51. Številka. V Trstu, v sredo 28. junija 1893. Tečaj XVIII. „E D I H O S T" lakaja drtkrit na teden, Tinko trodo ta io bo t o oh 8. uri zjutraj. „Edinost'4 stane: ■a ▼■« leto gl. S.-; izven Ant. 9.— gl. t« polu lota „ 3.—: „ „ 4.50 , «• četrt leta , 1.50; , „ 2.25 „ Z „Novinarjem" vred: za Tae I- to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 . Četrt „ „ 1.75 t'o««miont> Atevilk« ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka t Tritn po K nov,, ▼ Oorloi in t Ajdovščini po « nov. — „Nori čar" pa po 2 nov. EDINOST Offlael in OUMlla m niiM p« 8 nov vrstica t petitu ; sn BaalOTO t debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor M |i obaegio navadnih vratio. Poalaaa, Javne ishvsle, osnrtaioe itd. ae račune po pogodbi. Vii dopiai ae pošiljajo uredništvu Piazia Caserma it. 2. Vaako piano nora biti t'rankovano ker nefrankovana ae ne apro- ijemajo. Rokopisi ae ne TraČajo. Naročnino, rekU:n<*.>i)e in inaerate pro-npravnlitvo P iazia Casema It. S Odprte reklamacije o proste poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. IV WI>oii ]• Danes meni, jutri — Tebi! > Povsodi v življenji, a nikjer tako, nego na obsorji političnem, uresničuje se ta mnogopomenljivi rek. Kajti zarea : katera politična mana, da tudi videino še tako krepka, »me se danes ponašati, sme neskrbno vestjo trditi : o n u stoji trdno, le njej ne bliža se trenotje, ki jo poruši t prah, ki zdrobi v neznatne atome vse njeno gorostasno poslopje, sestavljeno po neismernem trudu in v teku dolzih časov in s pripomočki najogromnejših duševnih ter materijalnih sredstev P Ali nimamo dokazov že v zgodovini P In kaj-li danes P ! Kakor gorovje oblakov, kot blesteče se palače, sezidane ob zlatem dvoru nebeškega solnca iz puhlega sopara — tako ispreminjajo podobo svojo in goroataatnoat in stavo naredbe človeške politike na semlji: danes velečaatno, mogočno, velikansko, — jutri neznatno, ničevo, — prazno 1 To je večno prenovljanje, presnovlj.«-nje para — podobe izginevajo, a ostaja — par! In mi P Nas li zamore obiti globoka srčna tuga, videlo kako „zmaguje1* naš sovrsg, kako jemljo „posadko za posadko" v domovini naši in no ve*oli — prav pobalinsko veseli — svojih skoro da v mračni duševni pijanosti dopridetih činov P Bratje — prodno jutri zvon zapoje, zagrmeti utegne na kup vsa ta tuja zmaga, vsa ta njih »lava in ondi, kjer bo dviga danes zlata njihova palača, zgrajena iz sopara bahate domišljije — kipelo bode v solnoe le še nekaj dima in pa meglo tužne ! Toda proč z oblaki — proč s podobami in resno čelo v dlan : imamo mi Slovani v istini povoda javkati in se tožiti P Ne ! Nikdar! Ozrimo se »amo po vesoljnom svetu okrog! To moramo mi Slovani, kajti ne zadostuje nam, obračati pozornosti jedino le na mali oddolek velike slovanske dru- PODLISTEK. Avgusta. Izvirna novela. Spisal Ivo Tr^oit. III. (Dalje.) „Dobro, dobro !" doni mu pohvala z vseh stranij, zato vzpodbujen nadaljuje: aTudi zapustila ga ni." (Mrmranje v družbi.) „Meni verjemite,- reče bolj ognjevito. -će bi ga bila zapustila, brali bi bili že davno v kakem leposlovnem listu novelo ali celo roman, kjer bi bila „njej" odločena gotovo zadnja uloga. Vse njeno dejanje in nehanje bi se ne ločilo mnogo od Sokratove Ksantipe. Gospoda, tako sem jaz pogodil stvar. To pa veste, da do letos nismo dobili še nič sličnega pod zob iz naših literarnih jasli. Pa vi govorite 1 Dr. Zornik bi jo bil uganil in zdelal. Pesnikova osveta je huda. VeBte, kako pravi Heine: „Kennst du die Ilolle des Dante nicht, Die Hchrecklichen Terzetton P Wen da der Dichter hineingesperrt, Den kann kein Gott mehr retten." — Vsi obmolče. žine, na oni oddelek, ki je is mej v*eh v najneugodnejši poziciji — v oddelek slovonski. Ampak naloga nam je, imeti oko odprto na vse strani : le tedaj zamo-remo vspeŠno delovati, "le tedaj je pogum naš pravi! Ozrimo se toraj v veeoljnost in motrimo jastrebovim