Stev. 35.
Posamezna številk« stane J^O vinarjev,
Leto 1.
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List Izhaja vsak torek na dveh in vsak petek na štirih straneh.
Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.
Cene inseratorn: enostoplia petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Ker nam je zmanjkalo položnic (čekov), a ne moremo sedaj dobiti drugih, prosimo vse one naročnike, katerim je že potekla naročnina, naj jo nam blagovolijo takoj poslati po denarni nakaznici. Isto velja tudi za krajevne odbore, župne urade, gg. trgovce i. t. d., ki so prejemali po več številk „Korošca", pa še piso poravnali računov.
fstsutSÊSsaxatüss^^sea»
Kolkovanje bankovcev.
Kakor smo že poročali, se je 30. preteklega meseca pričelo s kolko-vanjem bankovcev. Naša vlada v Bel-gradu je izdala za to posebno nared-bo, iz katere posnemamo sledeče:
Preden se dokončno reši vprašanje naše valute, se bo izvedlo kol-kovanje kron z nalepitvijo posebnih kolkov.
Od kolkovanja so izvzeti eno-kronski in dvokronski bankovci, nadalje nežigosani bankovci in bankovci z neveljavnimi žigi. V kolkovanje se sprejemajo samo bankovci, ki so bili izdani pred 1. novembrom 1918.
Pri kolkovanju se odtegne (pridrži) od vsake vsote, ki se je predložila za kolkovanje, po 20 %. Za to pridržano vsoto pa dobi stranka posebno pobotnico (bon). Te pobotnice se bodo
izplačale, ko se bodo krone zamenjavale za dinarje.
Kolekovanje bo trajalo 14 dni. Kdor je zamudil ta čas, je izgubil pravico, da jih da pozneje kolkovati.
V prvih treh dneh kolkovanja se lahko plačuje v kolkovanih ali pa ne-kolkovanih kronah.
Osebam, ki dokažejo, da niso mogle kolkovati svojih kron, ker so bile vsled bolezni, službe, odsotnosti izvun svojega bivališča, zapora ali drugače po kakem drugem slučaju višje sile zadržane, bodo podkomisije v 14. dneh kolekovale njihov denar. Podkomisije morajo v tem slučaju najstrožje postopati.
Trgovcem in obrtnikom, ki bi zaradi kolkovanja zvišali cene, se bodo zaprle trgovine; razentega bodo kaznovani z zaporom,- Kaznovani pa bodo tudi tisti, o katerih se bo izvedelo, da prve 3 dni kolkovanja niso sprejemali nekolkovanega denarja.
Avstrija proti agrarni reformi.
Agrarna reforma ali delitev vele-posestev, to je tisto vprašanje, ki na-! šega kmeta sedaj najbolj zanima.
Kakor znano, je naša vlada sklenila, da se morajo veleposestva, torej gozdovi, njive, travniki, pašniki, pla-j nine vzeti nemškim in madžarskim ; baronom in grofom ter razdeliti med
kmetske ljudi, ki imajo premalo ali pa celo nič zemlje. Ker so si predniki sedanjih baronov in grofov pridobili ta veleposestva po krivici, je to gotovo pravično! Po nekaterih krajih naše države se je že začelo z agrarno reformo, pri nas pa se vrše potrebne priprave.
Ker so se nemški veleposestniki hoteli na razne načine izogniti agrarni reformi — seveda v škodo ubogemu kmetu — je postavila vlada večino veleposestev pod državno nadzorstvo.
To pa avstrijski vladi ni prav. Zato je že 22. oktobra tega leta poslala deželni vladi v Ljubljani dopis, v katerem prosi, naj bi naša vlada sporočila na Dunaj, če misli res razdeliti nemška veleposestva in če je res že začela s pripravami za agrarno reformo.
Dne 23. oktobra pa je dunajska vlada poslala v Ljubljano dopis, v katerem se pritožuje, da so nemška veleposestva pod državnim nadzorstvom, da se dajejo zemljišča po prenizkih cenah v najem itd.
Medtem torej, ko avstrijska vlada protestira proti agrarni reformi in se pritožuje, da se godi nemškim baronom in grofom krivica, farba po nemških listih, z lepaki in zelenimi bukvicami koroško ljudstvo, da ne bo nič iz agrarne re'orrne !

