bo v letu 1961 zaključila precej ugodneje kakor lansko leto, primanjkljaj naj bi znašal letos 2 milijardi (lani 4 milijarde) dolarjev. Toda to Zboljšanje je nastopilo že v prvi polovoci tega leta, medtem ko se zdaj položaj slabša in ima za posledico odtok zlata, ki smo ga že omenili. KENNEDV JE POKAZAL NA ZAHODNO EVROPO V svojem govoru pred ameriškimi industrijci je Kennedy jasno izprego-voril o ameriškem gledišču nasproti u-godnemu razvijanju zahodnoevropskega gospodarstva, pa tudi o zunanjetr govinski politiki zahodnih držav ter o posledicah izvajanja carinskih določb Evropskega skupnega trga. Ameriška vlada je mnenja, da Američani preveč investirajo v zahodnoevropskih državah, bolje bi bilo, da bi povečali svoje investicije v nerazvitih deželah. Lani so Američani investirali v indu- ki za gospodarstvo in vojaško pomoč 'tujim državam, da lahko ohrani svoje politične in strateške postojanke po svetu. Amerika bi lahko to pomoč skrčila, namesto da zahteva od drugih članic posebne prispevke za Mednarodni denarni sklad in da potem s tem denarjem lahko utrjuje svojo valuto, zaključuje list. Dolarji za zajezitev Volte Ameriška vlada se je dolgo obotavljala glede podelitve dolarske pomoči Gani za graditev jeza na reki Volti. Predsednik Gane dr. Nkrumah je v začetku postavljal za posojilo razne roke, na katere se pa Washington ni oziral. Gana je bila namreč v dogovoru z nekim italijanskim podjetjem za izvedbo dela. Konci o so se Američani vendar odločili, verjetno tudi pod vtisom ugodnejših vesti iz Gane, ki se je med tem časom notranje povsem pomirila. Dr. Nkrumah se je pred opozicijo popolnoma uveljavil, kar se je pokazalo tudi med obiskom angleške kraljice v tej afriški deželi, ki pripada k Britanski državni skupnosti (Commonwealthu). Stroški za graditev jeza bodo znašali 196 milijonov dolarjev. Polovico tega zneska bodo prispevale Združene ameriške države, Velika Britanija in Mednarodna banka za obnovo, in sicer ZDA 37 milijonov dolarjev, Velika Britanija 15 milijonov iti Mednarodna banka 47 milijonov. Za drugo polovico mora skrbeti sama Gana. V Gani so -ustanovili posebno ustanovo »Volta River Authority», ki bo pod nadzorstvom ganske vlade; ustanovi pa bo načeloval Kanadčan Dobson. Ne gre samo za graditev jeza, temveč jez bo omogočil tudi graditev elektrarne, ki bo dajala energijo za tovarno aluminija. Hkrati bodo vodo uporabljali za namakanje. Tovarno aluminija bo gradila družba Galco; pri kapitalu bo imel glavni delež Kaiser Aluminium Corporation, sodelovala bo tudi Rey-nolds Aluminium z 10 odst. Tovarna bo stala 128 milijonov. Družbe bodo prispevale 32 milijonov, ameriška vlada (Development Loan Fund) in Ex-port-Import Bank bodo prevzele jamstvo za 96 milijonov dolarjev. Družba Valco 'Corporation se je obvezala, da bo 30 let odkupovala aluminij po določeni minimalni ceni. Tako bo mogoče vrniti posojilo in plačati obresti. sirijsko razvitih deželah 1,5 milijarde dolarjev, medtem ko je v istem letu prišla nazaj v Ameriko samo 1 mili jarda dolarjev za dividende, kar pomeni, obremenitev za pol milijarde. V istem času je bilo v nerazvitih deželah naloženega samo 200 milijonov dolarjev novega ameriškega kapitala, a iz njih je prispelo v Ameriko nič manj kakor 1,3 milijarde; največ denarja prihaja od ameriških investicij v petrolejsko industrijo na Srednjem vzhodu. AMERIKA ŽE ČUTI PRITISK EVROPSKEGA SKUPNEGA TRGA Predsednik Kennedy računa, da b: Amerika lahko več zaslužila s turi zrnom; lahko bi tudi več izvozila. Toda carinska politika Evropske gospodarske skupnosti ovira ameriški izvoz. Kongres mora vladi dovoliti, da dogovorno z zahodnoevropskimi vladam, zniža carine na uvoz v Ameriko in hkrati doseže določene ugodnosti za svoj izvoz v Evropo. Združene amen ške države sicer nimajo namena pristopiti k Evropski gospodarski skupnosti, vendar si morajo prizadevati, da člani ce skupnosti znižajo enotno tarifo za uvoz ameriškega blaga, V Evropski gospodarski skupnosti so države, katerih gospodarstvo se je tudi z ameriško pomočjo dvakrat hitreje razvilo kakor gospodarstvo Združenih ameriških držav. V AMERIKI PREVISOKE PLAČE Ameriški gospodarstveniki opažajo, kako se zaradi gospodarskega razvoja v Evropi ustvarja množični trg, ki ne bo mnogo zaostajal za ameriškim. A meriške gospodarstvenike vznemirj a tudi skrb, v kakšni meri bo lahko ameriška industrija še nadalje konku rirala evropskim proizvodnim industrijam, kjer so plače 3-4-krat nižje, kakor so ameriške. Značilno je, da je preds. Kennedy na občnem zboru o-srednjih ameriških sindikalnih orga nizacij v Miamiju pozval sindikaliste, naj pri svojih zahtevah po povišanju plač upoštevajo proizvodne stroške a-meriške industrije oziroma nevarnost povečanja konkurence tuje industrije. Ameriški sindikalisti se temu povabilu predsednika Kennedyja niso odzvali, ker so prepričani, da je dobiček ameriških industrijskih podjetij še vedno tako velik, -da se mu delničarji vsaj deloma lahko odpovejo in s tem preprečijo podražitev ameriških industrijskih proizvodov na tujih trgih. Ameriška vlada je to gledišče v bistvu tudi sprejela. MOČAN ODLIV AMERIŠKEGA ZLATA V tednu do pretekle srede so se zlate rezerve Združenih držav zaradi odtoka v tujino zmanjšale za 51 mili jonov dolarjev. Novembra je dosegel odtok zlata kar 300 milijonov dolarjev. Zguba zlata v tem letu znaša skupno 842 milijonov dolarjev, tako da znaša-, jo rezerve samo še 16 milijard 925 milijonov dolarjev. Mnogo zlata je v zadnjem času šlo v Anglijo. Američani se zaradi tega odtoka zlata ne razburjajo, ker so računali z njim zaradi primanjkljaja, ki je nastal v plačilni bilanci. Kakor že omenjeno, pričakujejo letos v plačilni bilanci primanjkljaj dveh milijard dolarjev, toda prihodnje leto bi se moral primanjkljaj skrčiti na 1 milijardo, v letu 1963 pa naj bi popolnoma izginil. Trgovinska bilanca se je meseca oktobra izboljšala, ker se je povečal ameriški izvoz. Svetovna proizvodnja sladkorja Po najnovejših cenitvah F.O. Licht bo proizvodnja sladkorja v sezoni 1961-62 po posameznih državah naslednja (v tisočih ton po 1000 kg): Zahodna Nemčija 1465, Avstrija 320, Francija 1700, Belgija 435, Nizozemska 570, Danska 212, švedska 296, Italija 983, Španija 563, Jugoslavija 240, Švica 36, Velika Britanija 840, Eire 150, Finska 66, Turčija 445, Vzh. Nemčija 750, češkoslovaška 850, Madžarska 420, Poljska 1650, Albanija 13, Romunija 400, Bolgarija 190, Sovjetska zveza 7225. V Evropi (vključno Sovjetska zveza) bodo proizvedli po vsem tem 19,719.000 (lani 22,619.000) ton sladkorja. Svetovno proizvodnjo sladkorja iz sladkorne pese cenijo na 23,030.000 ton (lanska je znašala 25,670.000 ton), proizvodnjo sladkorja iz sladkornega trsa pa na 30,458.000 ton (lani 31,308.000 ton). Mednarodna pomoč za obrambo valu! Francozi nasprotujejo ameriški politiki DE GAULLE: NE, NE! JAZ UŽIVAM SAMO FRANCOSKO HRANO Zaman ponujajo voditelji Velike Britanije (Macmillan), Zedinjenih ameriških držav (Kennedy) in Zahodne Nemčije (Adenauer) najboljše pečenke in torte De Gaullu. Predsednik francoske republike odbija vse, on bi sprejel samo kakšno specialiteto iz francoske kuhinje. De Gaulle je odbil pogajanja s Sovjetsko zvezo glede Berlina. Najprej ga je skušal pregovoriti angleški ministrski predsednik Macmillan in nato še njegov ožji zaveznik dr. Adenauer. Kennedy je prepričal dr. Adenauerja, da se mora po kazati bolj spravljivega nasproti Sovjetski zvezi, in dogovorila sta se, da se bodo poskusili sporazumeti vsaj glede Berlina, drugih vprašanj za zdaj ne bodo načeli. Hruščev bi se namreč rad lotil tudi raznih drugih spornih vprašanj, kakor mirovne pogodbe z Nemčijo, razorožitve in prekinjenja jedrskih poskusov. Tako naj bi nemško vprašanje rešili v širšem okviru. Sicer bi tudi Američani radi dokončno razčistili vse te zadeve. Kennedy hoče priti na čisto, ali bi se dalo z Rusi kaj zaključiti. Toda De Gaulle odbija pogajanja. »Sunday Times« poroča iz Amerike, da preživlja Atlantska zveza zaradi De Gaullove trdovratnosti eno izmed najhujših kriz. Ako se ne bo hotel De Gaulle pogajati z Rusi, se bodo Američani in Angleži, morda tudi sami Američani. De Gaulle je pri ameriški vladi izgubil mnogo simpatij, piše dopisnik. Kennedy in Macmillan sta se 21. decembra sestala na Bermudskih otokih. Sovjetski gospodarski načrt 1. 1962 Predviden manjši napredek v proizvodnji Sovjetska vlada je sestavila državni proračun za leto 1962, ki je tesno povezan z razvojem sovjetskega gospodarstva. Gospodarski načrt se bo prihodnje leto zadovoljil s počasnejšim napredovanjem industrijske proizvodnje, napredek bo namreč manjši za 1,4 odstotka. Načrt daje prednost razvoju težke industrije, poleg tega predvideva državni proračun povečanje izdatkov za državno obrambo. Podrobnosti v proračunu in gospodarskem načrtu je priobčil list «Izvest-ja». Dohodki bodo znašali 81,9 milijarde rubljev, to je 2,9 milijarde več kakor letos; izdatki bodo za 3,3 milijarde višji kakor letos -ter bodo znašali 80,3 milijarde rubljev. V gospodarske namene pojde 32,4 milijarde; med temi izdatki je 28,7 milijarde določenih za socialno-kulturni sektor, obramba bo zahtevala 13,4 milijarde, a sama državna uprava 1,07 milijarde rubljev. Investicije v gospodarsko dejavnost se bodo povečale za 24,1 milijarde rubljev, in sicer z izdatki samih podjetij. Tako bo dotok denarja v gospodarstvo dosegel 56,5 milijarde rubljev. Industriji bodo nakazali 30,5 milijarde, prevoznim sredstvom 8,3 in kmetijstvu 7,6 milijarde rubljev. Po gospodarskem načrtu bi se morala industrijska proizvodnja v letu ,1962 povečati za 8,1 odst., sama proizvodnja sredstev za 8,8 odst. Na koncu prihodnjega leta bi .proizvodnja železa morala doseči 56 milijonov ton (letošnji proračun 52 milijonov) in jekla 76,9 milijonov -ton (letos 72,5 milijonov ton); investicije v metalurški industriji se bodo povišale v primerjavi z letošnjimi za 10,8 odst. Najvišjega državnega prispevka je deležna kemična industrija (17 odst), ki naj bi se posvetila v prvi vrsti proizvodnji sintetičnih smol, kavčuka in umetnih vlaken. Za graditev novih tovarn so določili 1,295 milijarde rubljev. Proizvodnja elektro-energije naj doseže 366 (letos 327) milijarde kilovatnih ur; zgradili naj bi nove elektrarne, ki bodo dale 8,9 milijonov kW, nove 'termoelektrarne naj bi dajale 6,5 milijona kw. Proizvodnja mineralnega olja naj se dvigne od letošnjih 164 na 173 milijonov ton in premoga od 511,7 na 518 milijonov ton. Tovarne strojev naj bi proizvedle za 12 odst. več kakor letos; njihov napredek v letu 1961 je nasproti letu «1960 bil določen na 14 odst. V SOVJETSKEM KMETIJSTVU NEKAJ NI V REDU Na kmetijskem posvetovanju v Moskvi si je predsednik Hruščev privoščil vse tiste, o katerih meni, da so odgovorni za neuspehe na kmetijskem področju v zadnjih letih. Ozmerjal je razne upravitelje, kmetijske strokovnjake in gospodarstvenike, pa tudi krajevne voditelje komunistične stranke. Kritiziral je tudi delo podpredsednika državne planske komisije Smirno-va in predsednika kmetijske akademije prof. G. Ložo, ki mu je očital, da je napravil veliko škodo državi in komunistični stranki. Prizanesel ni niti N. D. Zaporožcu, starejšemu kmetijskemu upravitelju, češ da stranka ne potrebuje takšnih komunistov in da bo našla bolj sposobne organizatorje med komunisti in nekomunisti: ti bodo pokazali, kaj lahko da od sebe zemlja okoli Leningrada. Ko je Hruščev opazil, da niso posebno ploskali njegovemu govoru, je dejal, da pač razume, da niso njegovega govora sprejeli z navdušenjem; -sicer je med zbranimi bilo mnogo Zaporožcev, o katerih ne more pričakovati, da bi mu ploskali. V svojem govoru je tudi dejal: Kakor so se Rusi učili od Švedov, ko je Peter Veliki doživel več porazov, tako se morajo ruski kmetje sedaj učiti od Američanov, kako jih bodo lahko prehiteli v kmetijski proizvodnji. Angleški glas o namerah Evropskega skupnega trga Londonski »Daily Express« trdi, da je gospodarsko prodiranje držav Evropskega skupnega trga v tujino pričelo popuščati. Posli med državami EST naglo upadajo. Bližamo se času, ko mnogo tovarn v državah Evropske gospodarske skupnosti ne bo imelo dela. Stroji ne bodo tekli, ako se za Evropsko gospodarsko skupnost ne odprejo novi trgi. Evropska industrija išče nove trge. Pri tem misli predvsem na britanskega. List zaključuje s pozivom, naj Velika Britanija ne odpre svojega trga državam Evropske gospodarske skupnosti. _ y soEesfcafv Sete^nifi otcii m. »Beograd« je počasi zapuščal Kazan in zaplul v nekoliko širšo Dona vo. Na levem bregu smo zagledali Or-šavo, mestece s kakimi 10.000 prebivalci in znano rafinerijo nafte. Kmalu nato pa se je pojavil pred našimi očmi romantični otok Ada Kale, kat bi po naše pomenilo »mesto na otoku«. Otok ima burno zgodovino tei je pogosto menjal gospodarja. Danes pripada Romuniji. Za časa turškega prodiranja v Evropo je bil važna strateška točka, ki je Turkom branila pot v Panonijo in na Dunaj. Cesar Leopold I je zgradil na komaj kvadratni kilometer velikem otoku mestece Nova Oršava, ki je bilo močno utrjeno. Za otok se je vodila bitka za bitko ter je pripadal zdaj Avstriji, potem Srbiji, nato Turčiji in na zadnje Romuniji. DIPLOMATI SO POZABILI NA OTOK »Saj to je vendar tisti otok«, je dejal neki dunajski inženir, ko je z daljnogledom občudoval bujno rastlinstvo na otoku, »na katerega so na: berlinskem kongresu popolnoma pozabili«. Govoril je resnično. Ko so na berlinskem kongresu leta 1878 razpravljali o tem, kako bi Rusijo spravili ob koristi, ki si jih je priborila s sanštefanskim mirom, se je zakrknjenemu sovražniku slovanstva, največjemu imperialistu vseh časov, predsedniku angleške vlade in vodji torijcev Disraeliju, alias lordu Beacon-sfieldu, tako mudilo prevariti starega predsednika ruske vlade Gorčako-va, da sta z Bismarckom vred popolnoma »pozabila« na ta otok sredi Donave, dasi so na kongresu široko razpravljali tudi o ureditvi plovbe na Donavi do Črnega morja, ki se je začela v skromnem obsegu že leta 1834. Otok Ada Kale je ostal tako pod turško oblastjo vse do konca druge balkanske vojne, ko je z bukareškim mirom prišel pod romunsko oblast Tako je osamljeni pašaluk zašel zaradi pozabljivosti državnikov v diplomatsko zgodovino. Lepa džamija z vitkim minaretom in pašin dvorec, ki sta oba dobro ohranjena ter se s svojo belino odbijata od ostalih zgradb mesteca, še danes pričata o veličini nekdanjega turškega imperija. Otok je zelo ploden ter je znan po posebni vinski trti »adakalki«. Če danes turisti z daljnogledi upirajo svoje poglede na ta otok iz tisoč in ene noči, se ne morejo načuditi, kako so mogli državniki vse Evrope, zbrani na berlinskem kongresu, nanj pozabiti. LOKOMOTIVA VLEČE LADJE Takoj za otokom smo ha desnem bregu zagledali Sip, znan po Sipskem kanalu, po katerem pomagajo lokomotive vleči ladje po reki navzgor. Donava je tu tako deroča, da jp natovorjene ladje in vlačilci ne morejo premagati. V času vrhunca ko minformovskega spora so skušali z najmočnejšimi romunskimi in sovjet-skifni vlačilci vleči natovorjene ladje brez lokomotivslce pomoči skozi Sip-ski kanal, toda kljub vsem naporom se jim to ni posrečilo; tako so se morali navzlic raznim sporom o pla- čilu za lokomotivsko vleko nazadnje le zateči k tej pomoči. Lokomotivska vleka je na jugoslovanski strani, kjei je zgrajen poseben nasip z železni škimi tiri, vitlji in jeklenimi vrvmi, katerih en konec je pritrjen na močno lokomotivo, drugi pa na ladjo. Za vleko je določena posebna tarifa. DONAVA BO GNALA VELIKE ELEKTRARNE Prav ta del Donave pa so leta 1956 jugoslovanski in romunski strokovnjaki izbrali za zgradnjo velike elektrarne. Z njeno gradnjo bi rešili dve vprašanji obenem: dobili bi močan vir električne energije in olajšali in pospešili bi plovbo. Na tem odseku je možno izkoristiti izredno velik hidroenergetski potencial vsekakor največji v Evropi. Skozi Djerdapsko ožino steče letno povprečno 180 milijard kub. metrov vode. Padec Dona ve od Nere do Timoka znaša 34 metrov; od tega odpade samo na razmeroma kratko progo 6 km pri Sipu kar 7 metrov. Če bi tu zgradili pregrado, bi dosegli padec 24 m, akumulacija Donave pa bi segla 140 km navzgor tako, da bi Donava bila na tem delu mirna kot jezero. Ob isti pregradi bi zgradili eno elektrarno na jugoslovanski, drugo enako pa na romunski strani. Vsaka bi imela in-staliranih pet agregatov z učinkom po 145.000 kW ter bi skupni instalirani učinek znašal 1,450.000 kW. Na vsaki strani je predvidena še komora za dviganje in spuščanje ladij, v sredini pa bi bile skupne zapohnice. Ta projekt, znan pod imenom Sip-Gura Vai, povzet po istoimenskih najbližjih naseljih na jugoslovanski in romunski strani, je bil ocenjen kot najboljši izmed petih predloženih variant. Od skupne letne proizvodnje okoli 8,3 milijard kWh bi odpadla na vsako državo polovica. Skupno jugoslovansko-romunsko izkoriščanje Donave predvideva gradnjo še druge elektrarne Gruja, ki pa leži že izven Djerdapa v 'bližini bolgarske meje. Ta elektrarna bi bila zgrajena na podoben način kot Sip-Gura Vai, vendar z znatno manjšim padcem in manjšim inštaliranim u-činkom. Imela bi deset agregatov po 36.400 kW, skupno torej 364.000 kW, povprečna letna proizvodnja pa bi znašala okoli 2,4 milijard kWh. Tako bi letna proizvodnja obeh donavskih elektrarn znašala okoli 10,7 milijard kWh, od česar bi odpadlo 5,35 milijard k\Vh na Jugoslavijo in ravno to-liko na Romunijo. Pri uresničenju tega načrta igra seveda glavno vlogo finansiranje. Po računih posebne jugoslovansko - ro munske komisije, ki se ukvarja z e-nergetsko izgradnjo Donave, bi zna šale investicije za inštalirani kilowatt 185 dolarjev, v primeru najetja kredita pa 213 dolarjev, medtem ko podobne investicije v Italiji znašajo 280, v Švici 284, v Franciji 390 dolarjev itd. Energija bo vredna toliko več, čim bliže proizvodnji jo bodo lahko porabili; kajti prenos na daljši progi energijo podraži. Zato je očitno, da bo bližina elektrarne močno vpli vala na razvoj industrije na tem do-dročju. Izgradnja Djerdapa bo posebno ko ristila ljudski republiki Srbiji in njeni avtonomni pokrajini Vojvodini, ker bo za njiju najbližji in najcenejši vir energije. Posebno Vzhodna Srbija, ki je v razvoju zaostala, bo lah ko računala na velik razvoj svojega gospodarstva. Donavska energija pa igra vlogo tudi pri uresničenju bodo čih jugoslovanskih gospodarskih načrtih. Letošnja proizvodnja električne energije v Jugoslaviji je predvidena z 11 milijardami kWh, do konca tekočega petletnega gospodarskega načrta pa se bo dvignila na 17 milijard kWh. Prihodnji petletni načrt, ki zanj že pripravljajo osnutke, pa predvideva že letno proizvodnjo 30 milijard kWh. Uresničenje načrta Sip-Gura Vai pa bi odpravilo tudi vse sedanje težave pri plovbi skozi Djerdap. Stroški plovbe bi se znižali za 50%, možnost prometa pa bi se od sedanjih 10 do 12 milijard BRt zvišala na 40 milijard BRt letno. Odpadla bi lokomotivska vleka v Sipskem kanalu, pa tudi vla-čilska vleka ' skozi takozvani Greben, kjer morajo marsikdaj posebni vlačilci priskočiti na pomoč ladjam, ki plovejo po reki navzgor. Strokovnjaki so izračunali, da bi pri plovbi prihranili letno okoli 37 milijard dinar-jev, če primerjamo bodoče predvideno stanje s sedanjim. (Konec prihodnjič) V. š. Poljsko gospodarstvo v razvoju Po podatkih Osrednjega statističnega urada v Varšavi se je poljsko gospodarstvo v prvi polovici letošnjega leta razvijalo razmeroma ugodno, kolikor se da soditi po proizvodnji poljske industrije; tudi žitni pridelek je bil o-bilnejši kakor lansko leto, čeprav je postala posejana površina neizpreme-njena. Industrijska proizvodnja je napredovala za 11,4% v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta ter je prekoračila načrt za 2,7%. Vsaka industrijska veja je izpolnila načrt, seveda ni bi! razvoj povsem enakomeren. Najbolj je napredovala proizvodnja proizvodnih sredstev: 10% v železarstvu in 23% v elektrotehniki, medtem ko je pridobivanje goriva (predvsem premoga in elektrike) napredovalo samo za 3%. Gospodarstveniki ugotavljajo, da napredek energetskih virov ni šel vzporedno z razvojem industrije. To sta posebno občutili kemična industrija in proizvodnja aluminija. Težka industrija je napredovala hitreje kakor proizvodnja potrošnega blaga, in sicer je to bilo tudi v načrtu. Ker je bila letina razmeroma dobra, se ni pojavilo vprašanje preskrbe prebivalstva v večji ostrini. Žetev štirih glavnih žitaric je v prvem polletju vrgla sicer 14% manj kakor v istem razdobju lanskega leta, vendar je to zgubo v veliki meri nadomestil napredek v živinoreji, saj je proizvodnja mesa narastla za 23%. Prodaja v trgovini na drobno se je povečala za 10%, povečala se je tudi prodaja moke, sira, rastlinskih maščob, čevljev, trikotaže .radijskih sprejemnikov, televizorjev, pralnih strojev in hladilnikov. Povečanje prodaje na drobno zaostaja za napredkom v industriji: plačni sklad se je povečal za 9%, dohodki kmečkega prebivalstva od prodaje kmetijskih pridelkov • državi so se povečali za 14%. Povprečno so se plače povišale za 4,9 odst. Povprečna mesečna plača je znašala 1703 zlotov. Del svojih povečanih dohodkov so kmetje vložili z zidavo stanovanj. Tudi to je pripomoglo k povečanju prodaje opečnega gradiva (za 47%) cementa (za 30%) in katranizirane lepenke (za 7%). Poraba umetnih gnojil se je povečala za 5% ter škropiv in drugih zaščitnih sredstev za 68%. Vloge pri denarnih zavodih so se povečale za 18,2‘Jo in dosegle 2,6 milijona zlotov, investicije pa za 14%. nn ncise I I I senjg ifarno »Na Opčinah osem stopinj, na Re-pentabru deset pod ničlo,« je povedala naša mlekarica, v nedeljo zjutraj. »Pošteno zaslužen denar«, sem pripomnil, ko ji je hčerka obračunavala za ves teden. »Krvavo zaslužen«, je popravila mlekarica z Repentabra. Kadar slive obilno rodijo, tako nam je še v zgodnji jeseni pripovedovala starejša kmetica s Krasa in smo mi to v listu tudi zapisali, pride tisto leto huda zima. Kakor vidite, je imela prav Huda zima za nas, ki kupujemo drva in premog a.li nafto, toda sijajna za drvarje, ki so se tresli še ob toplem jesenskem soncu, kaj bo z drvmi če ne bo pritisnila zima, ter za zdravnike in lekarnarje. Sami tako pravijo, seveda ne na glas, temveč rajši na štiri oči, da ne bi čuli davkarji. (Vsako leto proti koncu državljani mnogo govorijo o davkarjih, ko tem zapade pravica do petletne revizije davčnih prijav, in človek se mora res bati, da mu ne pokvarijo praznikov). Zakaj bi ne bilo vsem ljudem dobro na svetu ob istem času, ob to plem ali hladnem vremenu, med su-šo ali poplavami, v mladosti in starosti? Kam bi potem z zavistjo, ki nas oklene v svoj obroč že v zgodnji mladosti in nas ne izpusti več do zadnjega diha? Kam bi z jeziki, ženskimi in moškimi? Kam s tako lepimi pregovori in reki: »Danes meni, jutri tebi?