očesom dogodke, snujočo se tajnim potem okolo nas. In prepričamo se, da vse to vrvenje govori za konečno rešitev avstro-slovanskih rodov! Čudoviti glasi so to — človeku pretresajo srce z rajsko radostjo in svetim strahom — a kdo jih čuje P Komu je možno poslušati nebeško harmonijo pesmi • o rešitvi avstrijskih Slovanov" iz stoletne njihove sužnoati P — Le onemu, ki sluša pazno, komur ni sluh omoten po malenkostnih nevrednih bojih v svojem tužnem oddelku ; le-ta opazuje, le-ta sluti, kako se bližajo dnevi, ko bode zagrmelo se zlatega prestola doli do tlafiiteljev naših: „Stoj!" — Stoj, do tu in ne — dalje! Kajti ondi gori, okoli zlatega solnca prestola avstrijskega jelo se je jasniti, iz-poznanjo pravih prijateljev ljubljene dinastije posijalo je žartčim svitom na sodni stol pravice in prvi odsev te zarje zabliš-čal je v izjavah ministra E o 1 n o k y j h — sicer bledi, slabotni Žarek, ki se je previdno ukral od solnca pravicoljubuosti, a ki kaže izvor svoj in namen! In glejte bratje, v istem svitu, v tej luči resnice pokazale so se ob jednem tudi temne pošasti izdajstva in ostudne zavisti: neprijatelji Avstrije in njeni od sovraštva do vsega avstrijskega napolneni duhovi beže, preklinjajoč pred svitom prava, zakrivajoč izdajsko lice svoje, baš kakor bodo zakrivali avoj obraz levičarji na sodni dan pred obličjem nobeškega sodnika ! In to, bratje, — to niso zgol manevri, kakor se trdi od mnozih, zlasti pa nemških stranij, to ni zgolj prazno besedičenje diplomatsko ! Naj se tolmačijo govori merodajnih mož tako ali tako, — gotovo je samo, da jim na jezik ne polaga besedij le prazna Med pogovorom se jim je pridružil tudi tiaali osmošolec Irko, ki je imel navadno povsod zadnjo besedo. Nekdaj jo slučajno ponočoval s tovariši. Ker so bili prepozni in se nekaj besedili med seboj, zjedli so se z mestno stražo. Stražniki so jih hoteli spraviti na varno. Ko so jih dohiteli, oglasi se nekaj korakov za njimi Irko, ki se je skril menda iz strahu v nek kotiček: „Ne boste nas ne!" Vpil je pa tako hudo in tako prestrašeno, da so mislili stražniki, Bog ve, koliko jih jo še zadaj. Pustili so pivo in »e vrnili iskat potuhnencev. Kje je bil že tedaj Irko P — Butnil je v vrata, zaklenil za seboj in v jedni sapi je bil pod odejo. Naslednji dan so se vsi smijali, da jih je otel najmanjši ne s svojo hrabrostjo, marveč s tem, ker jo hotel imeti tudi tukaj zadnjo besedo. „Prav govoriš,44 roče maličelc in pogleda Hvojega tovariša v oči kakor izpred cerkve na turnsko uro ter dostavi : „Midva veva, ne daP" „Pa ti povej, no Irko !" silijo vanj sošolci. „Bodem povedal, toda ostati mora tajno, vos ti, Mišo, da ne bodiš vohunil.44 šala zvijače diplomatsko, marveč da govore pod težko silo razmer državnih, pod mogočnim pritiskom fakt — fakt, ki se no d<> i nič voč tajiti l Da! mogoče je, da oni možje le pre-mnogokrati govore zoper lastno mišljenje, zoper lastno politično prepričanje, a moč dolžnosti, služeči svoji državi, jih neizprosno tira tudi do izjav, ki morda nimajo odmeva v lastnem njihovem srci. In iz tega nam je vidno posnemati, da je vreme postalo nam ugodnišo, ugod-niše recimo, nego kedaj poprej, odkar ječimo pod pestjo protivnikov naših. In to nas navdaja s tolažbo. Ali pak ni nastopila že skrajna doba, da dobodemo konečno pomoči od zgoraj P Ali mar ne prestopa močna protislo-vanska trojina: German-Madjar-Italijan — že skrajne meje politične dostojnosti proti nam P Ali ni prirastlo kruto njihovo nadvladanje do onega vrhunca, kjer je konec potrpežljivosti? Ali niso postale rsz mere med nami in našimi nasprotniki tako opasne, da je treba že skrajnega premagovanja, da se no pripetijo čini, kakoršne bi morali obžalovati P Vprašajmo sovraga, ako ni to želja njegova P — A odgovorimo mu, da smo mi previdnejši, nego si želi on — da so previdnejši najvišji krogi vlade, ken oni smatrajo za skrajno dobo, poseči vmes, bodisi