PODLISTEK.
Kje sta Gosinja vas in Mali Šent Vid?
Kot rojen Korošec poznam vsako vasico na Koroškem — a kje da sta Gosinja vas in Mali Šent Vid, pa le nisem vedel.
Bil sem ravno v Prekmurju, kjer smo podili s slovenske zemlje, mad-žaronske boljševike in žide, ko sem izvedel, da moram v neko vas, kjer ljudje „redijo gosi, a prav malo vidijo" — v Gosinjo vas in Mali Šent Vid. Vojak si zna pomagati, saj zna celo napraviti iz muhe kamelo, iz ene kompanije celo brigado. Prižgal sem si torej v svojem brlogu karbidovo svetilko in si belil glavo, kje naj bi bili ti dve vasi. Iskal sem na vseh zemljevidih, a brezuspešno 1 Šel sem torej k stoletnemu starčku, ki je zelo
učen ; saj je hodil, ko je bil še mlad, celo v črne šole. Zelo veliko knjig ima, in med njimi celo tiste zelene bukvice „Kamtens Schicksalsstunde"! Stopil sem torej k temu starčku in ga pobaral, kje sta Gosinja vas in Mali Šent Vid. Mož si je nataknil velika očala (špegle), gledal dolgo časa v neke stare bukve ter mi' končno odgovoril: „Gosinja vas in Mali Šent Vid sta tam, kjer si hudir vošči „lahko noč I" Svet je tam zaplankan, za plan-kami pa zahaja solnce. Tam se začenja lačenberška dežela. Obe omenjeni vasi pa sta še v Jugoslaviji in spadata pod Važenberg. Važenberg leži ob precej veliki vodi, ki pa ne diši posebno prijetno, iz te vode pa si delajo nemški bogataši s pomočjo žuljevih rok slovenskih delavcev milijone. V teh krajih je vse polno krivih prerokov, ki delujejo„für die bedrohten Briider im bedrohten Land". Te ljudi je prav lahko spoznati; prej so bili majhni, imeli so krive noge, a predolge
Širite povsod „Korošca"!
roke, s katerimi so odirali ubogo ljudstvo; nadalje imajo velikansko glavo, v kateri se kuhajo laži za „Bauern-zeitung" in za „Freie Stimmen". Njihovi rdeči lasje jim stojijo od strahu kar po kon<^u, kadar ,,Korošec" pripoveduje ljudem, kako je v Avstriji.
Ker so ti krivi preroki zapeljevali ljudstvo in ga hoteli spraviti v strašno nesrečo, da bi prišlo pod Avstrijo, jih je Bog kaznoval in jim poslal hudo bolezen — grižo. Ker se je ljudstvo Bogu smililo, si je izbral dva domačina ter ju navdahnil, da izpreobračata zapeljane ljudi. Nič niso opravili btefan, Miki in Kröpfl; zato je moral priti čez vodo še nov prerok. !n za njim je prišel še antikrist Wunderdoktor, ki je zdravil žive in mrtve, zobe, noge in lase z zdravilom „essigsaure Tonerde". Ker pa antikrist sam ni bil posebno zdrav in ga je vedno trgalo, mu je ljudstvo dalo ime „Reissner".
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
.KOROŠEC dne 5. decembra 19-19.
Stev. 35.
Gospodarske novice.
Čebelarjem.
Dne 21. t. m. ima „Centralno pČe-larsko društvo u Zagrebu" svojo prvo glavno skupščino. Posvetovalo se bo tudi o ustanovitvi „Centralne pčelarske zadruge1' in o zidanju čebelarske šole z uzornim čebelnjakom.
Živila za Pliberk.
Prejeli smo: 1 vagon bele moke, 1 vagon rži, 2 vagona soli. Zelo lep kruh, kakor ga še nismo imeli, kar je vojna, stane hleb po 3 K 40 v, bela moka 4 K kg. Žemlje so po 3) v. Kljub vsem ugodnostim pa še nekateri bedaki zabavljajo, v Avstrijo pa tudi nočejo iti! Zakaj ne greste tja, ako je tam tako dobro?
Trgovska mornarica.
iz Belgrada poročajo, da je minister Trumbič brzojavil iz Pariza, da je vprašanje o naši trgovski mornarici za nas ugodno (dobro) rešeno, da smo torej dosegli vse, kar smo zahtevali.