« ali še s krepkejšim latinskim »Mors tua, vita mea« (Tvoja smrt, moje življenje), ki velja v vojni in miru, čeprav danes ne čakamo več, da bo smrt pobrala to ali drugo staro ženico in nam izpraznila stanovanje; v resnici že hišni lastniki in gradbeniki, ki gradijo iz špekulacije, lazijo za nami in ponujajo stanovanja ali »kondominije«. Prečudno je to: ne mera ne čas dobrote, blaginje in sreče nista pravilno — vsaj po človeškem računu — razdeljena med ljudmi. Kakor da bi bila sreča nedeljiva. Če jo zgrabi nekdo, pride drugi prepozno. In tako naglo gre iz roke v roko, pri nobenem zemljanu ni dolgo v gosteh. Kadar se ti zdi, da si jo dovolj krepko zgrabil in jo trdno držiš, kakor da padejo cekini v mošnjo in se vrsti posel za poslom, klient za klientom ali se krave telijo da ne veš več kam z mlekom ne z teleti — že se ti izmuzne iz rok. Ali so ti študentje sinovi odprli streho, kakor je včasih razlagal gospodarske in socialne zakone stari Vipavec v naši vasi, ali ti nepričakovana vest o novi napetosti med Vzhodom in Zahodom pokvari konjunkturo ter prepodi kliente in partnerje, ali se ti prikrade bolezen in celo smrt v tvojo hišo ali v hlev kar čez noč. Kako krhka je ta sreča! Zakaj skopni tako hitro, kakor zmrzne gorečka, ki si jo samo eno noč pozabil na mrazu. Zadostuje ena stopinja pod ničlo! Samo ena zareza na toplomeru. -Z: — Ib — Stran 2 H , ITALIJA ZA POGAJANJA S SOVJET-SKO ZVEZO. Na sestanku zunanjih rninistrov Združenih ameriških držav, Velike Britanije, Italije in Francije se je zunanji minister Segni jasno izrekel za pogajanja s Sovjetsko zvezo. Še pred njim je podobno mnenje izrazil ameriški zunanji minister Rusk; Anglija se je vedno kazala spravljivo v tem pogledu in nedavno je angleški ministrski predsednik Mac Millan skušal za to misel pridobiti tudi predsednika De Gaulla, ko je ta prišel na o-bisk v London. Kljub temu se Francozi še vedno upirajo pogajanjem s Sovjetsko zvezo glede nemškega vprašanja. PO OBSODBI EICHMANNA NA SMRT. Obsodbo bivšega Hitlerjevega polkovnika, ki je dal pomoriti na milijone Židov zlasti na Poljskem in je tudi bil soodgovoren za nasilno preseljevanje raznih narodov, odobrava tudi zahodnonemški demokratični tisk, kakor hamburški list »Die Welt« in »Frankfurter Allgemeine«. Sicer bi pa Nemci radi, da se ta zadeva čim prej likvidira, ker je v svetovni javnosti nenehoma opozarjala na zločine, ki so jih zagrešili med vojno Nemci nad drugimi narodi, že ob začetku procesa je sam Adenauer izrazil mnenje, da bo proces škodil ugledu Nemčije in njenemu položaju na svetovnem poprišču. Seveda bi morali biti Nemci dosledni in priznavati, da je bil boj proti nemškim osvajalcem ne samo umesten, temveč tudi s splošnega človeškega vidika hvalevreden. Namesto tega so v zadnjem času znašajo celo nad bivšimi partizani, ki prihajajo v Zahodno Nemčijo iz Jugoslavije po uradnih dolžnostih. INDIJCI SO PRISILILI PORTUGALCE NA UMIK. Posredovanje glavnega tajnika Združenih narodov U Tanta, da bi se spor med Indijo in Portugalsko zaradi portugalske kolonije Goa v Indiji rešil mirno, ni uspelo. Indijci so z vojsko vdrli v Goa in po večdnevnih praskah prisilili Portugalce na predajo. V boju so uporabljali tudi letala. Indijci so zavzeli tudi otok Ange-diva. Indijska vlada je sicer poprej pismeno obvestila Varnostni svet OZN, da ima ozemlje Goa za indijsko in da zaradi tega ne bo trpela Portugalcev na svoji zemlji, toda ni zahtevala posredovanja Varnostnega sveta, pač pa se je odločila za vojaški poseg. V Londonu so Indijcem to zamerili, češ da niso poskusili doseči svoje namere s pogajanji; Indija je namreč še vedno član Britanske skupnosti, čeprav je sicer neodvisna država. Istega mnenja so tudi Američani. Nekateri listi pišejo, da bi morala Indija ravnati bolj previdno še posebno, ker ima na nosu Kitajce, ki nastopajo z vojsko, da bi dosegli ugodnejšo mejo nasproti Indiji. Indijci so nastopili v trenutku, ko imajo Portugalci že dovolj oravka z Angolo v Afriki ter nočejo priznati njene neodvisnosti. (Kolonija Goa so Portugalci zasedli v 16. stoletju. Ta meri 3400 kv. km. ter ima okoli §0-100.000 prebivalcev. Goa je na zahodni obali Indije okoli 400 km južno od Bombaja. Izvaža kopro, les, dišave, riž in perutnino. KENNEDIJEVA POTEZA PROTI KUBI. Ameriški predsednik Kennedy je. odletel v Venezuelo očitno z namenom, da bi utrdil postojanke Združenih a-meriških držav v tej deželi in s tem tudi v Latinski Ameriki. S svojim obiskom je hotel podpreti zunanjo politiko venezuelskega predsednika Betan-courta, ki se je sprl s kubanskim predsednikom Fidel Castrom. Pristaši zunanje politike Fidel Castra, ki je ostal neizprosen nasprotnik širjenja vpliva Združenih ameriških držav v Latinski Ameriki, so nastopili javno proti obisku ameriškega predsednika. Demonstracije so trajale več tednov, bilo je tudi 15 mrtvih, celo šolski otroci so prihajali na ulico z bombami v rokah. Betancourt je nemire zatrl. ZDA so Venezueli letos podelile 250 milijonov dolarjev pomoči in med obiskom Ken-nedyja je bil podpisan sporazum za nadaljnjih 10 milijonov dolarjev. Betancourt si prizadeva, da bi izvedel nekatere socialne reforme, zlasti agrarno, brez revolucije. STRAHOVIT POŽAR V BRAZILIJI. V cirkusu »Grand Circo Norte Ame-ricano«. v mestu Niteroi blizu Rio de Janeira je že skoraj ob koncu predstave nenadoma nastal požar, ki se je razširil z bliskovito naglico. Prva je opazila ogenj nekaj akrobatinja, ki pa ni takoj opozorila lastnika, oziroma ognjegasce na nevarnost. Ogenj je v kratkem času upepelil cirkus. Pri tem je izgubilo življenje okoli 300 ljudi. Ogenj je podtaknil nameščenec cirkusa. DVA NOVA ATENTATA NA JUŽNEM TIROLSKEM. V nedeljo so neznanci postavili razstrelivo pod dva o-pornika daljnovoda podjetij Montecati-ni in Selt Valdarino. Po teh elektro-vodih prejema energijo iz Južnega Ti-rola Toskana. Pri vsakem oporniku je bilo položeno razstrelivo na štiri mesta, vendar niso bili oporniki zrušeni, temveč samo poškodovani. PREMIRJE V KONGU. Čete Združenih narodov so v Kongu ustavile o-genj .Na pobudo ameriške diplomacije sta se sestala predsednik osrednje vlade Adula in vodja Katange čombe, v Kitonu, ki je pod zaščito čet Organizacije združenih narodov, čombeja je spremljal v letalu ameriški poslanik, in sicer iz Ndole v severni Rodeziji; od tod sta odletela v Kitono. čombe se je prej sestal z britanskim komisarjem v Rodeziji. Čete Združenih narodov so medtem ustavile ogenj, vendar so povsem zasedle glavno mesto Katange Elisabethville. Combe. je Aduli izjavil, da priznava skupno državo, seveda je vprašanje, ali bo besedo res držal. SODNA OBRAVNAVA PROTI BIVŠEMU NEMŠKEMU PODČASTNIKU. Za sredo je bila napovedana sodna obravnava proti 51-Ietnemu trgovskemu zastopniku Hansu Kohlu iz Hamburga pred jugoslovanskim sodiščem v Titovih Užicah. Imenovani je obtožen vojnih zločinov. Do leta 1934 je bil jugoslovanski državljan. Med vojno je služboval kot nemški podčastnik v nemški vojski ter se je udeležil raznih ustrahovalnih podvigov. Dal je zapreti tudi več Jugoslovanov kot talce za primer, da bi partizani, ki so se utaborili okoli Užic, izvršili napad. Mednarodna trgovina VINSKA TRGOVINA MED DRŽAVAMI EST Prejšnji teden so se v Parizu sestali izvedenci s področja vinarstva iz šestih držav članic Evropskega skupnega trga. Na sestanku so sprejeli vrsto zakonskih osnutkov, ki so velike važnosti za proizvodnjo in trgovino z vinom nekaterih članic, kakor zlasti Italije in Francije. Najvažnejši sklep se nanaša na podatke, ki se glasijo na kakovost vina, in ki morajo spremljati pijačo od kleti proizvojalca do skladišča trgovca na debelo. Ti podatki se nanašajo na ime določene vrste vina, na količino pijače, ki je vsebuje posamezna posoda in na ime proizvajalca odnosno trgovca. Kot dokazno listino na prehodu med trgovcem na debelo in potrošnikom bo služila navadna faktura (ali po naše račun). Italijanski odposlanci so na pariškem zasedanju zahtevali, naj odbor uvrsti med rekvizite, ki morajo biti natisnjeni na listkih (etiketah) na vinskih posodah, tudi stopinje alkohola v pijači. Izvedenci še bodo ponovno sestali prihodnje pomladi. Takrat pride na vrsto vprašanje prodaje vina in vprašanje reklamnih akcij za pospeševanje njegove potrošnje. dalje v odvisnosti zahodnega petroleja. Minister je dodal, da se bo Švica skušala izogniti temu, da bi bila odvisna samo od enega dobavitelja. TRGOVINA ITALIJA - AVSTRIJA NAPREDUJE Italijanska trgovinska bilanca nasproti Avstriji izkazuje stalen primanjkljaj. Italija namreč uvaža iz Avstrije povprečno za 60% več, kolikor znaša njen izvoz v Avstrijo. Avstrijci so lansko leto izvozili v Italijo za 1,9 milijarde šilingov blaga (ali 45,6 milijarde lir). Izvoz v Italijo je predstavljal najvažnejšo postavko v celotnem avstrijskem izvozu, ki je dosegel 7,8 milijarde šilingov (ali, za primerjavo, 187,2 milijarde lir). Italijansko-avstrijska izmenjava bla ga se v zadnjih letih razvija ugodno. Vrednost obojestranske izmenjave narašča povprečno za 9-10% na leto. Za letošnje leto so znani podatki le do konca junija. V prvih treh mesecih je vrednost izmenjave v primerjavi z lansko narastla za 8%, v drugem tromesečju pa je nazadovala za 5%. TESNEJŠA POVEZAVA SVETA ZA VZAJEMNO POMOČ ZAKLJUČENA V Varšavi se je zaključilo trodnevno posvetovanje predstavnikov Sveta za vzajemno pomoč (Comecon), Gospodarske delegacije so vodili Novikov iz Sovjetske zveze, Jaroszevvicz iz Poljske, Simunek iz Češkoslovaške, Mewis iz Vzhodne Nemčije, Apro iz Madžarske, Birladeanu iz Romunije in Todorov iz Bolgarije. Predsedoval je Jaroszevvicz. Albanija, ki; je še vedno član, ni bila povabljena, medtem ko se opazovalci iz Kitajske niso odzvali povabilu na sestanek. Jaroszevvicz je opozoril, da so se članice obvezale, da bodo zmagali v gospodarski tekmi nad zahodnimi silami v 20 letih. V ta namen je potrebno še tesnejše sodelovanje, potrebna je tudi kritika vseh šibkejših strani, v prvi vrsti pa vskladitev gospodarskih načrtov na daljši rok. »Trybuna Ludu« omenja, da stopa zdaj Svet v tretjo fazo svojega razvoja, gre za specializacijo proizvodnega procesa. Novikov je naglasil, da je potrebna tesnejša vskladitev gospodarskih načrtov posameznih držav. To delo so olajšali sklepi 22. kongresa. Ta vskladitev mora biti prostovoljna. Poročilo o izvršenem delu naglaša zlasti ustvarjanje podlage za dobavo surovin, goriva in energije, kakor tudi zgraditev7 naftovoda med Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami. Treba je začeti z delom za zgraditev sistema električnih daljnovodov. Sestavljen je bil katalog osnovnih načel za delitev dela; na sestanku je bila naglašena potreba po večji racionalizaciji v industriji in kmetijstvu. Sestavljen je bil načrt za proizvodnjo in specializacijo v industriji umetnih gnojil. Sporazumeli so se o tipizaciji v ladjedelstvu in vskladitvi dela ladjedelnic v posameznih državah, zlasti med Poljsko in Vzhodno Nemčijo, nadalje o razvoju notranje plovbe in avtoprome-ta. ZA POD ALJ ŠAN JE NAJEMNINSKE ZAPORE ZA TRGOVINSKE PROSTORE Poslanca E. Origlia in G. Riccio sta predložila poslanski zbornici zakonski osnutek, po katerem naj bi vlada uredila vprašanje najemninskih pogodb za prostore, v katerih imajo trgovci svoje prodajalne. Kakor znano, zapade zapora najemninskih pogodb med trgovci in lastniki prostorov 31. decembra letos. Trgovci zahtevajo, naj vlada podaljša najemninsko zaporo za toliko časa, da bo prej izšel zakon o trgovinski vpeljavi. Ta zakon o vpeljavi določa, da mora hišni lastnik odplačati trgovcu, ki zapušča njegove prostore zaradi previsoko odmerjene nove najemnine, vrednost vpeljave, to je vrednost, ki jo predstavlja krog odjemalcev, dobro ime trgovine, tradicija, itd. Ce bi zakon o vpeljavi ne bil pravočasno izglasovan in uveljavljen, bi hišni lastnik lahko povišal najemnino za poslovne prostore do take višine, da bi trgovec bil prisiljen odstopiti in zapustiti dobro »vpeljano« trgovino ter začeti novo kje drugje. Zakonodajni odbor pri poslanski zbornici je sprejel zakonski načrt o-menjenih poslancev in predložil, da se najemninska zapora podaljša od 31. dec. 1961 na 30. junij 1962. Od 1. januarja do 30. junija 1962 bodo hišni lastniki lahko zahtevali od najemnikov poslovnih prostorov, mesečno najemnino, ki bo za 25% višja od najemnine, ki so jo plačali za mesec december letos. Devei mesecev Italijanske zunanje trgovini »JUGOLINIJA« (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Indija — Pakistan: Dinara 27/12, Baška 27/12, Novi Vinodolski 23/1/62. — Indonezija — Daljni vzhod: Baška 27/12, Novi Vinodolski 23/1. — Japonska: Baška 27/12, Novi Vinodolski 23/1. — Severna Evropa: Ivan Mažuranič 3. januarja 1962. — Severna Amerika: Trebinje 27/12, Slovenija 28/12. — Severna Afrika: Trebinje 27/12. — Južna Amerika: Treči maj 25. januarja 1962. — Perzijski zaliv: Romanija 19. januarja 1962. »JADROLINIJA« Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija (tedenska): Opatija 27/12, Lastovo 2. jan. 1962. — Grčija — Kreta (14-dnevna): Ore-bič 22. dec. in 5. jan. 1962. daljevala v Benetke in na Reko. Ladja bo 28. decembra ponovno izplula z Reke čez Trst in Koper v Severno Ameriko. Ladja »Bled« bo izplula z Reke 28. januarja 1962. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je 13. decembra odplula iz New Yorka proti sredozemskim pristaniščem. Ladja »Bohinj« je 12. decembra priplula v New York, nato je namenjena v Boston, Filadelfijo, Wilmington, Charl-eston, Savannah in Jacksonville. Ladja »Bovec« je 13. decembra priplula v Trst, nato je na- NOV PADEC PREVOZNIN »Financial Times« poroča, da so prevoznine za suhi prevoz v zadnjem času zopet nekoliko nazadovale, vendar so še vedno višje kakor pred enim letom. Vsekakor se je začela zimska sezona, ki je sicer ugodna za brodarje, slabo in ni znamenja, ki bi kazalo na zboljšanje v bližnji bodočnosti. Do padca je prišlo, ker so se zdaj tudi Japonci, ki so sicer odbijali prevoz žita s petrolejskimi tankerji, odločili za prevažanje žita z nezaposlenimi petrolejskimi ladjami. Sploh se je število petrolejskih tankerjev, ki jih uporabljajo za prevoz žita v zadnjem času močno povečalo. Prevoznina za prevoz žita iz Ameriškega zaliva na Japonsko je nazadovala od 11,35 na 10,15 dolarja za tono. Prevoznina je.še vedno višja kot pred enim letom, ko se je sukala med 9,75 in 9,40 dol. Nazadovala je tudi prevoznina za prevoz starega železa na tej progi, in sicer od 140.000 na 125.000 dolarjev za prevoz tovora, ki ga lahko prevzame ladja tipa Liber-ty. Tudi ta prevoznina je še vedno za 18.000 dolarjev višja kakor pred enim letom. Vrednost italijanskega uvoza je v prvih 9 mesecih letos dosegla 2.424,1 milijarde lir ter je bila za 11,2% višja od vrednosti v ustreznem razdobju lanskega leta. Vrednost izvoza je dosegla 1.887,4 milijarde lir, ali 11,9% več -kakor lani. Konec septembra je znašal primanjkljaj v trgovinski bilanci 536,7 milijarde lir. Položaj je bil slabši kakor konec septembra 1960, ker je letošnji primanjkljaj za 9% višji. Italijanski uvoz iz ostalih članic Evropske gospodarske skupnosti je dosegel v omenjenem času 704,8 milijarde lir (ali 29,1% celotnega uvoza), medtem ko je izvoz znašal 591 milijard (ali 31,3% celotnega izvoza). V primerjavi z lanskim letom se je uvoz povečal za 18,9%, izvoz pa za 17,6%. Zanimiv je, tudi položaj italijanske plačilne bilance nasproti posameznim članicam: s Francijo je bilanca konec septembra izkazovala primanjkljaj 82,3 (lani 50,1) milijarde lir; z Belgijo-Luk-semburgom prebitek 0,1 (lani primanjkljaj 7,8) milijarde; z Nizozemsko prebitek 2,7 (lani primanjkljaj 8,4) milijarde in končno z Zah. Nemčijo primanjkljaj 33,6 (lani 23,8) milijarde lir. Položaj trgovinske bilance nasproti državam članicam Evropskega področja za svobodno menjavo (EFTA) je za Italijo ugodnejši. Bilanca je namreč nasproti EFTA aktivna, in sicer je prebitek konec septembra znašal 36,7 milijarde. lir, medtem ko je ob istem času lani bilanca izkazovala primanjkljaj 6,9 milijarde lir. Največ poslov ima Italija z Veliko Britanijo in Švico; tr- govinska bilanca je bila pasivna s p< vo (letos primanjkljaj 2,4 milijarde, 1» ni prebitek 1,9 milijarde), in aktivna1 drago (letos prebitek 60,6 in lani 50,' milijarde lir). Italijanska trgovinska bilanca je prčP1 cej šibka nasproti državam Vzhodni Evrope. Konec septembra letos je it* kazovala primanjkljaj v višini 47,8 (li* ni ob istem času 42,1) milijarde lir. Sa1 mo nasproti Sovjetski zvezi je primanj* kljaj znašal 32,3 (lani 19,3) milijard^ lir. Med drugimi državami bi omenili I' Združene ameriške države. Konec sep tembra 1961 je, znašal italijanski pri manjkljaj 243,8 lani pa 124,2 milijardi lir; nasproti Kanadi lotes 16,7 milijat) de lir primanjkljaja, lani 2,7 milijardi, lir prebitka in Japonski letos 4,8, lan>r, 7,7 milijarde lir primanjkljaja. -1« otrokovimi ne miruje = PF^VA/? F TUJE VALUTE V PARIZU ŠVICARJI PROTI NAFTOVODU ENI Na neki tiskovni konferenci je švicarski minister za promet W. Sptih-!er izjavil, da švicarska vlada ne bo skušala na noben način vplivati na odločitve posameznih držav v zvezi z gradnjo naftovoda iz Italije v Zahodno Nemčijo. Minister Spiihler je s to svojo izjavo pojasnil gledišče vlade v odgovor na proteste nekaterih švicarskih poslovnih krogov, ki bi bili radi ohranili švicarski trg še na- MANJŠI IZVOZ JUGOSLOVANSKE BUKOVINE V prvih devetih mesecih tega leta je izvoz rezane bukovine iz Jugoslavije znašal 122.500 ton (za 2,6 milijarde dinarjev), to je 36% manj kot v istem obdobju lanskega leta, ko je dosegel 167.000 ton (3,5 milijarde dinarjev). »Jugoslovanske komercijalne novine« pripominjajo, da se je zlasti zmanjšal izvoz na Angleško, in sicer 30.500 ton (736,7 milijona dinarjev) v letu 1960 na 16.600 ton (420,6 milijona dinarjev) v tem letu. Izvoz v Egipt je tudi nazadoval približno za polovico ter dosegel 13.800 ton (372,3 milijona dinarjev). Izvoz v Italijo je padel od 64.700 ton (935,5 milijona dinarjev) na 51.000 ton (okoli 816 milijonov dinarjev). Anglija uvaža v veliki meri prvovrstno blago, medtem ko se Italija zadovoljuje s slabšimi vrstami. Upadanje izvoza bukovine je tudi posledica povečane konkurence lesa iz Danske, Francije in predvsem Romunije; kot konkurent nastopa čedalje bolj tudi tropski les. PTIČJE KLINIKE ZA MORSKE PTICE švedsko društvo za zaščito živali v Goteborgu je sklenilo zgraditi vrsto majhnih ptičjih klinik za morske, ptice. V teh klinikah pa ne bodo zdravili vseh možnih ptičjih bolezni, temveč bodo skušali pomagati pticam, da ne poginejo zaradi naših človeških posegov v naravo. Večina ladij na svetu je prešla s kurjenja s premogom na nafto. Ko čistijo in praznijo