v interesu države, katere mnogoštetni faktor je Slovan, bodisi tudi iz zgolj človekoljubja, da zabrani mogočnim poveljem nadaljno krivico. A tudi nam samim nalaga politična dolžnost baš v sedanjih dneh največji diplomatski takt, največjo zmernost in do stojnost, sedaj, ko je boj najhuji, a ko se nam približuje trenutek rešitve. Nikar se bati, da bi s treznostjo in resnim zanikovanjem vsakoršne buršikozne politike škodovali svoji Btvari! — Na sprotno ! Baš ono divje atilsko vrenje, bas ti silni navali, s kakorŠnim „prodirajo nasprotniki naši, podobni so slamnatemu plamenu, ki ugasne, ko izplapoli — naša moč bodi mirna, stalna in samozavestna, Seveda tajnost v dijaški družbi je prav toliko mogoča kot nedolžnost med vojaki „Meni je pisala sestra, ki se pozna s „tisto" v G,, da je nedavno videla oba v mostnem vrtu. Ona si je otirala solzne oči, on se je pa držal resno kakor pri spo vodnici. Stvar sama mora biti toraj taka-le: Pred loti je ostavil on njo, zdaj se pa kesa. Had bi popravil zmoto, pa ne gre tako po čistem. Ko sem bil v prvi in drugi šoli, pomnim še, da sem jo videl. Seveda, kaj mi je bilo tedaj znano o takih rečeh, ki mi še danes niso dosti mari. Toliko vam rečem ; če pa komu ni prav, misli vsak za so in povej potem, če ve bolje.44 Jezični pritlikovec se ozre in ugleda dr. Zornika s Šekspirom pod pazduho. Krenil jo okolo vogla proti dijaški družbi „Pst!" spolni Irko tovariše. „Kavno kar gre. Šekspira nese, morda najde v „Hamletu44 kakšen „punkt", s katerim zmore neusmiljeno . . Rekši so hudomošno namrdne, tleene s prsti in ustmi ter odide na lahkom žvižgajo med zobmi arijo: Luna sije! Ostala družba umolkne. Mimo stopa-jočega Milana so vsi opazovali natančneje kot navadno. Vsak je hotel najti na njem kakor Bkala v morju — politika naša bodi politilm zmernosti in odločnosti in v svesti si smomo biti, da se ob njo razbije vae hrumečo valovlje tujega nasilstvat Danes meni, jutri — tebi! To bodi naše geslo! Danes še zmagujejo protivniki Slovan-atva na posameznih oddelkih ; tu in tam umičejo se celo čete surovemu napadu, a mi stojimo trdno nepremično, jedro armade se ne gani, ako se tudi lupina malo kroji tu ali tam ! V na* živi zavest, da smo političen faktor v Evropi, s kojim ima računati neprijatelj, če tudi tega priznati noče. In ta zavest nam.bodi v zaslombo vsikdar, kadar pridero naval sovražni! Ne plašimo se trenotnih zmag krivičnega nasprotnika, ki nas črti zgol zavoljo tega, ker smo mejnik, njegovi strategični poželjivosti, mejnik, ob kateri zadeva i svojo nogo. Ne plašimo se, marveč voae-limo se prenagleuosti njegove, ki ga v omami tira do gotove pogube — — glejmo ga mirnim očesom, kako ae podaje na nevarna mu pota, ne vedoč, da zija za njim in pred njim propad ! — Zaupno zrimo v svitlo obličje našo zvesde, ki že stoji visoko na obzorji in stisnimo se v tesni krog bratinstva!* Hesni časi so nastopili, — zares, a „resni44 ne samo za nas Slovane, marveč, in to še mnogoveo za ostalo narode evropske ; bližajo se trenotki, ko bodo treba razvozlati gordični vozelj, katerega je zvila špekulativna politika bivšega ministra piu-skega. Ali pri tej borbi mi Slovani nismo jedini, koja ima navdajati strah — marveč baš naši nasprotniki so, ki ae treso najbolje — naši nasprotniki iz vseh treh taborov, oni so, ki so tresejo pred trenot-kom zasluženega plačila in bas ta njihov strah je pojav njihov mržnje do naa, njihove krivice nad nami po onih pokrajinah, kjer se slučajno čutijo močnejše. Tega si bodimo v svesti in ne bode nas strah ! kako poaobnost. Potem ao so tropoma razšli. Nekaj mesecev prej je bil Milan — sedaj žo par let profesor-doktor — sastran nove knjige pri tiskarju v G. Iloteč govoriti z nekim stanovskim tovarišem čakal je pred zavodom jednajste ure, da se zgrne mladina na prosto. Nekoliko krati je že stopal gori in doli po dolgi ulici, ko ga sreča šolski sluga in mu pove, da