Nemški denar.
Zaslepljenci zamenjavajo jugoslovanske bankovce za nemško-av-strijske, da se tako izognejo kolko-vanju! Kdo vam bo jemal potem te, ko so že sedaj za polovico manj vredni ?
Prehrana.
Za občine Pliberk, Libuče, Blato, Bistrica in Žvabek se je ustanovil tukaj osrednji odbor za prehrano. Predsednik je g.notar dr. Dušan Senčar. Ta odbor bo skrbel za redno prehrano prebivalstva navedenih občin, da ne nastopi še enkrat tako pomanjkanje živil! To je uspeh proste trgovine, da morajo nastati zopet aprovizacije 1 Čemu neki imamo trgovce?
Dopisi.
Male Djekše. (Dvojna poroka) Tudi Djekšarji doživimo kaj novega in zanimivega. V šentlorenski cerkvici sta bila zvezana za življenje Valbatov Hanzej iz Potoka in Pfajferjeva hči iz Malih Djekš. Na ženitovanje je prišel nepričakovano iz Amerike tudi svak neveste g. L. Kaluža. Obhajali smo tako naenkrat 2 ohceti. Izpraševanja seveda ni bilo konec. Pravil je, da je v Ameriki draginja neznosna, tukaj pa vse napol zastonj. Veliko tisoč ljudi se vrača v domovino, ker nimajo v Ameriki dela.
Globasnica. Tukaj se je vršil v nedeljo, 16. nov. ustanovni shod čebelarske podružnice. Pristopilo je 26 članov. Potovalni učitelj g. Okorn nam je podal, navodila, kako naj uspešno čebelarimo v kmečkih panjih. Priporočal je, da naj polagoma največjo pozornost na dobro matico in na zbiranje plemenjakov. Na kratko je tudi pojasnil pomen čebelarenja v panjih z umetno stavbo. Nadučitelj g. Močnik je razjasnil sedanjo organizacijo čebelarjev ter dokazoval potrebo in korist dobre organizacije.
Apače. (Obilna smrtna žetev.) Pretekli mesec so bili kar trije pogrebi.
Dne 2. nov. je bil pogreb mlade Lesja-kinje v Robežu. Po komaj petmesečnem zakonu je spravila griža mlado ženo na oni svet. Dne 15. nov. smo pokopali staro Jogovčevo mater v Hmeišah. Sorodniki in znanci iz štirih tar so spremili dobro ženo k zadnjemu počitku. Zadnji ponedeljek pa je umrl po kratki bolezni stari Habešnik v 70 letu.
Tudi vesele novice moremo omeniti. V zakonsko zvezo sta si podala roke Janez Basner in Urša Mertič v Hmeišah. Tamkaj si je tudi Ign. Valentin, p. d. Bosaj poiskal družico za svoje živijenje, in sicer Marijo Roblek iz selške tare. Bili vsi srečni!
Pliberk. Na občinski hiši je nabito nekaj nemških listov, kakor „Freie Stim-men" in „Karntner Tagblatf, ki opisujejo razmere v hvalisani Avstriji. Posebno lep je članek o rekvizicijah v občini Lipa ob Vrbskem jezeru. Čudno, da letaki, ki nam jih pošiljajo Avstrijci, vse to zamolčijo. Ali pa oni članek v „Arbeiter-vville": Rettungslos dem Abgrunde zu! To seveda nemškutarje bode v oči. Zato so kratkomalo vse liste razcepili. Resnice pač ni prijetno slišati! Pametnim Pliberčanom pa kličem: Berite nabite nemške liste, iz njih zveste resnico!
Pliberk. (Agitacija.) Po mestu in okolici trosijo avstrijski podrepniki zelene knjižice in razne letake, ki so iz Avstrije in v katerih je samo hvalisanje Avstrije in zabavljanje čez našo državo. Mi pa se ne damo zapeljati! Vse je sama nesramna laž, ki jo mora vsak pameten človeki s „kolom ošjatati". Hočete nas spraviti v avstrijski jarm? Ne. ne, avstrijski voz, poln dolgov in bremen, vlecite le sami.