ogromne kotle, odplakujejo kar v morje ostanke nafte, mazut, ki plava po morju kot neka vrsta velikih lepljivih ptičjih limanic. Kakor hitro se ptica usede na morje ali pa se skuša potopiti, je že izgubljena. Saj poznate tisto gnusobo, ki se vam prijemlje nog, ko se kopate ob morju, in je morje slučajno izvrglo črne, lepljive oljnate ostanke nafte in smole, še huje vpliva to na ptice, ker jim zalepi peruti. Švedi pobirajo te ptice, jih drže v psoebnih prostorih ob morju, jim na poseben način čistijo krila, jih hranijo, in ko se ptice opomorejo, same prosto vzletijo, kamor jih je volja. V soboto, 6. januarja so zaprte vse trgovine razen mlekarn in pekarn od 7- 12, mesnic od 6-13, slaščičarn od 8 do 21.30, brivci, cvetličarne in fotografi od 8- 13. V nedelja, 7. januarja pa velja redni nedeljski urnik. ^UTIllNKl URNIK TRGOVIN ZA NOVOLETNE PRAZNIKE V soboto, 30. decembra se za vse trgovine, razen jestvin, podaljša umik do 21. ure. V nedeljo, 31. decembra so zaprte vse trgovine razen trgovin z jestvinami, mesnic, drogerij, fotografov in cvetličarn, ki so odprte do 13. ure. Brivnice so odprte od 8-12.30 in od 15-19.30; slaščičarne pa od 8-21.30. Na dan Novega leta, 1. januarja so zaprte, vse trgovine, razen cvetličarn od 8-13 in slaščičarn od 8-21.30. V petek, 5. januarja so odprte vse trgovine do 21. ure. PREBIVALSTVO SE V KANADI NAGLO MNOŽI Po zadnjem popisu, ki je bil izvršen preteklo poletje, živi v Kanadi že 18,200.000 ljudi, to je 13,2% več kakor pred petimi leti. Posebno naglo se množi prebivalstvo v doslej zapuščenih krajih, kjer so odkrili petrolejske vrelce, v pokrajinah Alberta in Saskatchewan, kjer je naraslo za 22,8 do 35,2%. Tudi velika mesta, kakor Montreal in Toronto, so močno napredovala, prvo za 18,2% in drugo za 19,7%. V Torontu živi danes 1 milijon 798.491 prebivalcev, v Montrealu pa 2 milijona 59.341. Prebivalstvo Ot-tavve, glavnega mesta, šteje 418.399 ljudi in se je v zadnjih letih pomnožilo za 21,1%. v poslovanju med bankami v novih fr. Ameriški dolar 4,8960 Kanadski dolar 4,68 Angleški funt 13,7550 Nemška marka 1,2255 Švicarski frank 1,1365 Belgijski frank 0,0984 Nizozemski goldinar 1,3610 Italijanska lira (100) 0,79 Švedska krona 0,9470 Norveška krona 0,6870 Danska krona 0,7110 Portugalski eskudo 0,1725 Avstrijski šiling 0,19 ' Španska pezeta 0,0812 Argentinski pezo 0,0580 Brazilski kruzeiro 0,0085 Grška drahma 0,1590 Jugoslovanski dinar (100) 0,47 VEDNO VEČ BOKSITA IZ JUGOSLAVIJE Jugoslavija spada med najbogatejše države z boksitom v Evropi. V prvih devetih mesecih je Jugoslavija izvozila čez 1 milijon ton boksita; lani je izvoz znašal 803.100 ton, leta 1959 pa 392.500 ton. CESTNI PROMET MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO V Sarajevu so se zbrali na tridne' no posvetovanje italijanski in jug0 slovanski izvedenci s področja med narodnih avtobusnih prevozov. Na p° svetovanju, ki spada v okvir sploš:-nega italijansko-jugoslovanskega sp°l] razuma o cestnem prometu, so str» kovnjaki načeli vprašanje razširitvi nadaljnjega sodelovanja na tem Področju, vprašanje okrepitve medna-1' rodnih avtobusnih zvez v letu I9gf in vprašanje davčnega protokola, tf1 bo spremenjen, kolikor se z noviff letom spremeni turistični tečaj dinN' ja'nasproti dolarju. Italijanske str° kovnjake je vodil načelnik ministt' stva za promet P. Tomainoli, jug0^ slovanske pa načelnik oddelka v zve2?1 ni upravi za ceste inž. S. Simonovi« Italijanska delegacija se je proll» odhodom v Sarajevo sestala na trža;r ški trgovinski zbornici z nekaterih* n predstavniki iz Trsta in Furlanije, VI se zanimajo za avtobusne zveze s s<% sedno republiko; na tem sestanku s°i govorili samo o osebnem prometu 1,6 pa o tovornem. V AVTOBUSNI PROMET MED ITALIJO IN AVSTRIJO „ Na Dunaju se je te dni zaključi1) sestanek med italijanskimi in avstrij') skimi strokovnjaki za avtobusni pr0" met. Na sestanku so sklenili, da bi/ti do v letu 1962 vzpostavili med Avstr*'H jo in Italijo 26 rednih turističnih a1'it tobusnih zvez. Poleg tega bosta obco državi sproti izdajali dovoljenja posamezne izlete in prevoze z avhri busi. BRZI VLAK TRST — DUNAJ b° pričel voziti v poletni sezoni. Iz V D sta bo odhajal ob 7. uri, na Dunaj1* P bo prispel ob 17. uri; odhod z Duri1'$ ja bo ob 12,45, prihod v Trst ob 22,48 t TUDI POLJAKI SILIJO V MESTA Industrializacija privlačuje čedalje več prebivalstva z dežele v mesta tudi na Poljskem. Prebivalstvo v mestih se. je v desetih letih od leta 1950 do 1960 pomnožilo za 47%. Značilno je, da se prebivalstvo v večjih mestih (nad 100.000 )množi hitreje kakor prebivalstvo v majhnih mestih. V nekaterih majhnih mestih sploh ne napredujejo, temveč celo nazaduje. Ker odhaja razumništvo v velika mesta, je pričela izobrazba z manjših središčih pešati. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE a. p. a. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 160.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON 8T. 38*101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED »Psihoza-Trst« med Jugoslovani in »Udruženje narodne pijače Ponte Rosso« Srbi pravijo: Govori srbski in ra zumel te bo ves svet. Tako tudi delajo. Kako bi me sicer na oglu ulic Fabio Filzi in Machiavelli ustavila Srbkinja: »Gospodine, gde vam je taj američki magazin?« še nisem prav prišel do sape, ko ga je že ugledala in vzkliknila: »Eto, eto, tamo je« tet naglo zavila proti trgovini. Heureka, heureka! Na tabli je sicer stalo »I-dealtex«, toda na oknu sem razbral: »American style«, čemur bi po naše lahko rekli: Zadnja ameriška moda. Kako ti iztaknejo vse te »magaci ne« in trgovine, za katere mi Tržačani niti ne vemo? Doslej smo vedeli samo za »Magacin angleškega blaga« tam nekje blizu Korza, toda »ameriški« mi je bil povsem nov. Potem so dragi, na primer v ulici Geppa, tretji in četrti in dvajseti drugod po mestu Največjega pa gotovo odtehtajo nove stojnice ob Kanalu, onstran trga ob Rdečem mostu (Ponte Rosso). Te so že organizirane in imajo »Udruženje narodne pijače Ponte Rosso! To sem razbral z letaka, ki je bil namenjen »jugoslavenskim turistima« in ga je prijatelj našel na ulici. »Udruženje narodne pijače Ponte Rosso« je očitno napovedalo boj »nekim trgovinam« po mestu. »Čuvajte vaš novac!« kliče na svojem letaku jugoslovanskim turistom in nikar ne nasedajte raznim tičem, ki vas čakajo na postaji in vodijo po trgovinah, ter kupujte pri nas punčke, bunde, odejo, copate, dežnike, in manufakturno blago« na Pijači Ponte Rosso, kjer je blago solidno in poceni. V resnici je z jugoslovanskim denarjem, ki prihaja v Trst v dinarjih, dolarjih in lirah vzcvetelo nešteto trgovin in stojnic. Nastal je tudi nov poklic, poklic priganjača - agenta, ki čaka na jugoslovanske »turiste« že na postaji ter jih vozi v trgovino, kjer bodo lahko govorili s trgovcem »po naše«. Za svoj posel prejema od trgovca provizijo, ki znaša, kakoi pravijo, 10% od prodanega blaga. Vidite, kako življenje praktično rešuje težko tržaško socialno vprašanje — brezposelnost. Seveda ni kmetica iz Vojvodine ali celo iz Banata mislila na to svojo človekoljubno vlogo, ko se je odpravljala na dolgo pot v Trst ali ko je napravila prve korake za potni list. Mislila je na bajne tržaške izložbe, ki so že okrašene s srebrnim ivjem in božičnimi balončki in v katerih se kar svetijo »škofovi«, »lutke« ali sinji dežniki in čakajo nanjo. Kaj njej mar za stroške za potni list (samo italijanski vizum stane 3000 di- narjev) in za železnico, ko pa je bla go v Trstu tako poceni in ti trgovec popusti na ceni še polovico ako znaš »pazariti«. Da bo prejela na banki čim več valute (italijanskih lir), vza me s seboj tudi fantka ali deklico Narodna banka je širokogrudna: 18.000 lir na vsako osebo, za vsakega »turista«. Pravzaprav ni to šala. Pravijo, da je Narodna banka za izletnike v Italijo ob prazniku Dneva republike (29. nov.) izdala velike vsote lir. Tisti dan sem videl na tržaški postaji dolg poseben vlak jugoslovanskih izletnikov — izlet je organiziral zagrebški Put nik — in začudeno sem opazoval te prave turiste, ki so se iz mesta vra čali na vlak preobloženi z zavoji vseh velikosti. Nekdo izmed njih je za šalo postavil na okno punčko, seveda ne živo, da je lahko gledala druge potnike na peronu. Ali je to bilo res duhovito, ne vem. Ni to šala za Jugoslavijo, ne za nas. Na stotine potnikov iz Jugoslavije vsak dan, ki vlečejo iz Trsta za sto in sto tisoč lir blaga! Tržaške trgovine in še bolj italijanske tovarne služijo pri tem. Bolj kislo gledajo na to prav gotovo jugoslovanske tovarne, ki jim ostaja blago v skladiščih, kakor poročajo jugoslovanski listi. Jugoslovanski potnik lahko pre nese čez mejo za 30.000 dinarjev tujega blaga brez carine in nekaj seveda še doda, ker računa, da carinarji nimajo niti časa, da bi bili posebno natančni. Recimo, da pride iz Jugoslavije okoli 150 takšnih potnikov na dan, in kdor je bil na postaji ob odhodu brzih Vlakov proti Jugoslaviji, bo moral priznati, da nikakor ne pre tiravamo; potem lahko računamo, da ti prinesejo čez mejo najmanj za sto milijonov dinarjev blaga na mesec, kar da na leto nič manj kakor dobro milijardo. Za toliko bi se torej zmanjšal jugoslovanski primanjkljaj v trgovinski bilanci nasproti Italiji, ako bi v bilanco lahko vnesli tudi postavko te izmenjave, ki sicer ni nikjer vknji žena. Tržaška trgovina bi v današ njih kritičnih razmerah prav gotovo težko pogrešala ta denar. Nikar to rej ne omalovažujmo ta jugoslovan ski prispevek k lajšanju tržaške gospodarske krize. Seveda je vprašanje, kako dolgo bo trajala »psihoza — Trst«. Edino s psihozo si namreč neki tržaški trgovec, ki je očitno praktičen psiholog, razlaga naval preprostih jugoslovanskih kupcev na tržaške »magacine«, trgovine in stojnice. Bolj preračunljivi Slovenci, ki tudi sicer bolje poznajo Trst, so se psihoze prej otresli, če se jih je sploh kdaj polotila — promet v obmejnem pasu je nekaj dragega in ima stvarno gospodarsko podlago — kakor drugi Jugoslovani, ki se hitreje navdušijo za pestre in žive barve, za »lutke«, in zlate ure (po 3.000 lir) ter sploh za vse »nešto novo«. Vsekakor je teh Jugoslovanov mnogo več; zato tržaški trgovci računajo, da bo »psihoza ■— Trst« in s tem tudi konjunktura zanje še trajala, dokler se vsi ne zvrstijo. L. B. ===,| TRGOVINA ČEVLJEV CAIAKOtERIA TRST - Drevored XX. septembra štev. 18 lJiaU copate, pedule, za moške, ženske in otroke ter smučarske čevlje Vam nudi za božična darila čevlje najnovejšega modnega tipa. Po najnižjih cenah. POTOVALNI URAD ^ Bft, TRST, Ulica Cicerone, 4 Prireja izlete v tu in v inozemstvo - Pre- Telefon 29-243 Daje vse informacije skrbi potne liste Manufakturno trgovina GIOVANNI' Tekstil, konfekcija, perilo, bombažni in volneni izdelki Razprodaja dežnih plaščev TRST Via Imbriani, 12 - Tel. 29-397 Najcenejša trgovina v Trstu Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu Svojim cenjenim gostom želimo vesele božične praznike! PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE 4 gostinski Šolski center HOTEL LA GORIZIANA G0RIZIA - VIA DUCA B AOSTA N 88 TEL. 28-45 - SORICA Galeb KOPER PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA j Posebni pogoji za prevez blaga v Jugoslavijo Domača kuhinja Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem korntortorn. Andrej Bolko mr. ph. FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE T R S T - Ul. Torrebianca 21/11 - Telef. 31-315 IMPORT — EXPORT TRANS - TRIESTE Sedeti o r I. TR1ESTE-TRST, V. Donote 3 — Tel. 38-827, 3I-%*6, 93-880 UVA2A: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Splošna plovba Piran Telefon 51-70 Telex 03S23 03522 Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe I b II turista italiano tra le ospitali montagne jugoslave La scorsa primavera ci eravamo propasti di offrire ai triestini ed ai go-riziani di nazionalita iitaliana, come pure agli italiani di zone piu lontane che si apprestavano ad entrare da turisti in Jugoslavia, alcuni consigli di carattere eminentemente pratico, in un supplemento del nostro giornale. Og-gi il »Gospodarstvo« esce con un supplemento dedieato alle localita turi-stiche invernali delTimmadiato retro-terra jugoslavo ed in parte anche a localita piu interne o piu meridionali. Gli escursionisti ed i gitanti triestini e goriziani hanno sempre saputo apprez-zare l’aria pura e le attrattive ripo-santi delile zone oltre confine, zone che si differenziano nettamente dalla nostra e che pur ci sono tanto vicine. Possiamo a ragione asserire che il confine, che passa alle spalle delle due citta giuliane, da tali zone non ci divide. Il riavvicinameinto politico ed ancor piu la stretta eollaborazione e-conomica tra i popoli di qua e idi la del confine lo hanno pratica-mente cancellato. Per visitare i piu impor-tanti centri di turismo invernale del Goriziano e della Slovenia Superiorc basta il semplice lasciaipassare di fron-tiera; chi invece desideri visitare re-gioni piu interne della Jugoslavia, pud agevolmente munirsi del visto sul passaporto. La pratica non piresenta alcuna diffieolta. Non ultimo e il van-taggio di poter usare il proprio mezzo per raggiungere le magnifiche zone alpine, senza andar incomtro ai pic-coli inconven-ienti di un viaggio in treno o in torpedone. Le buone stra-de non mancano sia che -siate diretti a nord, a sud o ad est, verso q,uesto o quel centro di šport invernali, verso questa o quella localita turistica. Il nostro supplemento eerchera di illu-strarvi alcuni di questi luoghi, alcune di queste bellezze, di queste attrattive. Nel contempo vi troverete riportate anche numerose nofizie di carattere pratico e tali da costituire un mezzo utile per orientarvi. Siamo certi che negli alberghi o nei rifugi in cui so-sterete sarete trattati bene e fatti ise-gno di partieolari attenzioni. La gente del luogo vi accogliera con la sua gentilezza innata e con calore umano. Forse non tutto funzionera a meravi-glia, forse non tutto -šara perfetto; ma cio non dipendera certamenite dal vo-lere del vostri ospiti: possiamo anzi assiourarvi fin d'ora -che potrete con--tare s-ulla loro buona volo-nta. Buon viaggio! Il -turista italiano pud giungere alla valle della Soča (Isonzo) -da Gorizia, passando — in automobile o in treno __ per Nuova Gorizia e risalendo poi il corso del fiume. Dalla valle del Vi-pacco -(Vipavska dolina) la strada -passa per Ajdovščina e prosegue quin-di per Idrija (Idria), da Vipacco (Vipava) la strada devia per Razdrto verso Postojna. Il turista proveniente dalle regioni italiane piu. settentrionali pud inoltrarsi -di-rettamente tra le montagne del Goriziano per la Cividale - Robič - Kobarid oppure per la Tarvisio - Predli - Bovec. Nei mesi invernali e consigliabile in-formarsi sulla praticabilita delle stra- de, -che vengono spesso interrotte dalle a-bbondanti nevicate. II passo del Vršič (1611 metri) e generalmente chiu-so tutto 1’inverno, ne si pud raggiun-gerlo dal versante -di Trenta. Informa-zioni dettagliate e bollettini della neve vengono forniti dalla Associazione turis-tica goriziana (Goriška turistična zveza). I turisti che partono da Trieste pos-sono -passare per Fernetti (Ferneče) e Sežana, oppure per Repentabor (Mon-rupino), Dutovlje e Štanjel, verso la Valle del Vipacco. La strada da -Dormberk a Nuova Gorizia e asfaltata; a Štanjel si biforca ed un ramo maca-damizzato conduce ad -Ajdovščina. LOKVE, a soli 21 chilometri da Nova Gorica (Nuova Gorizia). Attorno all’albergo «Poldanovec» ci sono bellissimi campi da sci. La localita e rag-giungibile sempre con gualsiasi veicolo. Dispone \di una sciovia, ed e capo-linea di un servizio di autobus da Nova Gorica (Rožna dolina). Le partenze si effettuano la domenica, e precisamente alle 7.35 da Nova Gorica ed alle 11 da Lokve. Nelle vicinanze vanno menzionate le localita di Lažne (1040 m.), Mrzla draga, Čepovan, ed altri centri minori. Nella localita denominata Para-dane ci sono numerose grotte in cui il ghiaccio dura tutto Vanno. Un tempo il ghiaccio veniva portato lino a Trieste. La pensione al Poldanovec va da 960 a 1200 dinari a testa. ‘ Livek ha assun-to gia negli a-nni che seguirono immediatamente alla fine della pri-ma guerra mondiale il ruolo del -maggior centro turis-ti-co invernale del retroterra triestino. Numerosi e d atfezionati sono pure -gli s-ciatori goriziani che vi igi-ungono ogni anno, at-tratti dal -magnifici terreni da sci posti tutto attorno al ipaese. Con gli sci ai piedi -si puo arrivare in circa -tre ore fino sul Matajur, dal q-uale si go-de -una -magni-fica vi-sta -delle Alpi Carni-che, -delle Alpi -Giu-lie e di tutta la Ba-s-sa Friulan-a fino al -mare. Per arrivare 'a Livek, si devia a Idrsko, un quarto d’ora -di s-tra-da pri-ma di Kobarid (Caporetto). Con Vautomo-bile vi si arriva comodamente. ČRNI VRH (M-onten-ero dTdria) II paese si trova a 683 metri di alti-tudine ed e punto di partenza per lo Javornik (1240 m.). Nelle vicinanze c'e un trampoline da salto. -Nel mesi di gennaio e febbraio vi hanno luogo delle competizioni in varie specialka scii-stiche. Si puo alloggia-re a pensione negli alberghetti »Pagon« e «-Pri Vetki« (800-1000 dinari al giorno). Servizio -re-golare d'au-tobus per Gorica, Idrija, Logatec ed Ajdovščina e, -durante la stagione, con Trieste. VOJSKO La localita, posta ad un'altitudine di 1087 -metri, e dotata di un buon al-bergo in -cul si pud soggiornare «a pensione«, al p-rezzo di 900-1000 dinari al giorno. Nella stagione invernale ci sono a dis-posizione istruttori di sci. Funzionano un trampolino da salto di 35 metri ed una sciovia. La localita e collegata a-d 'Idria da un -servizio regolare di pullman. BASTA IL LASCIAPASSARE Per i turisti -che intendono visitare i luoghi piu noti -del Goriziano e i-m-po-rtan-te sop-rattutto il fatto che non ooconre loro m-unirsi dl regolare passaporto, i-n quan-to sono sufficienti i normali las-ciapassare di fron-tiera. Tale -doc-umento -e suffi-ciente per visita--re i luoighi situati nella fascia del 10 chilometri -dal confine, qua-li a-d esem-pio Livek, Lokve, Tolmin Kranjska gora, Planica, Podkoren, eccetera. MOST NA SOČI (gia Santa Lucia) e un lindo paese pošto accanto il corso superiore delVIsonzo (Soča), che si specchia sul lago artificiale lungo 6 chilometri e profondo 25 metri, ricco di pešce -e dal colore verde-azzurro (cioe glauco). 1 turisti triestini e goriziani sono sempre numerosi a Most na Soči, e cio per antica consuetudine. Attuahnente ci sono nei paese 3 trattorie, di cui due con pensione per un totale di 60 posti letto. Ci sono inoltre a dispo-sizione alcune camere presso privati. Nei pressi di Most na Soči sono stati trovati numerosi cimeli delVepoca celtica e romana. Interessante soprattutto il cimitero celtico con migliaia di tombe. BOVEC (PLEZZO) Bovec e il -punto di -partenza per chi in-tende -raggiungere d’inverno Log pod Mangrtom, NelFinverno inoitrato ed in primavera, Bovec e invece la prima tappa verso i campi nevosi del Kan-n, in mezzo ai quali sta un confortevole rifugio. Bovec e collegata ottimamente da servizi d'a-utobus in partenza da Ljubljana, Nova Gorica e Koper (Ca-podist-ria). Clima aipino - temperato, como-di alberghi. LOG POD MANGRTOM La borgata si adagia nella valle della Koritni-ca, sotto i giganti Jerebica, Jalovec e -Mangrt. Vi si trova un trampolino -da salto e inoltre il terreno si presta ottimamente allo slalom. Un chiloimetro prima -di arrivare al Pred-l si devia per il Passo Mangrt (Mangrt-sko sedlo), che si trova a 2072 m.s.I.rn. KOBARID (CAPORETTO) Nei mesi invernali Kobarid (Caporetto) e la base di partenza per chi si reca a Livek (813 m.). La strada e sgombra da Cividaie fin quasi a Livek. Tra il Kuk (1243) e il Matajur (il643) si estendono bellissimi terreni da sci. IDRIJA (IDRIA) Anche Idrija possiede un trampolino da salto, e precisamente -da 35 metri, -inoltre vi si trovano alcune piste da slalom, da tobogan ec-c. Idrija -e collegata con servizi a-utomo-bilistici per Ljubljana, Bovec, Nova Gorica, Cerkno, Vojsko ed Oblakov vrh. Negli alberghi »Nanos« e »Soča«, la pensione va da 900 a 1000 dinari al giorno. Il cambio del dinaro piu favorevole per il turista Gia durante la passata stagione -turistka, il ministra jugoslavo del com-mercio M. Brecelj, che e competen-te anche in materia di turismo, ha reso noto che a partire dal 1. gennaio 1962 la Jugoslavia avrebbe adottato un nuo-co cam-bio turistko, valevoie per i por-tatori di valute stra-niere. Mentre con 1-ultima riforma valu-taria, la Jugoslavia ha portato il cambio commerciale del dinaro a 750 dinari per dollaro USA, per i -turisti stranieri e stato mantenuto un cambio -parti-colare, de-nominato cambio turistko, e corri-spon-dente a 600 dinari per un dollaro USA, ossia 96 dinari per 100 lire ita-iiane. E’ ovvio che un tale -cambio non sia tanto favorevole qua-n-to il nuovo, che entrera in vigo-re con 1’anno nuovo e che -šara pari al cambio commerciale. Dal 1. gennaio infa-tti, hanno as-sic-urato le competenti autori-ta jugoslave, entrera in vi-gore il nuovo cambio di 750 dinari per dollaro USA. Dal 1. gennaio in -poi, il turista italiano ricevera dalle -banc-he jugoslave, o dai vari cambiavaiute autorizzati, la somma di 120 dinari per o-gni 100 lire. Con cio, il cos-to sostenu-to dai turisti per la loro permanenza in Jugoslavia subira evidentemente u-n notevole ri-dimensionamento. NUOVE PARITA’ DEL DINARO Dollaro USA = 750 dinari Lira sterilna = 2100 dinari N. Franco fr. = 151,9 dinari Marco tcdesco = 187,5 dinari Scellino austr. 