Pliberk. V St. Andražu v Labodski dolini se nahajajo folksverovci iz Pliberka. Kot častnik je pri njih sin uradnika Küschlana, ki je rodom kranjski Slovenec. Drugi sin pa je zdravnik tukaj!
Pliberk. Gospa Drugovitsch, koje mož je nameščen v Avstriji, je širila prepovedane letake in spise. Orožnik jih je zaplenil precejšnje število. Kljub temu pa se stranki ne zgodi ničesar. Vprašamo javno, za koga je glavarstvo dalo nabiti razglase o razširjanju sovražnih spisov? — Odločno zahtevamo, da glavarstvo nastopi proti tej stranki 1
Galicija. Ja, Galičani, kaj pa „žin-jate"? Če pojde tako dalje, ne bo kmalu nobenega fanta več v naši fari. Ali je morda zakonski jarem res tako sladek, da kar drug za drugim skačete vanj? V zadnjih dveh tednih so bile v naši župniji kar štiri poroke 1 Florijan Plantev iz Robeža je vzel za ženko Justino Pi-skernik iz Encelne vasi. Od fantovstva je vzel siovo naš podnačelnik gasilnega društva Jožef Boltej ter se poročil z Barbaro Offner. Lovro Ožvavt iz Klanč se je poročil s Franco Pesjak. Predzadnji ponedeljek pa smo obhajali poroko našega vrlega posestnika Ivana Urank iz Encelne vasi, ki si je izbral mladenko Amalijo Kuhar za družico svojega življenja. Vsem novoporočencem kličemo: Bilo srečno!
Celovec, dne 30. novembra 1919. Zadnji četrtek je sedela v gostilni pri Tigru večja nemška družba, ki se je pogovarjala o izidu ljudskega glasovanja v pasu A. Nekateri so trdili, da bodo Nemci zmagali, večina pa je bila mnenja,
da je izid plebiscita dvomljiv. Končno se oglasi bradat, star gospod in pravi: Wie können Sie um Gotteswilien von den Slowenen verlangen, daB sie fiir Deutschüsterreich stimmen, einen Staat, der keiaen Freund auf der Welt hat, dessen Geld vvertlos ist und wo tier gröijte Hunger herrscht. Nur ein Narr oder ein Trottel wird seine Stimme ftir Deutschösterreich abgeben.
Cela družba je na te besede umolknila. Vsi so videli, da ima gospod prav. Kmalu nato so se začeli med seboj pogovarjati, na kakšen način bi mogli iz Jugoslavije vtihotapiti različnih živil. J. R.
Svetna vas, Most, po katerem pelje železnica čez Dravo in katerega so razstrelili koncem majnika folksverovci, bo kmalu toliko popravljen, da bodo mogli voziti čezenj vlaki. Ker je pa cela ona polovica, ki je bila prestreljena, poškodovana, se bo napravila pozneje vsa nova. Plačala bo vse to Nemška Avstrija ali nemški del Koroške. Kateri kmet hoče plačevati poleg ogromnih dolgov, ki jih ima Nemška Avstrija plačati, še to in drugo od folksverovske druhali napravljeno škodo, tisti naj le gre tja v Nemško Avstrijo!
Vetrinj. Naš povsod tako priljubljeni „Korošec* še ni prinesel nobenega dopisa iz Vetrinja. Zato hočem podati nekaj novic, ki bodo gotovo zanimale ne le domačine, ampak sploh bralce „Korošca".
V Vetiinju se je zopet naselil tako zaželjeni mir. Čeprav smo tik pred Celovcem, se nam vendar veliko bolje godi nego Celovčanom. Ne primanjkuje nam prav ničesar. Pa5 pa imamo vsak dan več verižnikov, ki vtihotapljajo živila v Celovec, kjer nas ljudje od jeze preklinjajo, ker se nam dobro godi, medtem ko morajo oni stradati. Tudi naši nemškurji so se popolnoma izpre-menili: izprevideli so, da se jim bo v Jugoslaviji bolje godilo nego v Avstriji. Begunci, ki so spomladi iz strahu pobegnili pred našo armado, se vračajo na svoje domove. Zdaj se kesajo, ker so pobegnili in si napravili toliko škode. Vendar imamo tudi pri nas nekaj hujskačev, ki se maste z našimi živili, jih prodajajo v falirano Avstrijo, zraven pa pridno zabavljajo čez Jugoslavijo. Seveda so ti lumpje za to plačani od Avstrije. Kako lahko bi jih naše oblasti izpreobrnile! Saino za 14 dni naj bi jih poslale stradat v Avstrijo.
Je tudi nekaj ljudi, ki se jezijo, ker ne morejo vsak dan trikrat v Celovec. Ti nezadovoljneži ne pomislijo, da ne bo ostalo vedno tako, kakor je zdaj. Ko bo meja določena, bodo lahko zahajali v Celovec, kadar bodo hoteli, in bodo prodajali tam, kar bodo hoteli. Sicer je pa vsak pameten človek o tem prepričan, da bo Celovec naš!
Koroški oče in koroška mati, sta že naročila svojim otrokom priljubljeni mladinski list „Mlado Jugoslavijo"?
Stev. 35.
„KOROŠEC", dne 5. decembra 1919.
Stran 3.
Ribnica. Dns 16. novembra smo v j proslavo enoletnega obstoja svobode ! imeli kljub slabemu vremenu prav dobro obiskan shod. Govornik — g. Kandut ' iz Bo rove I j — nam je z velikim nav- i dušenjem pojasnil pomen svobode za koroške Slovence.^ Prestali smo tisoč- j letno tlačanstvo. Šele eno leto je Slovenec na svoji zemlji svoj gospod. Če pa smo res zreli za svobodo, če smo res vredni svobode, to bomo šele dokazali, če pride kdaj do ljudskega glasovanja. Je namreč med nami nekaj ljudi, zlasti tu v Ribnici, katerim je že dolg čas po nemški gajžli. Ti ljudje so že pozabili one čase, ko je moral kmet od tega, kar je pridelal, toliko oddajati, da je potem sam stradal. Nekateri delavci so že pozabili, da so imeli-takrat sicer veliko nakaznic ali kart, živeža pa skoraj nič .Nam pa so še v živem spominu oni časi, ko nam je tujec za majhen denar jemal krave iz hlevov, ko nam je rekviriral zadnjo kilo volne, zadnji liter mleka, zadnji krompir itd. Nočemo, da bi se zopet vrnil cas prekletih mlinskih listov, ko je orožnik zaplenjal vsako kilo moke, ki si jo zmlel brez lista. To srno takrat trpeli! Le nekateri so takrat še kaj imeli; to so bili tisti, ki so se znali prilizovati raznim aktivnim in penzijo-niranim žandarjem ter jih pridno zalagali 1 z živili. Prepričani srno, da se oni časi nikdar več ne vrnejo!
Veliko smeha je bilo, ko so igralci hodiške „Zvezde" ponovili igri „Gospa Kordula" in „Sokratov god". Vsa čast igralcem in vse priznanje šolskemu vodju v Hodišah za njegov veliki trud. Z veseljem smo poslušali tudi deklainaciji šotarčkov Franceta Šrot in Urške Ajhol-cer.
Sploh se je začelo v Ribnici novo življenje. Dva bivša podčastnika sta ot-vorila veliko trgovino; obenem smo dobili novo mesarijo, ki nas zalaga z mesom, s slanino (špehom) in klobasami. Kako se kaj Celovčanom cedijo sline po njih?!
Dobrla vas. Občni zbor naše čebelarske podružnice se je vršil 23. novembra. Izvoljen je bil zopet stari odbor. Potovalni učitelj g. Okoin iz Ljubljane je predaval o vzgoji in o izboru pleme-njakov ter o uspešnem čebelarenju v kmetskih panjih. Pojasnil je tudi panje s premakljivo stavbo. O važnosti čebelarske organizacije je govoril g. nadučitelj Močnik. Čebelarji, pristopite k naši podružnici !
Mali Šent Vid. Dne 30. novembra, na predvečer našega narodnega praznika, nam je enourno zvonenje edino še ostalega zvona oznanjalo enoletni obstoj naše Jugoslavije.
Nekateri ljudje so v gručah prihiteli •pred hiše, da bi videli, kje gori. In res so bile šola, cerkveni stolp in hiši našega vrlega Kröpfla ter posestnice Korenjak vse razsvetljene.
1. decembra je bila v naši cerkvici slovesna sveta maša, katere so se udeležili šolarji s svojimi učitelji in oddelek vojakov.