1 = 28,8 dinari iLira ital. = 1,2 dinari Franco svizz. 171,5 dinari Franco belga : 15 dinari Gorana danese = i!08,6 dinari Fiorino oland. 207,2 dinari Gorana norveg. = 105 dinari Corona sved. = 144,9 dinari Sulici rteoe e iiei £i|ugi detla Stooenia Supeiiofce L’inverno e nella Slovenia almeno eosi attraente quanto 1'estate. Cio -vale in modo particolare per la gioventu, la quale, i-n fondo, e proprio -sui campi -di neve, sui trampolini da s-ci, sulla superficie levigata dei pattinaggi e sulic cime nevose dei monti, che as-sapo-ra tutta la gioia di -vi-vere. Il tepore diff-uso nei capaci alberghi, che ne rende tanto accoglienti le iinde šale, costitui-sce un’attrattiva tipicamente invernale. Questo e la cordiale ospitali-ta -delle persone del luo-go e delTal-ber-gatore in particolare fara si che il turista si travi come in famiglia. Tutta la Slovenia e fa-cilmente accessibile. S-tra-de e stra-de ferrate si snodano in tutte le direzioni. Le strade in -particolare sono tenute costantemente sgombre dalla neve. Verso le cime piu belle si innalzano funi-vie e seggiovie. VIE DI ACCESSO ALLA SLOVENIA SUPERIORE I turisti che desiderano soggiornare o semplicemente trascorrere le feste di fine d’a-nno nella cornice suggestiva delle zone alpine della Slovenia Superiore vi possono giungere da tre parti: da Gorizia pe-r Nova Gorica (Nuova Gorizia), Ajdovščina, Postojna, Ljubljana; da Trieste per Sežana, Postojna e Ljubljana. -Chi preferisce viaggiare in treno pud servirsi della linea Gorizia - Nova Gorica - Podbrdo (Piedi-colle) - Jesenke o della Trieste - Postojna - Ljubljana - Jesenice. RATEČE — PLANICA Rateče (m. 870) e la piu occidentale stazione di šport invernali della Jugoslavia, situata vicino al tripiice confine austriaco-italiano-jugoslavo, nella Valle Superiore della Sava tra le Caravanche a nord e le Alpi Giuiie a sud. Verso sud si apre la valle al-pina di Planica, lunga km. 6, con-tornata da tre parti da alte vette roc-ciose; la cima piu alta e il Jalovec, m. 2643. Ogni sciatore conosce la Pia niča -per il suo Trampolino Gigante dal quale sono stati eseguiti i primi salti oltre i 100 metri nella storia dello sci. La valle gode delle piu sta bili condizioni di neve nelle Alpi Jugoslave e di un abbondante soleggia-mento. La stagione vi dura dalla fi ne di dicembre fino ad aprile. IMPIANTI PER GLI ŠPORT INVERNALI. 5 trampolini di salto (m. 25, 35, 45, 80 e 120); una sciovia (con m. 90 di disliveilo); istruttori di sci. Pattinaggio, pista tobogan. Campi di neve: presso il Dom v Planici; lungo la rotta per il Tamar (fondo della Valle di Planica); discesa dal Vitra nec (v. Kranjska gora), discese pri maverili dal Passo di Vršič (v. Kranjska gora) e dalla Sella di Kot. COMUNICAZIONI. Stazione ferro viaria: Rateče-Planica sulla linea Ljub-ljana-Jesenice-Rateče-PIanica. Stazione degli espressi: Jesenice (km. 27) sulla linea Monaco di Baviera-Viliaco-Jesenice-Ljubljana-Beograd. Servizio au-tocorriere Ljubljana-Rateče-Planica, km 92. ALBERGHI E LOCANDE. »Dom v Planici«, locanda »Moj mir«, rifugio aipino »Tamar v Planici« m. 1108, (min. 90 dalla stazione). Camere pri vate con 100 ietti. INFORMAZIONI. Turistično društvo (Societa Turistica) Rateče-Planica. PODKOREN m. 847 Centro minore di šport invernali, km. 2,5 ad ovest di Kranjska gora. Per questa vicinanza e per i campi da sci coi reiativi impianti in comu ne, i due luoghi formano — per gli šport invernali — una sola unita. Podkoren e situata in posizione so-leggiata ai piedi delle Caravanche. IMPIANTI PER GLI ŠPORT INVERNALI. Campi da sci sul versante delle Caravanche a nord e ad est del viliaggio, e a sud ai piedi del Vitranec da Kranjska gora fino a -Planica (v. Kranjska gora). Pista tobogan per la strada che conduce dal Passo di Koren a Podkoren. Per gli altri impianti: v. Kranjska gora e Planica. COMUNICAZIONI. Stazione ferro-viaria Podkoren sulla linea Ljubijana-Jesenice-Rateče-Planica. Stazione degli espressi: Jesenice (km. 25). Ser vizio autocorriere Ljubljana-Podkoren, km. 88. INFORMAZIONI. Turistično društvo (Societa Turistica) Kranjska gora. KRANJSKA GORA m. 810 Centro sportivo invernale della Valle Superiore della Sava, con eccelen-ti condizioni di neve. La stagione invernale dura dagli ultimi di dicem bre fino ad aprile. Verso sud si apre la Valle della Pišnica con la strada per il Passo del Vršič (m. 1611) e la Valle della Soča; d'inverno questa strada e impraticabile. E’ accompa-gnata dai pittoreschi giganti roccio-si delle Alpi Giuiie. Sul Vršič vi sono parecchi rifugi alpini, aperti anche d’inverno. IMPIANTI PER GLI ŠPORT IN VERNALI. Campi di neve maggion e minori si succedono lungo i piedi del Vitranec alFovest di Kranjska gora, davanti a Podkoren fino a Piani ca. Vi e una grande seggiovia in due sezioni, fino ai disotto della cima del Vitranec, m. 1570. Il -disliveilo to tale della seggiovia e di m. 737. Dal la cima, belle discese verso Kranjska gora, Podkoren e Planica. Vi fun-ziona inoltre una sciovia minore con un disliveilo di m. 180. Campi da sci si trovano pure ad est di Kranjska gora, verso Gozd. Trampolino pei salti fino a m. 45. Istruttori di sci, sci a noleggio. Pattinaggio. Pista di slittini e tobogan per la strada del Vršič. Escursioni sciistiche: per la Valle Superiore della Sava a Podkoren e Planica, o Gozd Martuljek; pet la Valle della Pišnica e 1’albergo Eri ka nella Valle di Krnica, ai rifugio Koča v Krnici (m. 1218, 90 minuti), per la strada -del Vršič al rifugio Erjavčeva Koča (m. 1515, ore 3). Dal ri fugio, ascensione alla vetta Solna glava, (m. 1724, minuti 45); o — per la sella di Vratca (m. 1807) — alla cima Siemenska špica (m. 1911, ore 2), splendido panorama della Planica, del Jalovec, della Mojstrovka ecc. Dallo Sleme si torna al Vršič; in primavera, in caso di condizioni di neve favorevoii, si raccomanda l'in-teressante -discesa nella valle di Pia niča. La discesa usuale dal Vršič pei la strada di Kranjska gora e prati cabile anche per sciatori meno esper-ti. COMUNICAZIONI. Stazione ferro-viaria: Kranjska gora sulla linea Ljub ljana-Jesenice-Rateče-Planica. Stazione degii espressi: Jesenice (km. 22). Servizio autocorriere Ljubljana-Kranjska gora, (km. 85). ALBERGHI E LOCANDE. »Hotel Erika«, »Razor«, »Slavec«, »Planika«, camere private 436 ietti. Rifugi alpini: Erjavčeva koča na Vršiču (m 1515); »Tičarjev dom» na Vršiču (m. 1620), »Poštarska koča« na Vršiču (m 1725). INFORMAZIONI. Turistično dru štvo (Societa Turistica) Kranjska gora. GOZD MARTULJEK m. 753 Stazione minore di šport invernali, situata a km. 4 a est di Kranjska gora. CAMPI DA SCI. A sud. nella valle del ruscello Martuljek. E’ famosa la discesa primaveriie nei bacino Za A-kom. Magnifici terreni per sciatori si trovano pure a nord, nelle Caravanche intorno alTabitato di Srednja vas. Per gli altri impianti sciistici, v. Kranjska gora. COMUNICAZIONI. Stazione ferro-viaria: Gozd Martuljek, sulla linea Ljubljana-Rateče; stazione degli espressi: Jesenice (km. 19). Servizio di autocorriere Gozd Martuljek — Ljubija na, km. 82. ALBERGO »Robič«. In camere private 59 ietti. INFORMAZIONI. Turistično društvo (Societa Turistica) Kranjska gora. BLED m. 501 Stazione ciimatica alpina interna-zionale. La neve ed il sole vi attrag gono d’inverno molti turisti, anche nei mesi da gennaio a maržo. Bled si trova circa al centro della Gorenj ska (Slovenia Superiore) sui Lago che d'inverno si gela e diventa un’incan-tevole pista da pattinaggio. Le coili-ne circostanti ed i dintorni si preslano per lo sci e il tobogan. Durante la stagione si organizzano manifesta-zioni sportive, riunioni mondane ed altri svaghi. IMPIANTI PER GLI ŠPORT IN VERNALI. Seggiovia sulla Straža con 125 m. di disliveilo; dalla cima, pa-recchie discese di sci e tobogan. Trampolino per salti di m. 45. Sui lago: nattinaggio, hockey sul ghiaccio, cur-ling e sci-joering. COMUNICAZIONI. Stazione ferro-viaria: Lesce-BIed sulla linea interna-zionaie Monaco di Baviera-Viiiaco-Je-senice - Lesce - Bled - Ljubljana-Beograd. Dalla stazione, servizio autobus per Bled, km. 4. L’altra stazione ferrovia-ria, Bled-jezero, si trova sulla linea Jesenice-Bohinjska Bistrica-Nova Gori ca-Sežana. Servizio autocorriere pei Ljubljana, km. 55, e Bohinj, km. 28. ALBERGHI E LOCANDE. »Grand Hotel Toniice«, »Jelovica«, »Krim, »Lovec« e »Triglav«, camere private 489. INFORMAZIONI. Turistično društvo (Societa Turistica) e le due agenzie turistiche Putnik e Triglav, Bled. POKLJUKA La Pokljuka e un esteso aitipiano che šale gradatamente da m. 1000 a m. 1600 di aititudine, coperto di va-ste foreste e pascoli alpini. A nord, dalTaltipiano sorgono delle vette alte piu di m. 2200. La Pokljuka possiede campi di neve ideali, condizioni di neve stabilissime ed e riccamen-te soleggiata. La stagione dura da dicembre ad aprile. IMPIANTI PER GLI ŠPORT INVERNALI. Trampolino per salti di m. 45. Istruttori di sci, noleggi di sci e di slitte. Pis^a per slitte, pattinaggio, curiing. Terreni sciistici: intorno allo Športhotel, sulle Alpi di Ja- vornik e Lipanca.. Escursioni maggio-ri: Lipan-ski vrh, m. 1983, Draški vrh, m. 2132, Toše, m. 2275. COMUNICAZIONI. Stazione ferrovia-ria Lesce-BIed, poi autobus km. 20. Ouesta strada e praticabile pure d’in-verno, salvo quaiche rara interruzio-ne. ALBERGHI. Športhotel (m. 1250), albergo aipino con attrezzature moderne, con caffe e sala di lettura. Rifugi alpini: Koča na Mrzlem studencu (m 1240); Blejska koča na Lipanci (m. 1633). INFORMAZIONI. »športhotel na Pokljuki«, posta Zgornje Gorje. BOHINJ Un complesso di stazioni di šport invernali attorno al romantico Lago di Bohinj, m. 523. L’abitato maggiore e Bohinjska Bistrica, km. 22 ai sud ovest di Bled. A km. 6 verso ovesi si trova il Lago con 4 alberghi. Al-1’ovest del Lago Taltipiano della Kom na, e al nord-est, l’alpe delTUskovni-ca e la Pokljuka. Il bacino di Bohinj si distingue per le eccelenti condizioni della . neve; la stagione dura da gennaio a maržo. I campi da sci sulic elevazioni intorno al Lago, sono molto apprezzati dagli sciatori in quanto ivi la neve e sciabile persino in maggio. COMUNICAZIONI. Stazione ferrovia-ria Bohinjska Bistrica sulla linea Ljubi j ana-Jesenice-Bohin j ska Bis trica-Nova Gorica-Sežana. Stazione degli espres si: Jesenice, km. 27. Dalla stazione di Bohinjska Bistrica vi e un servizio d’autobus alTalbergo Zlatorog situato sulTinsenatura occidentale del Lago, km. 11. Servizio autocorriere con Bled e Ljubljana, km. 83. BOHINJSKA BISTRICA Terreni da sci ad est, a sud e ad ovest del viliaggio. I migliori terreni si trovano sulle Rovte. Escursioni mi- nori con gli sci sulle Senožeti o sulla Rudnica (m. 964), al nord-ovest di Bistrica e poi avanti per Srednja vas o Stara Fužina, ore 2. A Žlan si trova il primo trampolino da sci co-struito in Jugoslavia, per salti di m. 50. Pista di tobogan Belvedere; lun-ghezza km. 2, disliveilo m. 450; pic-colo ristorante allo start. LOCANDE: Črna prst, Pristavec e Polje. LAGO DI BOHINJ Terreni di sci e pista per slitte a sud di Sv. Janez. Escursioni: Rudnica, Stara Fužina, Uskovnica. D’inver-no, il lago e un’ideaie pista di pattinaggio. ALBERGHI. »Hotel Beilevue«, »Jezero«, »Pod Voglom«, »Zlatorog«, locanda »Stara Fužina«, »Gašperin, rifugio aipino »Savica«, camere private 370 ietti. KOMNA L'aitipiano della Komna giace al dissopra. della zona degli alberi, ad un'altitudine di m. 1400 a 2000. Terreni da sci ideali piu per principianti che per sciatori esperti. Stagione da gennaio ai primi di maggio. Numerose escursioni minori ed ascensioni alpine, p. es.: il Bogatin (m. 2008); la Lanževica (m. 2002); il Kal (m. 2001) Ascensioni di una giornata intera: il Krn (m. 2245); il Vogel (m. 1923); ii Kanjavec (m. 2568); la Kredarica al disotto la vetta del Triglav, con rifugio (m. 2515). Pernottamento: Dom na Komni, m. 1525, 92 Ietti; Koča pod Bogatinom (m. 1513, ore 3,30 da »Zlatorog«), Koča pri Triglavskih jezerih, (m. 1683, ore 4.30 da «ZIatorog»). AlTalbergo »Zlatorog« si trovano portatori. USKOVNICA Ouesta e una montagnoia di m 1100 s. m., 90 minuti da Stara Fužina o Srednja vas, con buoni terreni di sci. Escursione per lo športhotel na Pokljuki, ore 3. PERNOTTAMENTO: Planinska koča na Uskovnici, m. 1138, 25 Ietti. INFORMAZIONI: Turistično društvo (Societa Turistica) Bohinj, posta Stara Fužina. KRANJ m. 385 Cittadina con industria sviluppata abitanti 16.000, e il centro politico, economico e culturale della Gorenj ska (Slovenia Superiore). COMUNICAZIONI. Stazione degli e spressi sulla linea internazionale Mo naco di Baviera-Villaco-Jesenice-Kranj-Ljubljana-Beograd. Kranj e il punto di partenza per Tržič, Jezersko cd il Krvavec. ESCURSIONI CON GLI SCI. Da Kranj si parte per alcune piacevoii escursioni sciistiche sui contrafforti delle Alpi Giuiie. Raccomandiamo la gita per Sv. Jošt a Škofja Loka o Kropa. Da Kranj prendiamo la strada per Straža e Ravne e giungiamo ai rifugio aipino di Sv. Jošt (m. 845), ore 2. Intorno al rifugio bei campi di neve; splendida vista. Dal rifugio verso sud-ovest, per il paesuccio di Javornik a čepule. Li, la via si biforca. A sinistra, si conti-nua per Škofja Loka; a destra per Sv, Mohor e Kropa. 1. A Škofja Loka. Da čepule a sinistra, fino a Trata (da Jošt 90 minuti), donde discendiamo: o a sinistra, davanti la chiesetta di Crngrob (con rinomati affreschi) a Škofja Loka, 90 minuti, ovvero a dest-a, per Pevna, a Škofja Loka, ore 7 2. Per Sv. Mohor e Kro^. Da Čepule a destra, intorno allo špičasti hrib ed il Bezovniški vm su Sv. Mohor (m. 948, 90 minuti). Intorno alla chiesetta, bei campi di neve. Poi verso nord-ovest, discendiamo al cro-cicchio, minuti 20. A sinistra si arriva a Selca; a destra, per Preval, alTabitato di Podbiica ai piedi della Jelovica. Da Podbiica proseguiamo verso nord, per la borgata di Jamnik, sempre pressapoco nella stessa aititudine. godendo la meravigliosa vista della Valle della Sava, scendiamo a Kropa, ore 2.30, e poi giungiamo a Podnart (stazione ferroviaria), km. 8. Le due suddette escursioni si possono raccomandare pure agli sciatori meno esperti; esse offrono vaste pro spettive delle valii della Sava e di Selca, e del Sorško polje. ALBERGHI E LOCANDE. »Hotel Evropa«, locanda »Jelen« rifugio aipino »Koča na sv. Joštu«. INFORMAZIONI. Turistično društvo (Societa Turistica) Kranj e TA-genzia Turistica Triglav, Kranj. (Continuazione a pag. 4) :fportfio> (1560 m.): 19 camere, 28 posti letto. Pernot-tamento 300^100 dinari. «PLANINSKI DOM» (Kamniška Bistrica) (601 m.): 26 letti. Pernottamento 420-600 dinari. «MARTIN KRPAN» (Logatec). Pensione completa 850-950 dinari. «POLHOV GRADEC«. Pensione 850 dinari. «TURISTIČNI DOM« (Travna gora; 940 m.). Pensione 700. «TURISTIČNI DOM« (Kurešček, Ig pri Ljubljani). Pernottamento 450 dinari. «KOČA NA MRZLICI« (Trbovlje; 1119 m.). Pensione 700 dinari. «PLANINSKI DOM« (Janče). Pensione 900 dinari. «KOČA NA ZASAVSKI GORI«. Pensione 850 dinari. «KOCA NA GOBAVICI« (Mengeš). Pensione 500-800 dinari. <-.SLAVKOV DOM«'Medvode). Pernottamento 360, pensione 950 dinari. A tutte le localitd elencate si accede con qualsiasi veicolo, esclusion fatta per il «Dom na veliki planini« e la «Koča na zasavski gori«. (Continuazior.e dalla 3 pagina) TRŽIČ m. 515 -Cittadina industriale a km. 16 a nord ovest di Kranj, in una stretta val le fra le Caravanche e le Alpi di Kamnik. I dintorni del la citta si preslano ottimamente per lo sci e la slitta; Tržič e nota soprattutto come pun-to di partenza per gite ed ascensio-ni con gli sci silile montagne circo-stanti, dai famosi campi di neve. COMUNICAZIONI. Tržič e la stazio-ne terminale della linea ferroviaria lo-cale Kranj-Tržič. La stazione degli espressi si -trova a Kranj. Servizio au-tocorriere Ljubi jana-Kranj-Tržič km 42. IMPIANTI PER GLI ŠPORT IN-VERNALI. Vi e una sciovia minore sui campi da sci nelle vicinanze della citta. Eccellente pista di tobogan per la strada del Passo Ljubelj. Escur-sioni ed ascensioni sciistiche: Kofce, con il rifugio alpino Dom na Kofcah (m. 1505), ore 3, bellissimi terreni da sci. La chiave del rifugio si trova presso il Planinsko društvo (la Societa Alpina) di Tržič. Il Dom pod Storžičem (m. 1100, ore 2). Sv. Ana pod Ljubeljem ed il ricovero Zavetišče pri Turju (m. 900, ore 2), oppure avanti ali a Zelenica con rifugio alpi no (m. 1534, ore 2), terreni da sci ideali, specie in primavera. ALBERGHI E LOCANDE. Hotel Pošta, locanda Ankele. INFORMAZIONI. Turistično društvo (Societa Turistica) e Planinsko društvo (Societa Alpina) Tržič. KRVAVEC Una vetta, alta m. 1853, nei contraf-forti delle Alpi di Kamnik, conosciu-tissima tra gli sciatori per le ottime condizioni della neve. Vi si pratica 10 sci da gennaio ai primi di maggio. IMPIANTI PER SCIATORI. Una seg- giovia porta il turista nel cuore di eccellenti campi da sci. Dislivello della sciovia: m. 820. Vi si trovano campi di neve attomo al rifugio Dom na Krvavcu e sulVAlpe Kriška plani na. Gite minori: la cima del Krvavec ed il Veliki Zvon (m. 1973), minuti 75. Escursioni sciistiche maggio-ri: il Koren.(m. 1999); la Mokrica (m. 1988); il Kalški greben (m. 2223, ore 2.30). COMUNICAZIONI. Stazione ferroviaria: Kranj, poi autobus fino a Cerklje, km. 14, ovvero autocorriera da L j ubij ana-Cerkl j e km. 31. A Cerklje, la stazione inferiore della seggiovia. RIFUGI E LOCANDE. »Dom na Krvavcu« (m. 1700). A Cerklje locande »Sajovic« e »Pri Kernu«. INFORMAZIONI. Turistično društvo (Societa Turistica) Cerklje na Go renjskem e Planinsko društvo (Societa Alpina) Kranj. JEZERSKO m 906 Stazione di šport invemali tra le Caravanche e le Alpi di Kamnik, a nord-est di Kranj, lungo la strada pei 11 Jezerski vrh e TAustria. A causa della sua alta posizione ai piedi delle piu alte vet te delle Alpi di Kamnik e delle Caravanche, Jezersko gode di stabilissime condizioni di neve e di un’abbondante soleggiamento. Le neb bie sono rarissime. La stagione dura da gennaio a maržo. ŠPORT INVERNALI. Bellissimi campi di neve si trovano dappertutto in-torno a Jezersko; gite minori: la Makekova koča , la Ravenska koča e — per la strada — al Jezerski vrh. Pista di tobogan per la strada di Jezerski vrh. COMUNICAZIONI. Stazione ferroGa ria Kranj, poi autobus km. 32. Ser vizio autocorriere anche da L j ubrana, km. 58. * i ALBERGHI, LOCANDE. »Dom na Jezerskem«. Le ville: »Zora«, »Mila«, »Kočna« con insieme 57 letti. Locanda Krč. INFORMAZIONI. Turistično društvo (Societa Turistica) Jezersko. ŠKOFJA LOKA m. 350 Pittoresca antica cittadina situata sul passaggio fra il Sorško polje e i contrafforti detle Alpi Giulie. Intorno a Škofja Loka si trovano ottimi terreni da sci; i dintorni piu o meno vidni offrono le possibilita di numero-se escursioni sciistiche. ŠPORT INVERNALI. Buoni campi di neve sono dietro Grad (il CasteT lo) ed attorno al Kranceij al nord ed a ovest della citta, ed anche dic-tro il Puštal a sud di essa. Escursioni ; Stari grad, 45 minuti. Lubnik, m. 1024, rifugio alpino, ore 3. Osolnik, m. 857; il Toše, m. 1021, nelle Dolomiti di Polhovgradec, a sud di Škofja Loka, ore 2-3. I migliori terreni da sci si trovano sullo Stari vrh, m. 1205. Accesso: da Škofja Loka con autobus fino a Luše nella valle di Selca, poi ore 2 fino al rifugio per sciatori sullo Stari vrh, m. 1100. Discese: a Železniki o Selca nella Valle di Selca, o a Poljane nella Valle di Poljane, ore 2. COMUNICAZIONI. Stazione ferrovia- ria Škofja Loka sulla linea Ljubljana-Kranj. Stazione degli espressi: Ljubljana, o Kranj. Servizio autocorriere con Ljubljana, km. 21; Kranj, km. 10. LOCANDE. »Krona«, »Pri kolodvoru« (a Trata). Due rifugi alpini: »Dom na Lubniku« (m. 1024). »Koča na starem vrhu« m. 1100, 35 letti. INFORMAZIONI: Turistično društvo (Societa Turistica) Škofja Loka, e agenzia di viaggi Transturist, Škofja Loka. di Pobtojm Le Grotte di Postojna, note da se-coli ed aperte al turismo da cir-ca 140 anni, sono accessibili anche nei mesi invernali. Mentre pero nei mesi es-tivi il pubblico e ammesso a fare il giro delle Grotte, percorse com’e noto da una ferrovia elettrica in miniatura, in cinque turni, durante i mesi invernali, e ciok dal l.o novembre al 31 maržo, i turni sono soltanto due, il primo alle 9.30 ed il secondo alle 13.30. Per eventuali visite in comitiva, Tamministrazione delle grotte pub coneedere turni parti-colari. I campi da sci presso Ljubljana Da Trieste a Ljubljana ci sono circa un centinaio di chilometri di strada asfaltata ed in parte cementata. Tenen-do debito che d’inverno dobbiamo essere piu accorti nella guida, la di-stanza puo essere agevolmente coperta in poco piu di due ore. I dintorni di Ljubljana offrono belle occasioni per godersi aleune domeni-che invernali sulla neve, senza dover-si spostare lontano dalla citta. Si trat-ta di campi di sci semplici e non trop-po impegnativi, capaci di ritemprare 10 spirito senza stancar troppo chi non e avezzo a questo genere di šport. Gia pochi chilometri dopo Postojna si arri-va a Logatec, che conta aleuni bellissimi campi da sci, oltre ad un maesto-so trampolino da salto. Deviando verso Rovte si entra in un vero paradiso in-vernale. L’albergo »Martin Krpan« (Logatec ) accoglie comodamente gli ospi-ti. Da Trieste a Logatec la via e mol to hreve. Due volte alla settimana la citta adriatica riceve il bollettino della neve della localita attorno a Logatec. A. 