Kako so se jezile izgubljene ovce, ko so videle, kako so šolarji vriskali od veselja in navdušenja ter hiteli domov s slovenskimi zastavicami. V Mo-stiču pa se je marsikomu začelo svitati v glavi, da ne bo več jedel velikovških
klobas, kajti iti bi moral skozi slavoloka, ki sta bila postavljena na mostu in pri Reinegu.
Dnevne novice.
Pliberk. (Nov zdravnik.) G. dr. Ipavec je postal tukaj distriktni zdravnik namesto odstavljenega dr. Herbsta. Ordi-nira poleg sodnije. Zato pa nas hoče zapustiti vojaški zdravnik g. dr. Rupreht, ki ima največ zaslug, da je griža v mestu prenehala. V kratkem času si je znal pridobiti srca vseh prebivalcev.
Št. Vid v Podjuni. Zvedeli smo, da je občinski odbor pri zadnji seji sklenil, da si lov obdrži v zanaprej občina sama, da ga torej ne bodo več imeli celovški Nemci, kot je bilo doslej. To je pač pametna misel naših vrlih mož! Opozarja se nadalje, da se lov razdeli samo na zavedne Slovence. Postopalo se bo torej malo drugače nego pri ustanovitvi kmetijske podružnice.
Iz Roža se nam poroča, da je napravil letošnji zgodnji sneg na sadnem drevju zelo veliko škode. Mnogi lepi mladi nasadi so popolnoma uničeni. Prav bi bilo, da bi se zato preskrbelo za pomlad dosti dobrih in lepih sadnih drevesc.
Regent Aleksander se je 29.
preteklega meseca odpeljal v Pariz.
Italija bo, kakor poročajo laški listi, do 30. t. m. izpustila vse vojne ujetnike.
Politične novice.
Ultimatum Rumuniji.
Mirovna konferenca je zahtevala, da mora Rumunija do 5. t. m. podpisati mirovno pogodbo. To zahteva tudi Amerika.
Nemiri v Bolgariji.
Na Bolgarskem je prišlo do nemirov in demonstracij proti bolgarski vladi, ker primanjkuje ljudstvu kruha in drugega živeža. Ljudstvo je metalo kamenje in rabilo tudi ročne granate. Moralo je nastopiti vojaštvo, da je napravilo zopet red. Med civilisti in vojaki je mnogo ranjenih in mrtvih.
Nov volilni zakon za našo državo.
Za volitve v Parlament se pripravlja nov volilni zakon, ki bo veljaven za vso našo državo. J f
Poraz boljševikov.
General Djenikin je med Orelomin Tambovom prebil boljševiško fronto. Pri tem je bilo uničenih 56.000 bolj-ševikov. Kmetje in delavci teh krajev so se uprli proti boljševikom.
Monošter pripade naši državi.
Iz Pariza poročajo, da je mirovna konferenca odkazala naši državi tudi Monaštir (St. Gotthard).
Naše ženstvo.
„Zveza ženskih društev na Koroškem" se zahvaljinje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je „Zabavni večev", ki ga je „Zveza" priredila v prid šolski mladini, tako povoljno uspel. Čisii dobiček — 930 K 80 v se bo porabil za prireditev božičnice šolski mladini, še enkrat srčna hvala sodelovalcem in gostom.	ODBOR.
Velikovsc. Zabavni večer, ki ga je dne 30. nov. priredila „Zveza ženskiii društev" je prav dobro uspel. Na vzporedu so bile orkestralne točke, solospevi, četvevovočno glasovir, mešan zbor, deklamacija i. t. d. Nedvomno najboljša točka so bili solospevi. Poznalo se je, da imata pevki res dobro izšolan glas. Zbor je občinstvo tako navdušil, da je moral pesem: „Jaz pa vrtec bom kopala" ponavljati. Sigurno tehniko imata tudi igralca gtasovirja. Da niso bile orkestralne točke tupatam docela precizne, je krivo dejstvo, da so posamezne tipke na glasovir ju zaradi vlage odpovedale.
Oder je bil nanovo, a jako okusno opremljen. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo vse prostore „Nar. doma". Večer je počastil tudi g. general Maister.
„Zveza" je lahko popolnoma zadovoljna s prireditvijo. Želimo, da ista dalje z uspehom deluje in nas večkrat preseneti s takimi prireditvami.
Črneče pri Dravogradu. Na praznik 1. novembrav se je tu ustanovilo „Žensko društvo za Črneče in okolico". Društvo bo imelo redne mesečne sestanke s pred&vanji. Prva večja društvena prireditev se vrši na Novega leta dan v prid društveni knjižnici. Obenem nastopi takrat prvič tudi šolska mladina.
Čebelarji, pozor!
Ako še niste prejeli za letos „Čebelarja" pa ste ga ptačaii, naznanite to. To velja tudi za one, ki so prejeli le 1 ali 2 številki. Vsi dobite cel letnik. Zveza čebelarskih podružnic Pliberk.
Zahvala.
Šolsko vodstvo v Rajhenburgu ob Savi je potom Narodnega sveta za Koroško izročilo okrajnemu šolskemu komisarijatu v Velikovcu 174 učnih knjig, katere je omenjeno šolsko vodstvo poklonilo v dar koroški šolski mladini. V imenu šolske mladine izreka šol. vodstvu v Rajhenburgu srčno zahvalo
okrajni' šol. komisar: K o s c h i e r.
Razglas.
Prekoračenje demarkacijske črte.
Da bo mogoče urediti in kontrolirati prekoračenje demarkacijske črte, odrejam (zaukazujem):
1.	Vse osebe, ki se izkažejo s praviino izstavljenimi propustnicami, smejo dem. črto prekoračiti le med 10. in 12. uro proti severu (vun) in od 14. do 16. ure proti jugu (noter).
2.	Izjeme so oni delavci, ki hodijo v cono B delat, in posestniki ozir. njih delavci, ki imajo polje onkraj dem, črte, a stanujejer pri nas, kakor tudi dijaki, ki morajo v svrho obiskovanja šole vsak dan prekoračiti dem. črto. Te osebe sinejo namreč dem. črto prekoračiti dnevno od 6. do 7. ure, ter od 15. do 19. ure.
3.	V slučaju, da se pri pod točko 2. navedenih osebah ali pa v obližju njihovega dnevnega bivališča v coni B pojavijo kužne bolezni, ne smejo ie osebe prekoračiti dem. črte k nam temveč morajo stanovati tako dolgo onkraj dem. črte, dokler ni ugotovljeno, da so kužne bolezni prenehale.
4.	Vse pod točko 2. navedene osebe smejo jemati s seboj prehrano le za en dan.
5.	Izven pod točko 1. in 2. navedenega časa smejo prekoračiti dem. črto le one osebe, ki imajo na propustnici za to izrečno dovoljenje, ali pa od našega zdravnika izstavljeno spričevalo, da je oddaja dotične osebe v bolnišnico nujna.
6.	Glede antantne misije ostanejo prejšnja povelja v polni veljavi. Člani antantnih misij
Stran 4.
„KOROŠEC", dne 5. decembra 1919. —,—--
Ste v. 35.
v Celovcu smejo v vsakem času prekoračiti dem. črto. Civihve osebe, ki se nahajajo v njihovem spremstvu, se morajo izkazati s pravilnimi legitimacijami.
General Maister i. r.
Razgtas.
Vsi invalidi svetovne vojne kakor tudi patentaLui invalidi, kateri še niso bili nad-pregledani v Jugoslaviji, se poživljajo, da se takoj oglasijo pri najbljjžji orožniški postaji v svrho vpeljave postopanja zaradi predstave pred nadpregledno komisijo.
Vse vojaške listine, kakor tudi posebne podatke o tem, kako in kje je nastala hiba ali bolezen invalida, naj se oddajo orožniški postaji. Invalidi, ki nimajo starega plačilnega naloga in ne vojaško—zdravniškega spričevala o svoji hibi, oddati morajo potrdilo, da so /adobili svojo hibo (napako> v svetovni vojni.
Orožniške postaje zbirajo in popišejo vse potrebne podatke za vsakega invalida na posebni poli in odpošljejo iste 46. pukoyski okružnj komandi v Pliberk^ katera odredi vse potrebno za nadpiegled.
Dotični invalidi bodo putem poklicani k nadprtgledu k nadpregledni komisiji, ki bode uradovala v bližini njegovega bivališča.
Razglas!