'sinistra, un po piu avanti verso Ljubljana, si trova Polhov Gradec, col-Icpata da una bella strada alla statale Trieste - Ljubljana. A Polhov gradeč 11 turista trovera tutta la gamma di campi da sci: dai piu facili a quelli piu impegnativi. Seguendo ancora la strada si arriva a črni vrh, nella valle Poljana, e poi ancora a Dvor in direzio-ne di Ljubljana, Dobrovo, e altri bei luoghi. Anche la Slovenja (Carniola) inferiore, a sud di Ljubljana, conta nume-rosi centri turistici invernali. Non c'e che 1’imbarazzo della scelta: Polževo, presso Višnja gora, vicino alTautostra-da Ljubljana - Zagreb, vera arnia intorno alla quale sciamano allegri au-tomobilisti e sciatori. Se invece prefe-rite la quiete, potete recarvi a Kurešček, dove e sorto un nuovo albergo in cui si danno convegno numerosi sciatori. Il luogo e magnifico e vale la pena recarvisi. Da Ljubljana si va verso Ig, qui si devia per Golo ed in-fine si arriva (in automobile quasi fino alla soglia) alTalbergo. Meno noto il »Dom na Travni gori«, rifugio sperduto lungo la strada per Kočevje, a una cinquantina di chilometri da Ljubljana. Bellissimi terreni da caccia, ammantati di neve soffice nei mesi invernali. E’ molto frequente 1’incontro con cervi, caprioli e cinghia-li. La pensione, va dappertutto dagli 850 ai 1000 dinari. Da Ljubljana verso Kamnik, cioe nella direzione diametralmente opposta alla preoedente, si trova Mengeš, col suo rifugio, col suo castello (adibito anche a pensione) e con le sue ottime trattorie. Sotto le Alpi si trova Kamniška Bistrica, luogo silenzioso e tran-guillo, vero balsamo per chi e affetto da surmenage. Anche per queste ul time localita funzionano egregi servizi di linea di pullman spaziosi e moderni. Inoltre, per chi preferisce, c’e la ferrovia. Sopra la localita di Kamnik c'e un rifugio detto »Dom na Veliki Planini« (1560 m), al quale si arriva a piedi, non essendo ancora terminala la co-struzione della funivia. La localita e frequentata bene, pur trattandosi di zona gia molto »alta«. Il terreno e buono per le attivita sportive fino a primavera inoltrata. Rimanendo praticam-ente a Ljubljana, si possono fare delle puntate verso le cime circostanti, verso Janče nad Za-losrom, verso Dobeno (sonra černuče) oppure ancora verso Medvode e sulla Katarina, sul Golovec e sul šišenski vrh. Di sera poi si puo scegliere tra i trattenimenti di vario genere e tra le varie manifestazioni culturali. 1’alliplano del Pohorje - localita, strade e ferrovia Il Pohorje e una tra le piu vaste sedi di šport invernali della vidna re-pubblica s love n a e dista circa 240 chilometri da Trieste. Il modo piu age-vole per giungervi, e naturalmente rap-presentato dalTautomobile; pero anche i collegamenti a mezzo pullman sono disereti, per non parlare poi di quelli ferroviarii lungo la piu antica linea che unisce Trieste alle zone centro-curopee: la Siidbahn, la quale passa attraverso Postojna, Ljubljana, Zidani most e Maribor. L’altipiano del Pohorje e facilmente raggiungibile; vi si inerpica una mo dernissima funivia ed inoltre vi sono ben quattro strade che lo conguingo-no alle localita della valie. Diramazio-ni partono dalla Maribor - Hoče - Areh; dalla Maribor - Oplotnica - Koča na Pesku; dalla Maribor - Lovrenc na Pohorju ed infine dalla Maribor - Ribnica na Pohorju - Pesnik - Ribniška koča. comodi sentieri ricoperti di neve che il sole non riesce a raggiungere ed a sciogliere, protetta com'e dalVombra perenne del bosco che la mantiene bella e secca. Attorno ai rifugi ci sono sia declivi dolci che scoscesi, sui quali si possono eseguire tutte le evoluzioni desiderate. L'altipiano del Pohorje non conosce nebbia e. neppure conosce bu-fere di neve in quanto i boschi immen-si lo riparano. Chi ama le veloci discese in slitta, specialmente i barabini e le. persone anziane, trovera di suo gradimento le piste che scendono a valle tra il bosco. Coloro invece che, piu arditi, amano il salto, hanno a di-sposizioni due trampolini. Ogni inver-no i due impianti sono teatro di competizioni agonistiche. Ci sono pure delle persone che amano le passeggiate lunghe e silenziose; nelle ore mattutine e. verso sera šara loro facile imbattersi in branchi di caprioli e cervi, in lepri e, non appena namismo. Maribor, la citta di 80.000 a-bitanti che si specchia nella Drava, e vicina. Di sera la citta manifesta pie-namente tutta la sua vivacita. AlTOpe-ra si possono ascoltare anche dei solisti di origine triestina; la citta conta numerosi locali notturni e caffe di tipo centroeuropeo. Tutto alTintorno si estendono i vigneti che danno il mi-glior vino della Jugoslavia (sauvignon, risling, traminz ecc., non ultimi naturalmente i tipici spumanti della zona). Maribor e collegata da un servizio automobilistico urbano alla stazione iniziale della funivia. Il tragitto dura appena 10 minuti. La funivia invece si inalza in 20 minuti di 1000 metri circa. Gia nelle immediate vicinanze della stazione terminale sorgono aleuni alberghi che dispongono di aleune centi-naia di camere. Alla sera vi hanno luogo dei balli, e mentre la gioventii si diverte danzando, gli ospiti piu posati possono intrattenersi nei bar o davanti nano dalla stazione terminale della funivia — sia con 1’automobile che con gli sci ai piedi — verso i rifugi disse-minati sul Pohorje. Tra i tanti, ne notni neremo aleuni: »Mariborska koča« (1080 m), pensione completa 1400 dinari, cameretta 600 dinari; »Ribniška koča« (1520 m), pensione 1400, cameretta 600 dinari; »Dom pod Veliko Kopo« (1377 m), pensione 900, cameretta 350 dinari; »Koča na Kremžarjevem vrhu (1161 m), pensione 900, cameretta 350 dinari; »Partizanski dom« (1525 m), pensione 900, cameretta 350 dinari. Inoltre ci sono ancora numerosi rifugi minori, tra cui la »Ruška koča«, la Koča na Pesku, ecc., dove i prezzi sono ancora piu contenuti. I moderni alberghi che sono situati presso la stazione superiore della funivia praticano invece i seguenti prezzi (anno 1962). Albergo »Bellevue«: cameretta da un letto 760-1260 dinari, pensione completa 1300-2000 dinari. »Poštarski dom«: cameretta 500-800, 'uzenica 'KohJd Kehen Anion n. P. ibrtica n.P. ■Lovrenc 715 Pesnih \1J04 GRADE' Pohorski 1Planica Smileljve Veftnjsko LA NEVE NON MANCA MAI Ualtipiano del Pohorje si estende a un’altezza che varia tra i 1000 e i 1550 metri ed ha quindi un carattere tipi-camente montano, attorniato dalle vaste boscaglie di conifere che lo rico-prono. Lungo un centinaio di chilometri ci ši imbatte ogni due ore di mar-cia in un accogliente rifugio alpino, pošto in mezzo a spaziose radu-re; nelle immediate vicinanze di tali rifugi si possono praticare i piu dispa-rati šport invernali; lunghe marce per la primavera šara sbocciata, sentiranno il canto delVurogallo. Ma chi gode di queste gioie della natura? Soltanto dei cittadini in cerca di silenzio e di riposo, oppure anche i giovani che scivolano temerariamente a valle sui loro sci? MARIBOR, CON I SUOI DIVERTIMENTI, E VICINA Il Pohorje non e soltanto una tran-quilla sede. turistica invernale, senza parvenze di vita mondana e senza di- ai numerosi televisori che ricevono per-fe.ttamente i programmi della TV au-striaca (da aleune cime del Pohorje infatti si riesce a scorgere la citta di Graz) e di quel!a jugoslava. Come noto, la rete jugoslava riprende ogni settimana i programmi italiani del saba-to e le cronache sportive della dome-nica. PREZZI MODICI JNEGLI ALBERGHI E NEI RIFUGI Gcncralmente, i turisti ai quali non interessa la vita moitdatia, si allonta- pensione completa 1000-1600 dinari. »železničarski dom«: cameretta 600-809, pensione completa 1200-1500 dinari. »Zarja«: cameretta 300-600, pensione completa 900-1400 dinari. Nagli alberghi minori, come ad es. ncll’»Jelka«, nel »Miloš Zidanšek«, nel »Planinka«, ecc. i prezzi sono anche piu hassi. La stagione invernale dura sul Pohorje fino alFinizio di maržo, nella »Ribniška koča« fino alla fine di maržo. Il cacciatore in Jugoslavia Il turista -cacciatore che lo desideri, pub portare con se in Jugoslavia il suo fučile da caccia, purohe questo irisulti, al suo passaggio della lrontie-ra notificato sul passaporto. Alla notifica prov-vedono le autorita con-solari jugoslave alTestero. Gli eventuali trofei, rimangono pro-prieta del cacciatore, salvo 1’onere di esporli, su richiesta delTAssociazione cacciatori jugoslavi, alle Mostre In-ternazionali della caccia. I trofei si classificano in base alla formula di r Tabbattimento di un cervo il tu-cacciatore e tenuto a versare la na di dol-la-ri 100-4800, a seconda . classe del trofeo. Per un caprio-devono versare 15-250 dollari, per orso 50M400, per un cinghiale 0, per un urogallo 15, per una :, un fagiano, una pernice od una ;lia 2 dollari, per un'anatra selva-un dollaro o lVquiflolIente in al-'aluta. Le zone interne e mendionali Il turismo internazionale nella Bosnia=Erzegovina La Bosnia Erzegovina ha delle bellis-sime zone montagnose, nelle quali sono sorti alouni centri di sports invernali degni di figurare aocanto ai piu rinomati centri europei. Non lontano da Sarajevo s’erge la maestosa Jaho-rina, al-tipiano che si eleva a 1700 metri d’altezza. Vi si trova un buon rifugio, il «Jahorina», da cui parte una .sciovia verso le parti piu elevate della zona. Piu in alto ci sono altri tre rifugi minori, che oiirono ospitalita e 1’occasione per rifocillarsi. L'altipiano puo essere raggiunto per la camiona- salti di 25 metri. Ci sono a disposizio-ne dei turisti aleuni rifugi bene attrez-zati, da cui si possono intraprendere belle escursioni nelle zone circostanti. La localita e collegata con un servizio d'autobus a Titovo Užice (27 km), stazione sulla linea a scartamento ridotto Beograd - Sarajevo. Tra le bellezze selvagge del Montenegro Come tutti sanno, il Montenegro e piuttosto montagnoso. Le zone che offrono campi da sci non sono molte, hanno pero una loro selvaggia bellez-za che attira numerosi turisti verso il al di sopra della cresta delValtipiano sul quale sono stati costruiti anche due alberghi. Sul Šar Planina in Macedonia A 1.740 metri sul livello del mare, sul massiccio del šar planina, si trova il centra turistico di Popova Šapka, noto per le competizioni che vi si svol-gono denominate «šarplaninski Smuk«, a carattere internazionale. Data la va-rieta dei terreni, le specialita in cui si misurano sciatori jugoslavi, svizzeri, austriaci, americani, turchi, ecc. sono le piu diverse. Ai vincitori vengono as-segnati, tra gli altri riconoscimenti, Un'istantanea del Kopaonik, in Serbia bile da Sarajevo, che passa per Pale e Trebevič, altri due centri turistici di una certa importanza. Da Sarajevo a Pale ci sono 21 km, da Pale a Jahorina altri 16 km. Fino a Pale giunge anche una linea ferroviaria a scartamento ridotto. La localita di Trebevič si trova in montagna, sopra Sarajevo. Dalla citta vi si arriva dopo 12 minuti di funivia. In cima si trovano un risto-rante, il «Vidikovac», ed aleuni rifugi. Chi lo desideri puo trovare da per-nottare e da rifocillarsi nei rifug? «Ravne», «čelina», «Brus» e «Grafičar». Anche in Serbia ottimi campi da sci La Serbia possiede diversi terreni e piste da sci, ma due sono le zone sciistiche di rinomanza europea: il massiccio del Kopaonik e Taltipiano Zlati-bor. Il Kopaonik raggiunge i 2017 metri di altezza, e la neve vi si adagia da novembre a tutto maržo. II terreno e vario, con prevalenza di discese im-pegnative, teatro di competizioni an-nuali nelle varie specialita. Il rifugio «01ga Popovič - Dedijer« e la pensione «Nad sunčanom dolinom« sono ottimamente attrezzati e non ececssivamente čari. Dal Kopaonik si possono effet-tuare bellissime gite in varie direzioni. Chi non dispone di un proprio mezzo di locomozione puo andare sul Kopaonik prendendo Tautobus alla stazione ferroviaria di Rudnice sulla linea Beograd Skopje. Zlatibor e la seconda famosa localita di turismo invernale della repub-blica serba. I terreni da sci si estendono attorno alTabitato di Partizanske vode. La -neve vi rimane pero soltanto in gennaio e in febbraio. Chi vuole, puo usare il piccolo trampolino per I I dintorni della citta di Celje sono noti per i centri trustici di cui sono costellati sia durante la stagione estiva che durante quella invernale. La Logarska dolina, ad esempio, e ac-oessibile con 1’automobile da Ljubljana oltre il Černivec e Gornji grad, di-rettamente da Celje invece lungo la valle della Savinja. L'albergo »Planinski dom«, comodo e ben riscaldato nei mesi rigidi, olfre ti n buon bar ed una buona cucina. Pensione completa 950-1200 dinari a persona. L’albergo »Sestre Logar«, pur esso ben riscaldato, ha a disposizione belle e comode camere. Pensione 735-935 dinari a persona. Nel »Planinski dom« si organizza-no festicciole interne. La valle di Logar (Logarska dolina) si presta ottimamente per lo sci »familiare«, i declivi sono piuttosto ombreggiati e quin-di la neve e secca e farinosa. Agli sciatori che non temono le di-stese alpine piu soleggiate, vorremmo piuttosto consigliare le Mozirske planine. Attorno al rifugio »Mozirska koča« (dove si pernotta per 200400 dinari, mentre la pensione completa e di appena 900 dinari) ci sono campi anche impegnativi. Per arrivare al rifugio bi-sogna portarsi a Mozirje (vi fa capo anche un servizio di autobus), donde si prosegue poi a piedi lungo un sen-tiero in šalita, fino al rifugio. Lo s-tesso vale anche per il Smrekovec, altra localita per sciatori provetti, che si trova un po piu a nord. La localita pub esere raggiunta da Šoštanj, anche con mezzi pro-pri; salvo a Iasciare 1'automobile in custo-dia ai contadini che abitano un po piu Lovčen e verso Hercegnovi, (le due zone) note come centri di šport invernali. Il Lovčen e una montagna che si eleva sopra Je Bocche di Cattaro, posta al -centro di un vasto parco nazio-nale. Ogni febbraio vi si organizza una competizione che va sotto il nome di -«Lovčenski Smuk«. Per -pernottare bisogna scendere a Cetinje, collegata ottimamente al resto del Paese con strade e linče aeree. La localita -d: Hercegnovi e gia in una zona ma-ritti--ma, tant’e che vi si arriva anche per mare (da Dubrovnik o -da Rijeka). 1 campi da sci si trovano ovviamente in basso. La camera costa 250 dinari, la pensione. completa 700; sia nella »Mozirska koča« che nel »Smrekovec« le camere sono riscaldate. I campi da sci sono soleggiati e presentano tutti i gradi di difficolta possibili; 1 terreni piu »facili« si trovano piuttosto dalla parte del Smrekovec. A valle, i centri turistici invernali piu in vista sono Gornji grad, da dove si pub partire per un’escursione sul monte Menina. A Gornji grad c’e una enorme chiesa, gia residenza dei ve-scovi di Ljubljana, e ci sono numerosi ed interessanti cimeli storici. Tutto attorno al centro si stendono bellissimi campi da sci. Le camere. costano 400 dinari, mentre la pensione completa si aggira sui 1100 dinari. Un secondo centro e Solčava, posta alle falde della scoscesa Raduha, poi Luče che e punto di partenza per belle gite verso la Velika planina ,per la valle del Podvolov-jek, oppure ancora verso le tenute agri-cole di alta montagna sulla Raduha o sul Smrekovec. Un altro oentro inte-ressante. e Ljubno, posta al limite della valle, dove essa gia sfocia nella pia-nura della Savinja. I prezzi si aggira-no anche qui sui 400 dinari per un pernottamento e sui 1000-1100 per la pensione completa. Dappertutto le camere sono ben riscaldate. La neve si mantiene a lungo d a to che i pendii piu in-teressati sond rivolti a nord. La gente del luogo e abituata al movimento turistico e. sa mettere a suo agio il nuovo ospite. Le strade sono mantenute costantemente in istato di buona pra-ticabilita ;vi si svologno servizi nego-lari di autobus, oltre naturalmente al consueto traffico di veicoli privali. anche la «Coppa Šar planina« e la «Coppa Balkan«. Sul luogo funzionano due funivie, una -di 1100, Tal tra -di 420 metri. U-n trampolino permette di mi-su-rarsi nel salto -fino a 50 imetri. A di-stanza di un’ora di cammino Tuno dalTaltro ci sono due buoni alberghi. Per giungere sulla Popova šapka si parte da Tetovo. A piedi si impiegano 4 ore. Inverni miti sulla costa -I -due principali alberghi di Portorož (Portorose), il «Palace» ed il «Central«, sono aperti tutto 1’anno e anche adesso, in dicembre, vi si spandono nelTaria le note di ballabili in voga. L’albergo «Palace» e parzialmente in fase di restauro. Vi stanno appron-tando una ven-tina di cabi-ne con va-sche speciali per chi, sofferente o con valescente, -vorra fa-re la terapia dei bagni caldi di acqua marina. Portorož si avvia d-unque ad inserirsi -tra quei centri turistici che hanno ospiti tutto Tanno. A Mali Lošinj (Lussinpiccolo), sul-1’isola -di Lu-ssino nel Ouarnero, ripa-ra-ta dai venti e lambita da una cor-rente mari-na -che risale -dal Mediterra-neo, la temperatura non scende mai -sotto i 12 gradi C, nemmeno nei mesi invemali. L’albergo »Jadranka« offre ai suoi ospiti un particolare sistema di sconti. Per chi vi soggio-rna per piu di -sette giomi, 1'albergo -si i-mpe-gna a -coneedere uno s-conto pari al 50% se la temperatura scende sotto lo zero o se le ore di sole ri-sulta-no in n-umero minore di quanto fissa-to da una tabella esposta nelTalbergo stesso. Dal punto di vi-sta del -turismo invernale, una delle zone piu pittoresche e Tisola -di Hvar nota peraltro anche -come centro -turistico estivo. Durante i -mesi invernali il -sole risplen-de e cont-ribuisce a -mantenere una -temperatura costantemente al disop-ra dello zero, perfi-no negli inverni piu rigidi. Se ci i-nteressano le -vestigia di ci-vilta antiche, itroveremo molto inte-ressan-te un soggiorno a Dubrovnik. Un alt-ro centro -di ri-noma-nza intemazio-nale e Opatija (Abbazia), nota non -solo -per le sue 'bellezze naturali, -ma anche -per il suo clima particolarmen-te salubre e per le sue brezze ricche di ossigeno. Durante Tinverno, funzionano ad Abbazia -soltanto aleuni alberghi, e precisamente lo «Zagreb« ed il «Kristal». I centri invernali nella zona di Celje Passate #e feste e irascorrete le vostre vacanze invernali sul le dlistese di neve tra i monti della vicina JUGOSLAVIA USUFRUITE DELLA TRADIZIONALE OSPITALITA' JUGOSLAVA PER INFORMAZIONI POTETE RIVOLGERVI A QUALSIASI AGENZIA TURISTICA, ALLE AUTORITA’ CONSOLARI JUGOSLAVE, OPPURE ALU Ufficio dei turismo jugoslave ROMA VIA DEL TRITONE 62 TELEFONO 688088 I DUE PAESI SONO COLLEGATI DA OTTIMI SERVIZI DI COMUNICAZIONE PER TERRA, MARE E CIELO. vestnik SEDE 2, TRST - Ul. I C A F A B I O ULJI ST. 1 • / l . ■ TELEFON ST. 7».«« SKjvTOSPOEARSKEGA ZDRUZEKR NAŠA ŽELJA OB KONCU LETA Ob zaključku letošnjega leta želi predsedstvo združenja v imenu odbora lifvojim članom in sodelavcem, da bi ji e z večjo vnemo In zavestjo podprli 13 voj e stanovske sekcije in združenje, la bo to še z večjim uspehom koristi-njo svojemu članstvu in doprineslo tu-dfpi svoj delež k razvoju tukajšnjega go-pcdarstva. 5^‘iiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiJir:^naiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiii I ri Iz življenja združenja V petek 15. decembra se je sestal odbor združenja ter razpravljal o raznih vprašanjih, ki zanimajo krajevno "gospodarstvo na splošno in razne go-»podarske kategorije posamezno. Med _.Irugim je odbor proučil položaj ma »prodajalcev, zlasti jestvinčarjev po lastajanju vedno številnejših samopostrežnih trgovin. Odbor je sklenil, da najpozneje do polovice januarja neseca skliče sekcija jestvinčarjev, i naj razpravlja podrobneje o zade- L kronika 2':' 2» •d yO ti )0 % NEREDNOSTI V TRŽAŠKI BOLNIK ,ofiICI. Sodna policija tržaškega poveljstva karabinjerjev je zaključila preiskalo o ne,rednostih pri upravljanju trža-rfke bolnišnice. Dva visoka funkcionarja sta bila suspendirana in zadeva je jjr-jbila izročena preiskovalnemu sodniku. trj NAPADALNOST RIBIČEV IZ CHIOG- ro-jGlE. Odposlanstvo 64 tržaških ribičev je odšlo na vladni komisariat in nato ič-še na pristaniško poveljstvo, da bi se Pritožilo proti ribičem iz Chioggie, ki ribarijo z vlečnimi mrežami v notranjosti obrežnega področja; tu je taksen lov po zakonu prepovedan. V znak Protesta so tržaški ribiči hoteli vrniti Pblastem dovoljenja za ribolov. STAVKE V TRSTU IN DRUGOD. V’ Ravenni je stopilo v stavko 3300 klavcev in uslužbencev velike kemič-r».e tovarne ANIC, ki je nekakšna podružnica ENI, to se pravi državno 'i Hodjetje. Sindikalna organizacija FIOM je v torek organizirala 3-urno stavko vseh nameščencev v ladjedelnicah v Trstu in v Tržiču. Stavka je imela namen Opozoriti vlado, da se sindikalna organizacija in delavstvo protivita skrčenju ladjedelniške zmogljivosti v Italiji. Delavci grafične stroke, ki so za-T Dosleni v »trgovinskih« tiskarnah, so i» Dretekli teden stopili v dvodnevno stavko. Stavka, ki je veljala za vso 8 Italijo, se je zaključila v noči med sredo in četrtkom. Dvakrat v istem tednu so stavkali Uslužbenci tržaške ustanove INAM. V četrtek in petek so stavkali državni Uslužbenci na Tržaškem. Gre za oko li 7000 nameščencev, ki so zavrnili Donudbe Glavnega generalnega komisariata po delnem povišanju plač. NAŠE SOŽALJE V Podlonjerju je umrl Just Čok, v Nabrežini 60-letni Albert Jazbec in 84-letni Josip Marica, v Lonjerju 53-letni Ivan Batič, na Kontovelu Emil Regent, v Sovodnjah Mirko Cijak in Marijan Franzot na Oslavju Ivan Pintar, v Sto-itiažu na Vipavskem 90-letni Mihael Pučka. vi. Vsekakor je bilo ugotovljeno, da je edini izhod za jestvinčarje, da se sami uvrstijo v novi tok trgovanja, in sicer, da sami ali pa povezani s skupnimi močmi ustanovijo take samopostrežne trgovine. Ob točki turizem, je bilo govora o doseženih u-spehih na razne pobude, ki jih je v tem smislu pokrenilo v zadnjem času združenje. Pod točko razno je bil kooptiran na izpraznjeno mesto še drugi podpredsednik odbora združenja. SEJA LESNIH TRGOVCEV Istega dne se je sestala tudi sekcija trgovcev, ki je pregledala izvršeno delo v zadevi lesnega tržišča za okrepitev zlasti trgovine med tradicionalnimi tržišči, zlasti z najbljižjim zaledjem. Prisotni so izrekli tajništvu združenja zadovoljstvo za zanimanje in za pobude v tem smislu, ki .jih je opravilo združenje v korist zlasti lesnih trgovcev. SEJA MEŠANE ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKE KOMISIJE ZA OSEBNI AVTOBUSNI PROMET Te dni je bila v Sarajevu seja mešane italijansko-jugoslovanske komisije za avtobusni promet med obema državama. Najbolj zainteresirana kategorija naših članov avtoprevoznikov se je sestala na izredno nujni seji, da bi v zadnjem trenutku sestavila nekaj važnih predlogov za komisijo. V vlogi, ki jo je združenje posredovalo Tržaški trgovinski zbornici so avtoprevozniki predlagali po polno liberalizacijo za avtoprevoznike, katerih podjetja imajo svoj glavni sedež na obmejnih področjih, ker so ugotovili, da dosedanji način izdajanja dovoljenj škoduje prav krajevnim avtoprevoznikom. V kolikor ne bi bil sprejet prvi predlog, so v podrejeni vrsti predlagali povečanje števila dovoljenj »roza«, s katerimi bi seveda krajevni avtoprevozniki lahko vozili po ozemlju obeh bližnjih držav, ne da bi zgubili pravice do splošnih »belih« dovoljenj. Predlagali so še poenostavitev izdajanj dovoljenj tudi za tranzitne vožnje. Prizadeti pričakujejo, da bodo v bodoče obveščeni pravočasno o tovr stnih državnih sestankih, tako da bodo lahko po svojih stanovskih združenjih iznesli točne predloge za izboljšanje raznih predpisov, ki večkrat ovirajo hitri in uspešni razvoj trgovskega poslovanja. OBVESTILA Tajništvo obvešča, da je treba poravnati državno pristojbino za obrtnico PO ČEM JE VINO V NAŠI OKOLICI Iz Sv. Križa nam poročajo, da ima vino letos dobro ceno; res da je boljše, kakor je bilo lansko. Takoj po trgatvi so ga nekateri vinogradniki pro dali po 120-140 lir liter, danes pa ga nobeden noče prodati izpod 170 lir, drugi zopet zahtevajo tudi 180 lir. Sicer pa kmetom ni mnogo do tega, da bi vino prodali gostilničarjem. Zelo se je namreč razširila navada, da domačini odpirajo osmice in sami podajajo gostom svoj pridelek. Kljub temu kaže, da se osmice pravzaprav ne bodo izplačale, ker je razlika v ceni premajhna; saj gostilničarji plačajo že skoraj toliko, kolikor izkupi vinogradnik v osmici. Konkurenca vina iz notranjosti Italije se ne čuti več tako močno, ker so se tudi italijanska vina podražila, če se bo cena domačemu vinu držala, se bo tudi mladina bolj oprijela dela v vinogradu. — sd — javne varnosti nepreklicno do 31. decembra. Zato priporoča morebitnim zamudnikom, da pohitijo s plačilom in se, tako izognejo neprijetnim sitnostim in denarnim globam. IZPLAČILO TRINAJSTE PLAČE USLUŽBENCEM Pred novim letom priporočamo vsem delodajalcem, da izplačajo pripadajočo 13. plačo svojim nameščencem po predpisih. Za vsako pojasnilo je na razpolago tajništvo združenja. Tudi Trst bi rad izvažalidelo Inž. E. Mattel, predsednik državne u-stanove za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in zemeljskega plina ENI je nedavno v Metanopoliju govoril o razmahu dejavnosti ustanove ENI doma in po svetu. Spregovoril je tudi o vrlinah italijanskega delavca ter dejal: «Vedno smo živeli od izseljencev, teh ubogih ljudi, ki so odhajali za delom brez podpore kot igrača vseh. Veliko napačnega smo se naučili: učili so nas, da nismo ljudje, da smo pleme, ki ni sposobno za to vrsto dela, da smo dobri samo na področju slovstva, glasbe in petja. Danes pa, ko so lahko videli, kako delajo Italijani, ne le v primerjavi z ljudmi v manj razvitih državah, temveč predvsem v primerjavi z ljudmi -tistih držav, ki so nas imele za lenuhe, za nesposobne — danes lahko rečemo, da so naši ljudje brez dvoma nad vsemi drugimi in tega smo lahko samo veseli. Delali smo v prepričanju, da moramo izvažati delo namesto ljudi: delo -ne sme ostati doma, pač pa ljudje. Delati moramo doma in izvažati »le naše delo, zato da ostaja »dohodek doma». Precej tvegana zadeva je govoriti o superiornosti italijanskega delavca, kakor je to storil inž. Mattei. -Popolnoma prav pa ima, ko trdi, da je treba izvažati »delo — sadove -dela — proizvode; ne pa ljudi; ljudje naj ostanejo »doma. Prav »to je tudi naše gledišče. Toda, kako je v Trstu? Poprej »ni-smo niti poznali izseljevanja, toda »danes je položaj drugačen in »naši ljudje -morajo za kruhom v tujino. »Danes je naše mesto prav gotovo imed prvimi v »tem pogledu. Koliko ljudi, strokovno izvežba-nih, se je že razbežalo po svetu, ker pač niso našli dela doma. če pa je kaj dela, ga dobijo navadno poprej vsi kakor domačini. »Poskrbite ljudem delo in zaslužek, pa bomo tudi iz Trsta »rajši izvažali »delo kakor ljudi. POVELJNIK »IIELEBARDARJEV« OBSOJEN Dvainp-etdesetletni Marcello Minca, poveljnik namišljenega »korpusa hele-bardarjev Svobodnega tržaškega ozemlja«, ki je izraz krajevnega indipen-dentističnega gibanja, je bil obsojen na 6 mesecev in 10 dni zapora zaradi žaljenja javnega funkcionarja. Pred časom je bil Minca povabljen na policijo, da bi dal informacije o sporni pobudi enega ali več nepoznancev, ki so pred dnevi ponoči postavili lovorjev venec z belo-rdečo avstrijsko zastavo okoli vratu spomenika Domenika Ros-settija, znamenitega tržaškega rodoljuba in književnika. Minca je na policiji zagovarjal stališče, po katerem on ne more biti podvržen oblasti italijanske policije, ker je »svoboden državljan Svobodnega ozemlja«. To je program, ki ga zagovarja indipendentistično gibanje, katerega član je Minca. (Agencija Italia) Vinski hrami v Srdih In slovenske gostilne v Gorici n. Našteli smo glavni cvet gostilničarjev na poglavitni žili goriške pokrajine od Krasa do Gorice. Imamo pa doke, čeprav ne tako imenitne gostilne tla stranskih poteh. V Sovodnjah ima-ttio kar dve dobri gostilni pod imenom Ilmelaki in še tudi zelo dobrega Tomšiča. Onstran Gorice sta na Oslavju Ves čas po vojni dobro obiskani gostilni pri Tildi in Pepiju. To sta najmočnejši in najboljši gostilni v Brdih. Seveda ni cesta v Brda do Števerjana Slavna cesta, kot tržaška ter zato ni kliko dotoka petičnih gostov kot v Runi. Koj pod Oslavj-em prihaja čedalje bolj do glasu gostilna pri Klanjščku, bi je v tistem majčkenem delu vasi (‘odsabotin, ki je še na italijanski strani, medtem ko je večina Podsabotina V Jugoslaviji. Pri Klanjščku je v mirnem kotu, ker je takoj meja, na svetu stisnjenem med Brda in goli Sabotin. Neodpustljiva napaka pa je, da v bližnjem štmavru ni več nobene gostilne, odkar so Doljakovi vrnili svojo "brtnico. Lega kar kriči po podjetnem Gostilničarju, ki bi z lahkoto znal izkoristiti čudovito lego vasi, na vzvišeni terasi, z najbolj zavetnim podnebjem v zimskih mesecih, v zatišju pred Vetrovi in s prelepim razgledom nad Vso goriško kotlino. Prav tako »se je Marsikdo že vprašal, kako da štever-ian, ki vlada visoko gori na briškem Briču, še ni prišel do tako odlične gomilne kot jo imajo drugi kraji. Korači v šleverjanu bi morali napraviti h svojih gostilniških prostorov shajališče meščanov, ne samo vaščanov, temveč vseh potujočih avtomobilistov, ki iščejo to, kar števerjan že ima: mir, bisti zrak, prelepi razgled. Dodati bi "torali še to, kar iščejo zdaj vsi izletniki: dobro kuhinjo, privlačno postrežbo s kolikor toliko moderno gostilniško opremo. DOMAČ ČRN KRUH TEKNE MEŠČANOM Na poti iz Števerjana v Gorico je bela vrana na slovenskem podeželju Gostilna Bereta, Italijana, ki je med bvema vojnama kupčeval in oštiril tam "koli črnega vrha. Navaditi se je mo %1 od nas Slovencev, da je tu v Bukovju odprl gostilno. Ne gre mu tako ?Ubo. Zanimivo je, kako je domiselen 'n podjeten duh. Ve, da so se meščani |’l"eobjedli belega, nekoliko plehkega 'huha iz velikih mestnih pekarn ter da si želijo ugrizniti v domač črn kruh, z lepo temnorjavo skorjo, pečen l domači peči. Popravil je staro peč, kupil klaftro dobrih drv, poiskal nekje dobro, temnejšo moko in nudil zraven mortadele in briške salame velike krajce in rezine domačega kruha. O tem se je zvedelo in število gostov je začelo rasti. Pač pa naprej doli po Groj-ni ni gostiln. Sama Podgora pa ima takšne gostilne kot so pač v industrijskem kraju, ne več zbirališče izletnikov, temveč za resnične potrebe in zabave delavcev in delavk. Nekaj pijače, ne predrage in nepreslabe, nekaj mrzlih prigrizkov, bolj kot toplih dragih obedov, pa salon za ples. V GORICI PODJETNI BRICI IN VIPAVCI Onstran spenjene vode nas gleda mesto Gorica, ki ima na vseh koncih in krajih poleg italijanskih gostilničarjev in restavratorjev vse polno slovenskih gostilničarjev — majhnih in velikih, odličnih in skromnih. Kdor ima boljši posluh za gostilniško življenje, za posebno vrsto gostov in za način postrežbe, bo opazil, da prevladujejo med slovenskimi goriškimi gostilničarji podjetni Brici, nato nekaj Vipavcev, nekaj že tako starh goriških gostilniških družin, da se je že zabrisal spomin in narečje govorice, odkod so prišli, in končno je tu pa tam, kdo bi si »bil mislil, kakšen gostilničar iz Gor, od tam, kjer sicer trta ne raste, toda kjer so bili, vsaj nekoč dobri gostilničarji, ki so sami tovorili brica ali vipavca prav od vinogradnika, brez posredovanja trgovine z vinom ali pa skladišč na veliko. ONKRAJ PEVMSKEGA MOSTA Koj onstran permskega mosta je stara Pavlinova gostilna. Lastnik gostilne in ljudje, ki nam strežejo, so znani o-brazi, že desetletja in desetletja, toda gostje so se izmenjali. Brici se vračajo po opravljenih opravkih iz mesta večidel z avtobusi, ki švigajo mimo ali pa z lastnimi motornimi vozili. Nihče več peš, redki še s kolesi. Tu so se Brici ustavljali na zadnji kvartin, preden so šli naprej po klancih v Brda. Zdaj pa je nastalo tu okoli na levem bregu Soče precej gosto naseljeno novo predmestje, in ti prebivalci so novi gostje Pavlinovih, ki strežejo po okusih novega občinstva več tople hrane, razne nove pijače; seveda, briško vino pa j»g ostalo, ker so tu na pragu Brd. DOBRE GOSTILNE V GORICI Do središča mesta so še drobne slovenske gostilne v ulici Don Bosco, na Piazzuti pri Lojzki in še kakšna morda. Pri tolikih Figlih v goriški okolici ni čuda, da sta v sredšču kar dva go- stilničarja Figla, Figi na Kornu in Figi na Travniku: Filg na Kornu je skromna gostilna z neskromnim odličnim bricem, ki zbira okoli svoje domače kuhinje domače slovenske goste s severnega dela mesta; Figi na Travniku, pa je že. po imenu in lokalu imenitnej-ši: uradni naslov je »AlVuniversita«, a kar mu je fašizem vtisnil, ko mu j»e iz Figla napravil Filli, se kot sila previdni gostilničar ne upa menjati. Lega lokala na vznožju grajskega griča, z dvorišči globoko v notranjost gradu, z odlično postrežbo je zbirališče slovenskih in italijanskih gostov. Na Kornu združuje še Komel svojo spretnost s taksijem z dobro gostilno. Dobre slovenske gostilne so nadalje v mestu pri »Luni», pri »Tre Arniči«, nadalje okoli tribunala pri Čibeju, pri Kavalinu, na trgu sv. Antona pri Zvezdi, pa še v ulici Rabatta in v raznih predelih mesta. »Zlati jelen« je neke vrste furlan-sko-slovenska zveza s tradicijo, ki se ne da odpraviti, odpornejši od »Buon Furlana«, ki je oslabel kot furlanska govorica v Gorici. —ar Ufa političnem obzorju KAJ MISLI TRŽAŠKI ŽUPAN O TRSTU Katoliški popularni tednik «Fami-glia »Cristiana« (Alba - Cuneo) je v svoji številki od 29. novembra objavil zanimiv razgovor s »tržaškim županom »dr. M. Franzilom o gospodarsko-»socialnih »razmerah v Trstu. Dopisnica Mirjam Costa je najprej opisala nekaj svojim lastnih vtisov o življenju v mestu. Prvi Tržačan, ki ga je srečala na postaji, ji je »dejal: »Najlepši jadranski zaliv je ponižal Slovan«. Dopisnica sploh mnogo govori o psihološkem učinku bližnje meje na »meščane (Italijane) in značilen je že naslov članka «Na Trst pritiska strah meje«. Pod sliko, ki »predstavlja pogled na Trst iznad Ba-rkovelj je podpis: «Najlepši jadranski zaliv je ponižal Slovan«. Dopisnica poroča tudi, da je mrtvila v tržaškem pristanišču kriva Reka. To so ugotovitve člankarja, kaj pa je povedal župan? Na vprašanje, kakšni so sedanji odnosi s »tujerodci (allogeni) je odgovoril: «Jaz jih ne imenujem tujerodce (allogene), temveč aloglote ljudi, ki »govorijo »drug jezik), ker so italijanski državljani, ki govorijo drugačen jezik, kakor je naš. Odnosi so boljši kakor v času, ko so Tržaško ozemlje upravljali Angloameričani. Nastop italijanske uprave leta 1954 je »pripomogel k popuščanju napetosti v o»dnosih med italijansko večino (90%) in slovensko »manjšino (10 odst.)». Glede pomorskega »prometa je župan omenil, da »ta ne napreduje kakor v »dragih italijanskih pristaniščih. Največ prometa prihaja iz Avstrije, ki pa se v zadnjem času polagoma usmerja na reke in draga pomorska pristanišča. Glede turizma je »župan omenil, »da je lani število nočitev doseglo višek 845.000, od tega 215.000 tujcev. Na vprašanje, kakšen vtis napravlja »nanj okolnost, da je meja za 'hrbtom, je župan odgovoril: «Ko bi bila običajna meja, bi name napravila isti vtis kakor »meja v Comu ali Aosti. Na nesrečo gre za mejo, ki loči ne »dva naroda, temveč dva sveta. Če pomislimo da se svoboda, ki jo uživajo katoličani v zahodnem svetu, konča »praktično v Trstu, na pragu »molčeče cerkve« in da se zopet začne v Indiji, ta meja očitno bolj teži kakor »druge«. Župan je še ugotovil, da je Trst povsem osamljen ter da je povezan z Italijo samo z ozkim pasem. Trst je »edino mesto na vzhodni jadranski obali, ki ima italijanskega župana, medtem ko so bili pred 50 leti župani Italijani v Kopra, Piranu, Poreču, Rovinju, Puli, na Reki, v Zadru, Splitu in Šibeniku. Ob koncu naj omenimo še ugotovitev dopisnice, da je Trst takoj po vojni plaval sicer v zlatem »morju, vendar ni »videl u»re, da se združi z Italijo. Komentirajo naj sami bralci. Čudno, res čudno, da je naš župan »na jugoslovanski meji videl »same strahove in »da »molči o prizadevanju, »da »se meja čim bolj »ublaži — o obmejnem prometu, o obmejni trgovini v avtonomnem računu in 'sodelovanju na »sejmih. JUGOSLAVIJA ZA MAKEDONSKO MANJŠINO. Glasnik jugoslovanskega tajništva za zunanje zadeve se je na tiskovni konferenci »dotaknil položaja makedonske manjšine v Grčiji. Dejal je, »da grška vlada trdi, »da takšne manjšine v »Grčiji ni. Gledišče jugoslovanske vlade pa je, »da »makedonska manjšina v Grčiji obstaja. Jugoslovanska vlada priznava »manjšinam pravice, ki jim pripadajo, da bi manjšine ne bile ovira temveč konstruktivni činitelj v o»dnosih med prizadetimi »državami, je »dejal »glasnik. »Pariški «Le Monde« poroča iz Aten, da je ta izjava »presenetila »grške kroge, ki vidijo v njej napoved nove smeri v zunanji politiki nasproti 'Grčiji. SLOVENSKA KULTURNO- GOSPODARSKA ZVEZA ZA UVELJAVLJANJE LONDONSKEGA SPORAZUMA. Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Trstu je poslala italijansko-jugoslovan-skernu mešanemu odboru, ki je prejšnji teden proučeval pritožbe in želje manjšin na »sestanku v Beogradu, pismo, v katerem poziva odbor, naj se pri vladah zavzame, »da bi se »dejansko uresničile »določbe londonskega sporazuma. Te dni »se je »namreč zopet zgodilo, da je tržaško civilno in kazensko sodišče v neki kazenski razpravi zavzelo stališče, da londonski sporazum še ni bil uradno uveljavljen v Italiji. KAJ JE PRINESEL BEOGRAJSKI SESTANEK »MEŠANEGA ODBORA. Italijansko-jugoslovanski mešani odbor, ki je bil ustanovljen z »namenom, da prispeva k uveljavljanju določb londonskega sporazuma, je po svojem zadnjem sestanku v Beogradu izdal poročilo, ki ni povsem jasno glede njegovih zaključkov. Pravi samo, da je odbor proučil temeljito »predložena vprašanja in da je razprava potekala v medsebojnem razumevanju. Kakor smo že poročali, je bila »na »dnevnem redu tudi uvedba dvojezičnosti na Tržaškem. TRŽAŠKI KRŠČANSKI DEMOKRATI ZA SODELOVANJE S SOCIALISTI. Na izrednem kongresu tržaške Krščanske »demokracije je po živahni razpravi zmagala struja, ki je za sestavo vla- kultura in žjvjjage KAKO SI JE D. FEIGEL SAM POSTAVIL SPOMENIK V »Gospodarstvu« smo nedavno objavili željo Dornberžanov, da bi Damiru Feiglu, ki j»e pokopan v Dornberku, postavili primeren spomenik, oziroma nagrobni kamen. Zdaj nam je Hela Komel, hčerka glasbenika prof. Emila Komela in Feiglova nečakinja, ki živi v Gorici, poslala o tej zadevi naslednje pojasnilo: Pred dnevi so me dobri znanci in prijatelji opozorili na članek v Vašem listu »Oddolžimo se Damiru Feiglu«. Kot nečakinja, varuhinja, tajnica in dedinja knjižnice pok. Damira Feigla, imam za svojo dolžnost, da Vas obvestim, da je spomenik za pok. strica Damira že v delu, in sicer v Mirnu. Da še ni bil dovršen za dan mrtvih, je bila kriva preobilica dela kamnoseka, pa tudi jaz nisem utegnila drezati, saj ni iz Gorice v Miren in Dornberk tako blizu. Ako bi ne bila morala odpotovati za časa oslabelosti strica Damira iz Gorice, bi morda stric ne »bil u-mrl na Gradišču pri Dornberku. Sicer mi je v zadnjem razgovoru, ki sem ga imela z njim še dejal: »Rad bom počival na slovenski zemlji«. Že leta 1958, ko je Feigl bil še razmeroma zdrav, je njegov prijatelj dr. Slavko Fornazarič, ki je tedaj živel v Kopru, sprožil mis»el, da bi ponatisnili Feiglova dela, in to za njegovo 80-let-nico, ki bi jo slavili 18. julija 1959. Pisatelj France Bevk se je za stvar zanimal in zbral Feiglove humoreske, ki so se mu dozdevale najbolj primerne. V tem času sem bila v nenehni zvezi s pisateljem Bevkom. Pretipkala sem vse potrebno in sproti pošiljala v Ljubljano ali Koper. No, leta 1960, ko strica ni bilo več, je založba »Lipa« v Kopru izdala Feiglovo knjigo »Ob obratu stoletja«. Honorar, ki sem ga za to prejela, je naložen v Šempetru pri Komunalni banki. Namenjen je za spomenik. 