Na razne pritožbe, ki prihajajo od vseh krajev zasedene slovenske Koroške, da ne morajo kmetovalci prodati svojih poljedeljskih pridelkov, je Gospodarska pisarna sklenila, da se bo od sedaj naprej kupovalo in plačevalo po najvišjih dnevnih cenah, in sicer v skladišču (Lngerhaus) v Velikovcu in pri Gospodarski družbi v Sinči vasi, in sicer kakor sledi: pšenico, rž, ajdo, koruzo, proso oves, lečo, fižol, krompir (repico) i. t. d.
Kateri kmetovalec torej l»oče svoje po-ljedeljske pridelke po primerno visoki ceni prodati, naj se obrne direktno na skladišče (Lagerhaus) v Velikovcu, ali pa na Gospodarsko družbo v Sinči vasi.
Pripominja se, da je to prostovoljna prodaja.
Velikovec, dne 27. November 1919.
Gospodarska pisarna-
Malgajev spomenik
Junaku Malgaju in vsem borilcenr, ki so darovali svoje mlado življenje, da so nam priborili svobodo* i*r nas rešili avstrijskega janna, hočemo postavili na Koroškem ponosenspomenik,ki bo pričal Še poznim rodovom o njihovem junaštvu in o naši hvaležnosti in narodni, zavednosti Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da po svojih močeh prispeva za ta spomenik. Rojaki, pošiljajte darove na Narodni svet (Mal-gajev spomenik) v Velikovcu.
Prodajo in nakup posestev posreduje odvetniška pisarna v Velikovcu. Fran Kandare.
n
se sprejme takoj na. delo. Plača s hrano po ü do 8 K, brez. hrane 15—20 K na dan. Naslov pod „Mizar" na upravništvo „Korošca" v Velikovcu.
Naznanilo otvoritve trgovin
o Vi
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel znano trgovino z železom
Nikolaj Girarcli^
Pliberk, Krekov trg štev. 22 (prej Glavni trg),
katero sem na novo založil z vsakovrstno železnino, kakor: z orodjem za mizarje, kovače, kjlučavničarje in črev-ljarje, z okovi za pohištva, žreblji, žico, s paličnim železom in obročjem, s kuhinjsko posodo, z različnimi vrvi, s poljedelskim orodjem, stroji i. t. d.
Za obilen obisk se priporoča
Stanko Pečovnik,
trgovina z železnino PLIBERK, Krekov trg štev. 22.
I jgT Primešaj krmi Mastinl
'»"'Enkrat na teden primešaj krmi pest praška""' Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Kedllni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na.razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20-50 poštnine prosto na dóm.
Mazilo zoper garje
(nattomazilo) uniči pri ljudeh garie, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 7 kron.
__m	i —
Ivekarna 'JTr-rili »So2;y
.jubljana, Kranjsko. Zraven rotovža
Anton Lečnik, r^JSS
priporoča svojo veliko zalogo t;r v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni.
Odvetnik
F
IH
d
naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Pliberku, Guštanj-ska cesta št. 7.
Oddati itnain 10.000 strešnih deščic (š in t ein o v) in eno leto staro žrebe male pasme. Zamenjani za žito. Trki v Selili.
ki je prvovrstna moč, zna samostojno sestavljati bilanco in ima več let prakse, sprej meta za dobro plačilo takoj
Jerausch & Gerhold v Mariboru, Stolni trg 2.
^eultna pcmu,dbtu •
Zima se približuje, zato se želim orno-žiti in iščem mlajšega vdovca, ki ima kaj premoženja. Sem 30 let stara, vdova z enim otrokom, imam posestvo, 9 glav živine in enega konja. Posestvo je v lepem kraju na Ruti pri Hodišah. Samo resne ponudbe, če mogoče s sliko, pod naslovom „Posestvo" na upravništvo „Korošca" v Velikovcu.
•
U
0 £
U C3
ti >
A3
U
a s t4
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi fes v gozdu
Smrekovo skorjo
99
DRAVA"
lestnu trgovska in Industrijska družba
SB. O. X.
v MAKIBOKÜ.
K
■d H*
s
Ö n P
4
C& #>
a &
n
.jipmMii»«	tr- VmMtenvoti.. - iJa-c»
t,. V'*Ulfc<r«