0» stvari je pisatelj Fr. Bevk obvestil Združenje književnikov v Ljubljani. BENETKE IN KULTURNA VLOGA TRSTA Tržaška demokrščanska agencija »Italia« opozarja na nevarnost, da bi Benetke vzele Trstu »njemu lastno vlogo širjenja italijanske kulture v sosedni Jugoslaviji«. V skupini beneške »Penice«, ki je v B»eogradu s tremi italijanskimi operami nedavno doživela velik uspeh, so bili tržaški dirigenti in umetniki, med temi dirigent Nino Ver-chi. Agencija pravi, da je gostovanje beneške Opere v Jugoslaviji vsekakor pozitiven dogodek, lahko pa tudi predstavlja pobudo za Trst, da bi okrepil svojo umetniško skupino, ki ne sme ostati za domačimi stenami. Mi se vprašujemo kdo je kriv, da ostaja kulturni Trst za domačimi stenami? Trst bi se lahko uveljavil, če bi omogočil bolj učinkovito kulturno izmenjavo. Zakaj na primer naj bi italijanski Trst ne prenesel gostovanja slovenske Opere? SMRT MLADEGA PISATELJA V Ljubljani je umrl v 36 letu književnik Herbert Grtin, ki se je bavil tudi z časnikarstvom. POMANJKLJIVA KULTURA IN PEDAGOŠKA ZNANOST Pogrešali smo uporabno delo o svetovni mladinski književnosti, in to ne samo za šolsko rabo. Prav zato ker šolski učbeniki le preskopo obravnavajo tudi književne mojstrovine, posvečene mladini, smo že dalj časa čutili potrebo po pregledni knjigi, ki naj bi nas seznanjala s to premalo obravnavano književno panogo. Cenimo jo posebno Slovenci, zavedajoč se, da so skoraj vsi naši književniki pri svojem umetniškem snovanju posvečali tudi precej pozornosti naši mladini. Vzradoščen sem zato segel po knjigi z naslovom: »Storia della letteratura per i fanciulli« — Zgodovina mladinske književnosti. Napisala sta jo znana italijanska pedagoga Mario Valeri in Enrichetta Monaci Guidotti. V lepi de »levega centra, ki naj bi jo podprli Nennijevi socialisti. Za predstavnika stranke tržaških krščanskih demokratov v osrednjem odboru je bil izbran pokrajinski »tajnik Corrado Belci; njega je podprl »tudi poslanec Bologna. Proti sodelovanju s socialisti je nastopil bivši »tržaški župan Bartoli, ki je omenil nevarnost pred «titini». GORIŠKI OBČINSKI ODBOR ZA AVTONOMIJO. Na eni izmed zadnjih sej goriškega občinskega »sveta so razpravljali tudi o priznanju avtonomije deželi Furlanija - Julijska krajina. Za avtonomijo so se izrekli krščanski demokrati, socialisti in komunisti (med temi tudi »Slovenci), pa tudi trije slovenski svetovalci, izvoljeni na listi Slovenske demokratske zveze; hkrati so ti zahtevali, naj vlada pripravi zakonski osnutek za zaščito manjšin v smislu ustave. opremi jo je izdala bolonjska založba G. Malipiero na 570 straneh za ceno 3.000 lir. Avtorja poudarjata, da je njuno delo sintetičen, toda popoln pregled razvoja mladinske književnosti od začetkov do danes v nad 40 državah, sestavljen po najnovejših podatkih. Sodobno zgodovino mladinskega »slovstva v pomembnejših državah sta sestavljal-ca dopolnila s podrobnejšimi podatki o avtorjih in njihovih delih. SVETOVNA KLASIČNA DELA Pisca poudarjata, da sta se v tako zamišljenem literarno-pedagoškem delu lotila tudi obdelave kritike mladinske književnosti z navajanjem sodb velikih vzgojeslovcev o bistvenih vprašanjih v zvezi z mladinsko književnostjo in njenim vzgojnim pomenom. Vsi svetovni klasiki mladinskega slovstva so obravnavani v neke vrste psihopedagoškem in socialnem pregledu z namenom, nuditi bralcu tudi vzorno pedagoško kritiko o njihovem književnem snovanju. Tako zamišljeni zgodovini mladinske književnosti sledijo zgodovinski prikaz o pomenu književnih ilustracij, zgodovina knjižnic in ustanov, povezanih s širjenjem mladinskega knjižnega zaklada, pregled važnejših mednarodnih prispevkov in revij, ki se bavijo z »vprašanji mladinskega slovstva, in izčrpen prikaz nastanka in razvoja mladinskih listov. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST OBDELANA POMANJKLJIVO Iz zahvalnih besed, naslovljenih pedagogom in drugih znanstvenikom, ki so sestavljalcema pomagali, smo ugotovili, da je med številnimi imeni italijanskih in tujih svetovalcev samo eno slovansko ime, in sicer ime Poljakinje Irene W»ojn.ar s pedagoškega inštituta varšavske univerze. To dejstvo nam marsikaj pove v zvezi z razočaranjem, ki se me je polotilo o prebiranju podatkov o slovenski mladinski književnosti. Predvsem ni posebnega poglavja o Slovencih, ker se slovenski mladinski pisatelji omenjajo samo v zvezi z ostalimi jugoslovanskimi v skupnem poglavju, posvečenem Jugoslaviji in Albaniji, ki se po čudnem zemljepisnem kriteriju uvrščata s Poljsko, Češkoslovaško in Madžarsko v zaglavje vzhodne Evrope. Avtorja bi bila lahko snov tudi pod takšnim skupnim naslovom razdelila v ločena poglavja o Slovencih, Hrvatih, Srbih in Makedoncih. Mučno mi je bilo, ko sem prebiral poglavje o Jugoslaviji in Albaniji, že uvodna nerazumljiva trditev, da so Slovani od 13. do 15. stoletja posredovali zahodno kulturo Rusom, me je osupnila. Kdo so Slovani, ki jih avtorja o-menjata? So mar mišljeni samo Jugoslovani? Od kdaj pa Rusi niso več Slovani? Dober pedagog mora biti po mojem vsaj prilično poučen o zgodovini, zemljepisu in splošnimi kulturnimi podatki o slovanskem svetu, če hoče vestno izpolnjevati svoje vzvišeno poslanstvo med današnjo mladino, ki jo je treba usmerjati v človečansko poglobljeno umsko razvojno smer, če res želimo, da bo jutrišnji svet boljši od današnjega. Priznati moram, da sta slovanski jezik in književnost doživela v svojem omejenem obsegu ločen razvoj, vendar bi bila morala ta posebni razvoj tudi ločeno obravnavati v interesu uspešnejšega prijema pri sestavi svoje Zgodovine mladinske književnosti. Zelo skopi in mestoma netočni so podatki o Levstiku, Stritarju, Jurčiču (Jur-gic!), Ketteju, Župančiču, Finžgarju in Seliškarju (Saliskarl). Kje je pregled slovenskega mladinskega slovstva? Saj navedena imena v nespretno nanizanem sosledju nič ne pomenijo in sploh ne označujejo bogatega slovenskega prispevka k svetovni mladinski književnosti. Tako sestavljeno delo nima torej zanesljive znanstvene vrednosti in ne more služiti ljudem, ki n. pr. ne poznajo Slovencev in njihove književnosti, da se koristno seznanijo z mladinskim slovstvom na naših tleh. jj. PAVEL KLODIč SE JE UVELJAVLJAL TUDI KOT SLIKAR V Trstu smo nedavno pokopali Pavla Klodiča-Sabladovskega, ki je za časa Zavezniške vojaške uprave postal poveljnik tržaškega pristanišča. Kol poveljnik pristanišča je v svoji pi sarni uvedel tudi dvojezični žig. Bil je sin slovenskega šolnika Antona Rlodiča iz vasi Klodič pri Grmeku v Beneški Sloveniji. Njegov brat inž Maks se je uveljavil kot železniški gradbenik m trasant.. Oče je živel v Trstu 40 let ter se ga naši starejši šolniki še danes spominjajo, kot šolskega inšpektorja na namestništvu. Rajni Pavel, Klodič se je uspešno u veljavljal v Trstu tudi kot slikar, m sicer morskih motivov. Njegove razstave so vzbujale pozornost tudi italijanske javnosti. Želita vsem bralcem in oglaševalcem uredništvo in uprava »GOSPODARSTVA« CEHOV: »NA VELIKI CESTI« V IZVEDBI SG V TRSTU Sprijazniti smo se morali z dejstvom, da se v tej sezoni zaradi cenzurskih muh ne bomo seznanili s kakšnim novim domačim gledališkim delom — izpod Tavčarjevega peresa seveda. Odložitev krstne predstave njegovega Zeha pred smrtjo je spravila nekoliko iz ravnotežja napovedano razvijanje letošnjega sporeda SG v Trstu. Jože Babič nam je z znano režijsko spretnostjo posredoval Čehova v sintezi, ki je doslej nismo poznali. Uspelega novelista iz mlajših let je presadil v dovršenega zrelega odrskega pisatelja. Takšnega Čehova smo zato resnično uživali v uspelem Babičevem mozaiku, sestoječem iz enodejanke »Na veliki cesti«, ki jo je z vključitvijo dramskih monologov »Tragike po sili«, »Labodjega speva« in »O škodljivosti tobaka« razširil na dvodelno celovečerno predstavo. Prav ti trije vrinki so z globokoumno jedkostjo mladega poetičnega realista Antona Pavloviča Čehova vlili novega zagona in poleta njegovi sicer nekoliko plitki in šematizirani reviji propadlih usod, kakršni bi bili morali brez Babičeve posrečene režijske novotarske zamisli prisostvovati v obliki izvirne enodejanke »Na veliki cesti«. Kakor so trije vložki dvignili umetniško vrednost celotnega dela, tako so tudi trije nosilci teh temeljnih mozaikov: Rado Nakrst v Tragiki po sili, Modest Sancin v Labodjem spevu in Silvij Kobal v Škodljivosti tobaka dali celotni igri svojski pečat zaradi dovršenosti podajanja. Tolkačev, Svetlovi-dov in Njuhin so nove mojstrske poosebitve omenjenih igralcev. Joško Lu-keš kot Borcov in Stane Starešinič kot Fedja pa sta močno dvignila osrednje, vendar topot okvirno dogajanje Na veliki cesti. Dobri Danilo Turk kot Jev-stignejev, Jankovič Nora kot Jegorov-na, Stane Raztresen kot Sava, Zlata Rodošek kot Nazarova, Leli Nakrst kot Jefimovna, Julij Guštin kot Merik, Edvard Martinuzzi kot Kuzma, Josip Fišer kot Ivančič in Livio Bogateč kot Muraškin. Scenografija Ernesta Franza je z u-spelo nazornostjo posrečeno dopolnjevala Babičevo režijsko smelost. Obema res lahko čestitamo za res lepo predstavo ! Glasbene vložke je pripravil Pavle Merku, rusko besedilo igre pa je poslovenil Janko Moder. j.j. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi v petek, 29. dec., ob 16. uri v Avditoriju v Trstu krstno predstavo Giuseppe Luongo »BARABAU — ZMAJ SEDMEROGLAV« Igra za mladino v dveh dejanjih Prevedel: J.N.L. — Režiser: Jožko Lu-keš — Scenograf: Vladimir Rijavec — Glasba: Pavle Merkn Ponovitev v soboto, 30. decembra, 1961 ob 16. uri v Avditoriju v Trstu. Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigami v ul. Sv. Frančiška 20 ter »eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscolin (nasproti Avditoriju) V torek, 26. decembra 1961, ob 16.30 v Zadružnem domu v Križu Anton Pavlovič Čehov »NA VELIKI CESTI« Predprodaja vstopnic od petka, 22. dec. dalje, v cvetličarni Žerjal D. v Križu. HUD MRAZ TUDI V NAŠIH KRA-JIH. Mrzlo vreme, ki je nedavno zajelo Evropo ni prizaneslo niti našim krajem. V soboto smo imeli v Trstu 6 stopinj, na kraški planoti 8 in celo 10 pod ničlo. Tudi v Sloveniji je bila temperatura izredno nizka (v Murski Soboti 22), še nižje temperature so bile v Avstriji, tako v Salzburgu 26. Snežilo je tudi po južni Italiji, kakor v Bariju. Na Tržaškem smo imeli povrh še burjo. Mraz ni bil seveda tako hud kakor leta 1929, ko je na Krasu padla temperatura celo do 25 pod ničlo. Lestenci, svetilke, popolne opreme za kopalnice * m m po cenah, ki se ne dajo primerjati ! Brandolin Via Sm Maurizio, 2 Grand Hotel Toplice - Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23" C. Drsanje na jezeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedrila. • Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina. JnbdMjiAGfta fofiM, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA — TELEF. 141, 184 TELEX: 03-517 * Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni • Pomorska agencija • Špediterska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo • Transportno zavarovanje blaga • Carinjenje blaga • Redni zbirni promet iz evropskih centrov • Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk • Strokovno embaliranje • Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga v lastnih skladiščih • Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar. IfSk OUCOLINIJA Održava osam linija i to: Sjeverna Evropa (tjedno) Sjedinjene Državo Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno) Levant (tjedno) Iran, Irak (svaki mjesec i pol) Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) Daleki Istok, Japau (mjesečno) Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno) Na svim prugama plevi 41) brzih i modernih brodova, koji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. Prevozile robn prugama ”JFG0LINIJE” TRŽNI PREGLED Italijanski trg Tudi italijanski trg je praznično razpoložen. Prekupčevalci v veliki meri ponujajo svoje blago; vedo namreč, da zaradi tega cene ne bodo padle in da bo šlo blago kljub temu od rok. Na trgu s pšenico so se cene ustalile, in sicer tako trdno, da bodo le težko padle. Nekoliko slabši je trg z ostalimi žitaricami in z rižem. Vedno dobro je založen trg z zelenjavo in sadjem. Najbolj se prodajajo pomaranče in mandarine, pri zelenjavi pa razne solate in rdeč radič. Povpraševanje po goveji živini ni zadovoljivo. Mladi prašiči za rejo gredo boljše od rok. Trg s perutnino in mlačnimi izdelki je po navadi pred prazniki najbolj živahen. Letos pa je perutnina zelo poceni, zato segajo gospodinje rajši po njej kot po teletini ali govejem mesu. Cene maslu so letos visoke, vendar pa to ne ovira prodaje, kajti v tem času je potrošnja precejšnja. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Fin«, mehka pšenica 6950-7100, dobra mer-kan tile 6700-6800, merkantile 6600-6650, trda domača pšenica dobra merkantile 8600 do 9100, Manitoba 8250-8350; pšenična moka tipa »00« 9500-11.000, krušna moka tipa »0« 8800 9100, tipa »I« 8400-8500; fina domača koruza 5150-5250, navadna koruza 4025 4100, uvožena koruza 4295-4300, koruzna moka 6600-6700, domača koruzna moka 48504950, uvožena rž 4700-4750, uvožen ječmen 4650-4700, domač oves 4200-5100, uvožen 45004600, uvoženo proso 41004150. Neoluščen riž arborio 7800-8300, vialone 8300-9000, carnaroh 10.500-12.000, Vercelli 8000 do 84000, R. B. 8300-8600, Rizzotto 8100-8400, P. Rossi 8100-8300, Maratelli 7500-7900, Stirpe 136 7000-7300, Ardizzone 7100-7400, Balillone 6800-7000; Oluščen riž arborio 13.700-14.300, vialone 15.400-16.000, camaroli 21.000 do 22.000, Vercelli 20.000-21.000, R. B. 14.000-14.300, Rizzotto 13.800-14.000, Maratelli 13.400-13.600, Stirpe 136 11.300-11.500, Balillone 10.900-11.100, P. Rossi 13.500-13.800, Ardizzone 11.600-11.900 lir za stot. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče I. 70-80, merk. 45-55, taroki extra 130-150, kaki iz Romagne 70-81, jabolka Abbon-danza 4045, delicious extra 110-120, renette extra 90-105, hruške različnih vrst merk. 140-150, belo grozdje 170 400, mandarine extra 124-130, I. 65-85, merk 40-50, limone I. 70-110. Suh česen 300-380, kuhana pesa 60 do 80, er-bete 50-70, karčofi 90-105 lir kos, korenje krajevnega pridelka 60-65, od drugod 7090, cvetača 55-85, zelje 30-42, cikorija katalonja 30-50, repa 40-50, domača čebula 60-70, od drugod 55-70, olupljene čebulice v vrečicah 120-140, dišeča zelišča 200-270, koromač 35-60, cikorija 60-80, rdeč radič 120-155, solata endivija 70-85, solata trokade-ro 100-150, krompir Bintje uvožen 42 45, Majestic 40-41, okrogel krompir Berlino 31-34, peteršilj 100-120, zelena 70-85, špinače 50-65, buče 40-50 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci extra 850-860 lir za kg, živi domači piščan ci I. izbire 700-750, II. izbire 620-630, navadni piščanci I. izbire 360-400, II. 330-340, zaklani domači piščanci izbrani 900-1000, navadni zaklani piščan ci I. izbire 450-500, II. 400420, zmrz njeni uvoženi iz Madžarske 400 do 500, žive domače kokoši 620-650, žive uvožene 420430, zaklane domače kokoši 900-950, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 600-650, zmrznjene uvožene 450-530, živi kapuni 850-1050, zaklani kapuni 1000-1300, žive pegatke 850 do 880, zaklane 1050-1150, zaklani golobi I. izbire 1200-1400, II. 1100-1150, žive pure 700-780, zaklane 900-1000, zmrznjene uvožene pure 400-790, živi purani 550-560, zaklani 600-700, zmrznjeni uvoženi purani 400-650, žive gosi 450-500, zaklane 470-640, žive race 450-560, zaklane 450-580, živi zajci 460-470, zaklani zajci s kožo 500-660, brez kože 600-700 lir kg. Sveža domača jajca I. izbire 38-39 lir jajce, navadna domača jajca 34-36, sveža uvožena ožigosana jajca I. 22.24, II. 19-20 lir jajce. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Per- nambuco 3 17/19 1210, Santos Fancy 18 1310, Victoria V 18/19 1310; Srednjeameriška kava: Ekvador extra su perior 1200, Haiti naravna XXX 1265, Kostarika 1370; Arabska in afriška kava: Gimma 1240, Moka Hodeidak št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava: AP/1 975, AP special 985, Rob EK/1 3-5% 940, Rob EK/1 special 960, Rob EK/3 10-12% 915, Slonokoščena obala 965 lir za kg. VALUTE V MILANU 11-12-61 20-12-61 Dinar (100 ) 59,00 62,00 Amer. dolar 619,80 619,75 Kanad. dolar 590,00 592,00 Francoski fr. 125,10 124,85 Švicarski fr. 143,70 143,75 Avstrijski šil. 24,06 24,04 Funt šter. pap. 1745,50 1739,00 Funt šter. zlat 6175,00 6075,00 Napoleon 6250,00 5275,00 Zlato (gram) 718,00 715,00 BANKOVCI V CURIHU 20. decembra 1961 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (1 funt šter.) 12,05 Francija (100 nov. fr.) 85,50 Italija (100 lir) 0,692 Avstrija (100 šil.) 16,55 češkoslovaška (100 kr.) 16,00 Nemčija (100 DM) 107,00 Belgija (100 belg. fr.) 8,57 Švedska (100 kron) 82,25 Nizozemska (100 gold.) 119,00 Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 4,80 Egipt (1 eg. funt) 6,85 Jugoslavija (100 din.) 0,42* Avstralija (1 av. funt) 9,55 POPER TRST. Cene veljajo v šilingih za cwt. cif. Trst. Mal agar 292/6 šil., Tel-licherry garbled 315, Tellicherry ex tra bold 322, Sarawak special 280, Sa-rawak beli 355 šil. za cwt. cif. Trst. SLADKOR TRST. Francoski sladkor: Cristalise 46 lir za kg, v vrečah iz jute, f.co Mo dane, (po 47 lir v vrečah iz papirja), granulate 51,50 lir za kg, v vrečah iz papirja. Angleški sladkor: Rafiniran extra 34.2.6 funt šterlingov za tono, cif. Trst, v vrečah iz jute, fin grana sladkor 33.5.0 funt šterlingov pod istimi pogoji. Češkoslovaški sladkor: Rafiniran grana srednje vrste 47,50 lit za kg, v vrečah iz jute, f.co železni ški voz v Trstu, extra fin granulate superior po 53 lir za kg, pod istim; pogoji. LES TRST. Navajamo cene za avstrijski rezan les, dostavljen na mejo, neocarinjen. Smrekov rezan les: I-Il širok 31-33.000, 0-III širok 26.500-28.000, 0-IV širok 25-26.500, III-IV širok ah ozek 22-23.000, IV širok ali ozek 29.500-21.000, tramovi 25.500-26.500, les kraj ših mer izpod 4 m 19-20.000, izpod 8 m 15-17.000, tramovi »po običaju Trst« 14-15.000. Macesnov les: I-II 32.500 do 34.500, I-II-III 28-29.500, III 22.500-24.500. Borov les: III 31-33.000, I-Il-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg prodaje na debelo, brez embalaže, f.co skladišče, trošarina in prometni davek nevračunana. Maslo iz centrifuge 880-900, uvoženo maslo 850-870, lombardsko maslo 820-830, domače maslo 830-840, emilijsko 810-820, maslo iz sladke smetane 790-800. Sir reggiano proizv. 1959 840-870, proizv. 1960 700-750, grana iz Lodija proizv. 1959 800-820, proizv. 1959-60 730-750, proizv. 1960 630-730, proizv. 1960-61 590-610, grana svež 450455, postan 460-500, sbrinz Svež 470490, postan 560-580, emmenthal svež 540-550, postan 620-640, originalni švicarski emmenthal 710-730, pro-volone svež 530 do 540, postan 590-620, italico svež 440-460, postan 510-530, crescenza svež 330-370, postan 460-480, gorgonzola svež 340-345, postan 550-580, taleggio svež 390-410, postan 510-550 lir kg. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL BERGAMO. Živina za rejo: Krave mlekarice 180-220.000 lir glava, krave prvesnice 140-170.000, teleta od 6 mesecev do 1 leta stara 60-80.000, od 12 do 18 mesecev stara 80-95.000, konji od 1 do 5 let stari 120-150.000, osli 45-55.000 lir glava. Suhi prašiči 70-80 kg težki 390-410 lir za kg žive teže, Na mednarodnem trgu s surovinami je baker ohranil skoraj neizpre-menjene prejšnje cene, cin pa je utrdil svoj položaj. Sladkor je nazadoval na ceno, ki je londonska borza ni zabeležila že celih 20 let. Tudi cena kakava, je nekoliko popustila. Kavčuk napreduje, prav tako tudi bombaž in volna. ŽITARICE Cena pšenice je v Chicagu v tednu do 15. decembra popustila od 206 3/8 na 204 3/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. Cena koruzi je narastla od 106 1/2 na 107 3/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku nazadovala od 2,48 na 2,43 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. ' Izredno nizke kotacije napovedujejo razgibanost na svetovnih blagovnih borzah. Države članice Mednarodnega sporazuma za sladkor naj bi se pripravljale na odstop v začetku novega leta. Kava je v pogodbi »M« na predevala od 34,15 na 35,36 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Cena kakava je nazadovala od 26,06 na 25,01 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izorčitvi. Na ceno so vplivale velike prodaje kakava s strani Slonokoščene obale. VLAKNA Na newyorški borzi je cena bombaža nazadovala od 35,60 na 35,50 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Letošnji svetovni pridelek bombaža naj bi po nekaterih cenitvah dosegel 33,3 milijona bal (to je okoli 200.000 bal manj kakor lani). Cena volne vrste Suint je napredovala od 122,5 na 124 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’s B nazadovala od 98 na 97 3/4 penija za funt proti izročitvi v decembru. V Roubaixu (Francija) je cena nazadovala od 12,95 na 12,60 franka za kilogram. KOVINE Na londonskem trgu je baker napredoval od 229 na 229 1/2 funta šter-iinga za tono (1016 kg); cin je napredoval od 949 na 951 1/2; svinec je ostal neizpremenjen pri 60 5/8; cink je napredoval od 70 5/8 na 71 5/8; v Nevv Yorku so zabeležili naslednje kotacije: svinec 29,91 (prejšnji teden 90-100 kg težki 380-390, 40-50 kg težki 460-480, neodstavljeni prašiči 20-25 kg težki 460-480, svinje 320-330 lir kg. Živina za zakol: Voli I. 300-320 lir kg žive teže, II. 250-280, krave I. 220-240, II. 150-160, junci I. 300-320, II. 250-280, biki I. 300-330, teleta I. 620-640, konji 180-210, žrebeta 250-270, neod-stavljena žrebeta 330-350, ovce 180-190 lir kg žive teže. VINO PADOVA. Rdeče furlansko vino 640-650 lir za stop/stot, Merlot 680-700, Raboso 640-650, Clinton 640-650, belo vino Soave 650-700, belo 650-700, navadno vino Valpolicella finejših vrst 680-700, rdeče emilijsko vino 580-600, sladko vino 700-750, belo vino iz Romagne 600-610, rdeče 590-600, rdeče vino iz Mark 580-600, belo 600-610, belo vino Sansevero 580-600, rdeče 490-520, belo vino Martina-franca 580-600, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 9200-9500 lir stot, rdeče vino iz Sicilije 520-530, belo 480-500, klasični Chian-ti 900-950 lir stop/stot. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina m prometni davek nevračunana. Oljčna semena: tropine 3300-3400, laneno seme 11.200 do 11.700, koruza 4800-5000, riž 3600-3700. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 34.400-34.600, iz sončnic 34.100-34.300, iz koruze 30.800- 31.000, iz soje 33.200-33.300, iz tropin 31.900-32.100, iz navadnega kokosa 18.800-19.000, iz lana 27.300-27.5000, iz ricinusa 33.000-34.000. Semensko olje: iz zemeljskih lešnikov 37.700-37.900, iz sončnic 37-37.200, iz rafinirane soje 36.400 do 36.600, semensko jedilno olje L 36.700-36.900, navadno semensko olje 35.100 do 35.300. Oljčno olje: »lampante« 45.800-46.000, retificirano 51.500 do 51.700 lir stot. PAPIR IN LEPENKA TURIN. Navaden satiniran tiskarski papir 16.500-18.000, navaden pisarniški papir 17-18.500, srednje vrste 20.500- 22.000, trikrat klej en papir 27 29.500, papir za registre srednje vrste 21.500- 23.500, pisemski papir srednje vrste 24.500-26.500, velina za kopije 42- 44.000, risarski papir 49-52.500, patini-ran papir »solex« 28-30.000, beli per-gamin navaden 23.500-25.000, extra 28.500 do 30.000, srebrn papir 34.500 36.500, velina za embalažo srednje vrste 25-26.500, finejši 29-31.000, navaden embalažni papir srednje vrste 14.500- 17.500, finejši 19-22.000. Bel navaden kartončin 20-22.000, finejši 30-32.500, ti pa Bristol 34.500-39.600, fin patiniran kartončin 37.500-39.500. Siva navadna lepenka 8-9.000, »triplex« bela navadna 13-14.500, srednje vrste 14-16.000, finejša 17.500-19.500 lir stot. 29,73), svinec N. Y. 10,125 (neizpr.), aluminij v ingotih 23,250 (prejšnji teden 24), antimon Laredo 28 — 28 1/2; lito železo 66,44, Buffalo 67, staro železo povprečen tečaj 34,50 (prejšnji teden 34,17) dolarja za tono; živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 190 — 193 dolarjev jeklenka. KAVČUK Na londonski borzi je vrsta RSS napredovala od 22 7/16 -— 22 5/8 na 23 3/16 — 23 3/8 penija za funt; v Nevv Yorku je cena napredovala od 27,75 na 28,17 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v januarju. —•— PROMET CEZ JUGOSLOVANSKO PROSTO CONO V SOLUNU Promet čez jugoslovansko prosto cono v Solunu je v prvih devetih mesecih tega leta znašal 222.060 ton; v samem septembru je dosegel 52.657 ton, in sicer 13.995 ton izvoz in 38.662 ton uvoz. Med uvoženim blagom je bila na prvem mestu pšenica iz Združenih ameriških držav (34.956 ton), nato naravni fosfati iz Jordanije (1200 ton), pločevina iz Nizozemske (509 ton), volna iz Združene arabske republike (115 ton) in orehovi hlodi iz Turčije 100 ton. Prvo mesto pri izvozu je zavzemal piritni koncentrat (9952 ton v Združeno arabsko republiko), drugo cinkov koncentrat (2484 ton za Zvezno nemško republiko), sledijo karbid (435 ton za Turčijo in ZAR), magnezij 300 ton za Nizozemsko, bukov les (114 ton za Libanon in Anglijo) ter lesna galanterija 182 ton za ZDA in Anglijo. NAPREDOVANJE JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je proizvodnja jugoslovanske industrije v prvih devetih mesecih tega leta napredovala za 8% v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Najbolj je napredovalo pridobivanje nafte (36%), nato proizvodnja papirja (26%), grafična industrija (17%), gradbenega materiala (14%), prehranjevalna (13 odst.), gume (12%), elektroenergije (11 odst.) in lesna (tudi 11%). Največji napredek med republikami zaznamuje Črna gora (33%), napredek v treh republikah, to je v Sloveniji, Hrvatski in Makedoniji je bil enak (8%), v Basni in Hercegovini in Srbiji pa je znašal 7%. V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 27.11.61 11.12.61 20.12.61 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 205,- 205.1/« 209,— Koruza (stot. dol. za bušel) ■ • 11 o. v* 107,— no,— NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) • • 31. 31 31 - Cin (stot. dol. za funt) 121.50 120.50 Svinec (stot. dol. za funt) . ■ 10. 10.05 10.25 Cink (stot. dol. za funt) . . 11.50 12 - ia- .Aluminij (stot. dol. za funt) . . 24,— 24,— 24.- Nikelj (stot. dol. za funt) . . 81 25 81.25 81.25 Bombaž (stot. dol. za funt) . . 35.60 35.60 35 45 živo srebro (dol. za steklenico) .... . . 190.- 191,— 191,- Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) . . . 34,— 34.7« 34-72 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 229.1/, 231,- 230.7, Cin (funt šter. za d. tono) . . 956,— 951,— 943.— Cink (funt šter. za d. tono) • - 70 3/4 71.— 72 *U Svinec (funt šter. za d. tono) • • Gl/*/, 61- 60.7, SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) . . • ■ 764,— 790,— 708,— Živahna trgovina z maslom CENE IN KONTINGENTI Te dni je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino izdalo nova dovoljenja za uvoz 24.600 stotov masla iz tujine, in sicer 9.600 stotov iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti in 15.000 stotov iz tretjih držav, s katerimi ima Italija uvozno-izvozni dogovor na podlagi seznamov »A« in »B«. Ta vest zaenkrat še ni vplivala na ceno domačega masla, ki se prodaja po razmeroma visoki ceni. Na milanskem trgu stane prvovrstno maslo »iz smetane« 890-900 lir kg (na debelo, f.co skladišče, trošarina in prometni davek nevračunana). Za emilijsko maslo zahtevajo 870-880 lir, medtem ko se drugovrstno maslo iz Lombardije prodaja po 840-850 lir kg. Pred prazniki se je povpraševanje po maslu povečalo in cena teži še više. UVOZ MASLA V ANGLIJO Na zadevno interpelacijo nekega Angleža je minister za trgovino sir Joseph Keith razložil načrt angleških o-blasti za uvoz masla na Angleško v polletju, ki se bo zaključilo 31. marca 1962. Anglija bo uvozila 212.000 ton masla, in sicer 42.000 ton (po 1000 kg) iz Avstralije, 91.000 ton iz Nove Zelandije, 4000 ton iz Irske, 5000 ton iz Argentine, 43.000 ton iz Danske, 5000 ton iz Finske, 8000 ton iz Nizozemske, 4000 ton iz Poljske, 1000 ton iz Južne Afrike, 1500 ton iz Francije, 1500 ton iz Norveške, 4000 ton iz švedske in 2000 ton iz drugih držav. Carina »anti-dumping« na irsko maslo bo znašala 10% funta šterlinga za cwt. ZDRUŽENJE FRANCOSKIH IZVOZNIKOV MASLA je te dni sporočilo, da je Francija ustavila glavni izvoz masla v Veliko Britanijo, dokler ne pride do pogajanj med predstavniki obeh mini-strtev za trgovino. Francozi namreč nočejo priznati kontingenta, ki so ga angleške oblasti določile za uvoz masla iz Francije. Tobačna peronospora tudi v Italiji Letos je tobačna peronospora uničila dobršen del italijanskega pridelka, in sicer po vsej Italiji, tako da se bodo posledice poznale še več let. Podjetja, ki jim je država poverila gojenje tobaka, so ponujala visoko ceno za uspešno zaščitno sredstvo, toda takega sredstva italijanski trg ni nudil v zadostnih količinah. Italijanska država prejme na leto od tobaka okoli 540 milijard lir v sami notranjosti, poleg tega pa še okoli 80 milijard deviznih lir od izvoza. Sama država tudi uvaža tobak, in sicer po višji ceni, kakor jo priznava domačim pridelovalcem. CENA TOBAKA SE NA SPLOŠNO DVIGA Ameriška tobačna industrija, ki u-smerja 90% svojega izvoza v države Evropskega skupnega trga, je v prvem polletju letos povišala svoje cene za 25%. Italijanska podjetja, ki se bavijo z gojenjem tobaka, so mnenja, da bi morala italijanska vlada odkupovati pridelek po višji ceni. Odkupne cene so bile letos naslednje: za vrsto Bright 71.200 lir stot (za isto vrsto plačuje država tujim proizvajalcem po 82.900 lir za stot); za vrsto Burley 52.600 lir stot (88.100 ob uvozu); za vrsto Mayland 51.900 lir (84.500); za vrsto Kentucky 48.700 (58.000 )lir za stot. POCENITEV UMETNIH GNOJIL Italijansko ministrstvo za industrijo je te. dni izjavilo, da so se v letošnji sezoni cene umetnih gnojil v Italiji znižale za 10-15% v primerjavi z uradnimi cenami iz sezone 1959-60. RADIOAKTIVNI TUNI Pred časom je prispela v Genovo pošiljka konservirane tunine iz Tihega oceana. Analiza s »geigerjevim« števcem je pokazala, da je bila tunina ra-diokativna in zato so pošiljko zaustavili. V naših mcrjih ribe niso okužene z radioaktivnostjo; ribe iz severnih morij so radioaktivne, toda v zelo majhni in vsekakor nenevarni meri. * ■1 J 1 '■ f™-”! ru 11 'i »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. račun štev. 600-14-3-375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. — Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. — Založnik: Založba »Gospodarstva«. — Tiskarna »Graphis« v Trstu. Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75C lir dalje. TRST, Ul. Cirduccl 15. tel. 89-656 Bogata izbira naočnikov, daljno-gledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. AVTOPREVOZNlSKia PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Pravzomamo vsakovrstna prevoze za tu In Inozemstvo. — Postrežba hitra. Gone ugodne MfOtm KMEČKE ZVEZE Mi smo sirote, ne zemlja! «Vi greste sem in tja in poznate naše kraje od prej in kot so danes. Ali se ne zdi tudi vam, kot da bi bil ta naš Kras vedno bolj pust in sam sebi prepuščen? Meni se zdi tako in večkrat se vprašam, če je to res potrebno in ne more biti drugače. Jaz mislim, da bi lahko bilo in bi vsi imeli od tega le korist. Tega prepričanja si ne morem izbiti iz glave. Saj poskušam in vsak dan vidim, da ni naša zemlja sirota. Mi smo sirote, mi, ker to zametujemo.« Takšne besede slišimo bolj redko in le iz ust ljudi, naših gospodarjev, ki ne mislijo tjavendan in je vsaka njihova misel dobro pretehtana ter o-prta na praktične izkušnje. Njihovi u-spehi jim dajejo spodbudo za nove pobude in načrte, ki postopoma dajejo njihovi zemlji in hiši vedno bolj kulturno lice. Oko takega gospodarja postane bolj kritično in pozorno na vsak napredek in zaostalost v njegovi neposredni in posredni bližini. Vsak le malo razgledan poznavalec naše zemlje bo priznal, da ni ta taksna sirota. A kaže, da za mnoge njene sinove je, saj slišite iz njihovih ust pretežno prezirljive besede o njej, tarnanje in tožbe o mukah in trpljenju, o zastonjkarskem kmečkem delu itd. In pri tem imajo najbolj glasno be-sedo tisti, ki se na to najmanj razumejo. še manj pa se zavedajo, kako takšno puhlo modrovanje porazno v-činkuje na mlajše ljudi, jim vzbuja občutje manjvrednosti rojstnega krova i.n zavaja v napačno pojmovanje. VSAK STAN IMA SVOJE TEŽAVE Mar nima vsak stan in poklic ter sploh vsako delo -svoje svetle in temne plati, prijetnosti in težave? Tako je na podeželju in v mestu, pri nas in v soseščini, v Evropi in po ostalih celinah. Narava ni vgradila v kraško skorjo posebno ugodnih gospodarskih pogojev. A kljub svojini pomanjkljivostim ima .tudi ta svojo svetlo plat. Vse premalo poznamo druge dežele, da bi jih smeli uvrščati k »obljubljenim deželam«. Ne vemo, da i-majo tudi tamkaj svojo in včasih še večjo in težjo borbo z naravnimi silami kot pa mi. Le trdna volja, čudovita vztrajnost in sposobnost tamkajšnjega delovnega ljudstva jim morejo biti kos. Pri vseh svojih slabostih je nekdaj naša zemlja sama redila svoje precej gosto naseljeno ljudstvo in še danes ga vsaj deloma drži pokonci. A razen tega ima še svoje prav pomembne prednosti. Res ji suša povzroča škodo, a ta ne pušča posledic kot n. pr. poplave, ki uničijo za dolgo najbolj plodne predele. Pri nas te nevarnosti ni. Kdor pozna na primer zgodovino borbe Nizozemcev z morjem za obuvanje zemlje pred vdorom njegovih valov, si takšnega boja gotovo ne želi. Ste že slišali o potujočem pesku, ki ga veter prenaša zdaj sem, zdaj tja? S to zadevo se je nekaj desetletij moralo krepko boriti dansko ljudstvo, da je zaustavilo to igro narave in spremenilo nasipine v donosne kmetijske površine. Premalo tudi cenimo naše kraje zaradi zdra- Zeleni načrt se izvaja V nedeljski italijanski radijski oddaji za kmetovalce smo končno slišali, da je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pooblastilo pokrajinska kmetijska nadzorništva, da lahko sprejemajo prošnje v skladu z določili, ki jih vsebuje Zeleni načrt. V ta namen so pokrajinska kmetijska nadzorništva prejela vse tiskovine potreb ne za vlaganje prošenj. Šest mesecev je poteklo od dneva objave zakona v Uradnem listu, šest dolgih mesecev nestrpnega pričakovanja. Nestrpnost kmetovalcev nastaja, ker ti potrebujejo denar za popravo hiš in hlevov, za obnovo vinogradov, za izboljšanje travnikov, za nakup živine in strojev. Potrebujejo obratna posojila in posojila za razširitev male kmetijske posesti. Vse te 'potrebe naraščajo iz dneva v dan in v tem pričakovanju so kmetje še bolj čutili odlašanje v izvajanju Zelenega načrta. Tudi druga zakonska določila se niso izvajala (zakon o integralni melioraciji, zakon za hribovite predele) v pričakovanju, da bi -se začelo izvajanje Zelenega načrta in zato, da bi se ti zakoni vskladili s tem. V času, ki nas loči od dneva, ko so vladna glasila in bonomianska organizacij a pričele peti samohvalo o Zelenem načrtu, do dneva objave pravilnika o izvajanju načrta, je bilo dosti govora o tem zakonu, ki naj bi predstavljal rešitev našega kmetijstva. Danes ugotavljamo, da kmetijska nadzorništva sprejemajo prošnje. Morda se delo teh nadzorništev omejuje za sedaj na sprejemanje prošenj, odobritev in pooblastilo za začetek potrebnih del naj bi prišli šele spomladi. Če je to res, bomo torej morali čakati še nekaj mesecev. Za sedaj niso ministrski organi še določili podpore za posamezne pokrajine in šele ko bodo denarne vsote nakazane, bomo lahko rekli, da je Zeleni načrt stekel. Za zdaj svetujemo našim kmetoval cem, da napravijo vse potrebne korake za odobritev predvidenih podpor. Za potrebne nasvete naj se obrnejo neposredno na pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo ali na sindikalno organizacijo. ŠTEDILNIKI - PEČI na plin elektriko, les in premog. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki. ELEKTRIČNE LUČI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA - MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno He-h&e TRST • Piazza S. Giovanni 1 vega podnebja, s kakršnim se mnoge druge dežele ne morejo ponašati. O tem govorite z našimi Avstralci, ki vam bodo povedali, kako jih mučita vlaga ali bleščeče sonce in kako si želijo ure, 'ko bi se lahko zopet vrnili v naše zdrave kraje. Drži torej, kar je rekel naš kmet: Sirote smo mi, ker zemljo zaničujemo. Mnogi jo vsaj podcenjujejo, ker ne poznajo njenih razvojnih možnosti. Poglejmo našo živinorejo, ki je že mnogim pomagala na noge. Res še mnogo imanjka do umne in bolj donosne živinoreje pri nas. To ne bo pravilno rešeno, dokler -ne bo rešeno vprašanje krmne baze, oziroma dokler se ne bodo senožeti in pašniki zboljšali, da bi se lahko uspešno upirali suši. Njivske zemlje je pri nas razmeroma malo, a skoro bi rekli, da za naše razmere preveč; sicer je ta na splošno dobra. Njeno rodovitnost kvari pretežno suša, ki pa je nasproti drugim nesrečam (toča, poplave itd.) manj nevarna, ker se ji da z umnimi kmetijskimi posegi odpomoči vsaj deloma. Lahko bi še govorili o našem vinogradništvu, sadjarstvu in drugih kulturah, ki ise lahko razvijajo na naši zemlji in nam lajšajo življenjski boj. Toda samo pod enim pogojem: samo če so gospodarji pripravljeni vlagati v zemljo svoje razumno in smotrno delo. J. F. Obvestila kmetovalcem TRTNE IN SADNE SADIKE Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu — ulica Ghega 6/1. sporoča, da je za spomladansko saditev pričelo sprejemati naročila za prejem prispevka v znesku 50% nakupne cene za nabavo trt sadik in sadnega drevja. Naročila se bodo sprejemala za najmanj 50 trt sadik cepljenk, 100 trt sadik divjak in 25 sadnih drevesc. Ob naročilu je treba položiti na račun 10 lir za vsako trto sadiko divjako, 25 lir za vsako trto sadiko cepljenko in 100 lir za vsako sadno drevesce. Naročila se sprejemajo do vključno 20. februarja 1962. Nadzorništvo sporoča tudi, da sprejema dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, ki jo daje država, naročila za nakup semenskega krompirja odbranih vrst, ki so primerna za naše kraje. Seme je bilo pridelano pri središču za montikacijo krompirja, ki je pod nadzorstvom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Ob naročilu najmanj 50 kg mora kmetovalec plačati 30 lir za kg. Cena krompirja, ki jo plača kmetovalec, izvzemši državni prispevek, je 40 lir za kg; ostalih 10 lir pa bo plačal, ko bo dvignil seme. Cvetličarje in vrtnarje se obvešča, da pokrajinsko nadzorništvo deli v propagandne namene male količine insek-ticidnih in protiglivičnih sredstev. Razdeljevanje bo trajalo, dokler ne bo i črpana v ta namen razpoložljiva vso ta; nakazila za dvig protiglivičnih sred štev izdaja tudi kmetijsko nadzorni štvo. Natečaj za izboljšanje hlevov (Prijave do 31. decembra) Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvi je pred kratkim razpisalo drugi nate čaj za izboljšanje hlevov in njih opre me. Natečaj razpolaga z vsoto 1,500.00 lir, ki jo je stavilo na razpolago mini strstvo za kmetijstvo in gozdarstvo t smislu zakona št. 1367, črka F z dri 27. novembra 1956. Natečaja se lahko udeležijo živine rejci lastniki in najemniki, ki namera vajo izvršiti izboljševalna dela v svo jih hlevih ali pa nabaviti racionalno e premo. Pri ocenjevanju se bodo upoštevali sledeče izvedbe: 1. preskrba z električno razsvetljavo in gonilno silo; 2. preskrba z vodo; 3 svetlost in zračenje hleva; 4. jasli ifl napajalniki; 5. tlakovanje, omet, barvanje; 6. gnojniki in dobro vzdrževanje gnoja; 7. če razpolaga s slamoreznico, prevoznim vozičkom, pripravo za mešanje krmil, mlinom, drobilnico itd.; 8. senik in dobro hranjene sena in 9 boks za teleta in ograje na odprtem- Izboljševalna dela in preskrbo z razno opremo je treba izvesti v roku do 30. aprila 1962. Po preteku tega roka! bo posebna komisija ocenila obsežnost izboljševalnih del. Kdor se namerava udeležiti natečaja, mora predložiti prošnjo na kolko-vanem papirju za 100 lir v roku do 31-decembra 1961, naslovljeno na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, živinorejski oddelek, ulica Ghega 6/1. Za točnejša pojasnila se kmetovalo' lahko obrnejo na gornji urad med v radnimi urami od 8.30 do 12.30. Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst Velika izbira rabljenih vesp — — IZVOZ — — TRST Via S. Francesco, 44 — URADNA-fN ZLATARNA — liUholj Hat el - TRST Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike »NEUNIČLJIVO« OSEBNO VOZILO SKODA O c t a v i a KARAKTERISTIKE: pogonski stroj 1089 kubičnih cm, poraba bencina 7 litrov za 100 km. brzina 125 km-h, cena 895.000 lir plus prometni davek (I.G.E.) Zastopnik.- AUTOEMPORIO - TRST, Ul. T. Luciani 6 Tel. 72-233 (lastnik : Igino Cociancich) VAŽNO: za kupce do 31. decembra letos stroški za prometni davek in vpisnino na račun podjtetja! mmmm mi cobso TRST — TRIESTE, CORSO ITALIA 1 (Vogal P. Borsa) Telefon štev. 29-043 BOGATA IZBIRA SVILENIH, MAKO IN NAYLON DEŽNIH PLAŠČEV ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE. OBIŠČITE NAS S POLNIM ZAUPANJEM! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH IMPEXPORT UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES-CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO UVOZ-IZVOZ - ZASTOPSTVA IZVAŽA: TRST, Ul. Cicerone 8 TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE T e 1 e f. 38-136 - 37-725 TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO oddelek za kolonialno blago POSREDUJE PQ TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMI) Tei'#.BZ^%7e2 SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE KOBILI 1A1MLOSSO IUccZUdč permafles Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva — dnevne robe — oprema »a urade - vozički - posteljice RAZSTAV*: UL. VALDIRIVO, S* - CL. F. FILZI, 7 Trunsmlria IMPORT-EXPORT VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV IM STROJEV ZA UESNO INDUSTRIJO TRST - Sedež: ulica Cicerone 8/II Telefon: 30-214