je omenjeni profesor bolan. Treba ga iskati doma. Dognavši, da ni nevarno bolan, sklene ga obiskati po kosilu. Sedaj se obrne v mestni vrt, da se tam navžije pomladnega zraka, krepčalnega pogleda v ljubko zelenilo. Sto iti stokrat je že stopal po teh gredicah, lovil in podil se je po njih že dijak, tu je pozneje stepal latinsko in grške klasike. Sleharni kot, sleharni grmiček ga je opomina! Virgilija ali Ovida, Aleksandra ali Cicerona, Odiseja ali Cezarja, Humora ali pa Tacita. Nobena stvar ho mu ni zdela nova in vender toliko spominov, tako dolga vrsta podob : od poskakujoČih distihov pa vse do „prve konjugacijo44. (Dalje prih.) \ Krepko stojmo se zastavo v levi — mi zavedni Slovani ! Ne strašimo se i izdajic nezavestnih! Mnogo še jih je med nami, da : premnogo, kojim ni za svobodo naroda. — To so politični kretenci, odrašeni otroci brei uma, brez zavesti! — To so oni žalostni čmrlji v čebeljnaku našem, kojim ne velja beseda domača toliko, kot tuji — denar ; to so ono orodje, čegar se še — žal! poslužujejo sovragi proti nam, to je zmes naroda, to so brezumna bitja, ki se dado kupiti za judeževi groš in se rajše vpregajo v jarem izdajstva in hlapčevstva, nego da stoje na naši bojni strani. To ni nad rod, to je plevel, nevreden slovanskega imena, to je slabotno blago, ki je na prodaj vsacemu, kdor plača več, to so sužni in ne prost rod--na t e se ne ozirajmo ! Mi stojmo, kar nas je zavestnih, ako nas je tudi malo ! — Nas ne podere nobena sila in hrabro boreč se zri m o proti bižoči se sili, ki pripomore resnici in pravici do konečne zmage. Glejte bratje ! kako vihra zastava avstrijskega Slovanstva, glejte, kako se trese nasprotnik ; kako pesti ostre kremplje svoje, da bi nam še v poslednjem trenotku srda svojega škodoval kar mogoče. A pogled na zastavo našo stiska mu srce z grozo in čudovito bojamijo. In kaj je vzrl na tej zastavi Y Kakor solnce sije mu nasproti in mu slepi zlobno oko mogočni rek: •Danes meni — Jutri Tebi!11 XIX. redni občni zbor političnega društva „Edinost-* dne 18. junija 1893. (Dalje.) Prehajam na delovanje v državnem zboru. Že koncem maja 1. 1. sem omenil, kako sem ustopil v Hohenwartov klub ali v klub konservativcev proti želji društva „Edinost", izrečeni meseca aprila I. 1891., proti želji isterskih rodoljubov, zbranih tedaj na Reki in proti nasvetom prespo-štovanega mojega prednika dra. Vitezica. Storil sem to, ker se mi ni posrečilo, ustanoviti hrvatsko slovenski klub. Ustanovili smo bili le slovensko-hrvatsko zvezo, katero sem zmatral za podlago hrvatsko slovenskemu klubu in sicer tembolj, ker se je govorilo, da Hohenwartov klub ne bo dolgo živel. Izstopil sem pa iz Hohenwar-tovega kluba, ker v njem ni bilo žurne prostora. To aem videl najprej pri razpravi o adresi, kjer se je od strani same vladu, katero podpira Hohenwartov klub, hotelo izločit: točki o narodni jednako* pravnosti in verski vzgoji, ka* teri temeljita na podlagi državnih zakonov. Ko bi se pa bilo glasovalo za adreso, v kateri bi ne bilo teh dveh točk, bi bil jaz že tedaj izstopil iz kluba. A ker h^ to ni •godilo, ostal sem v kluliu. Nekaj časa potem izrazil se jo grof TaafFe v proračunskem odseku na način, kakor da morajo Nemci imeti prevlado čez druge narodnosti t Avstriji. V jesenskem zasedanji pa je minister za uk in bogo-čaatje vsled č. gosp. Klunu govora ruzžulil slovenske poslance in ves slovenski narod, na kar je ostro reagiral č. g. poni. Šuklje, Reklo se je potem, da se bode dobila nekaka satisfakcija. Ta pa se ju dobila s tem, da se je premestilo jednega upravnega uradnika iz jedne slovenske dežele v drugo, kjer sedaj tako postopa in mir kali, kakor je poprej v drugih dveh mestih, dalje sta bili povoljno rešeni dve pritožbi za slovenske ljudske šole v Ko-roški, katerih povoljno rešenje je bilo zajamčeno v drž. temeljnih zakonih. Tedaj sem nehal zmatrati se članom kluba konservativcev, zlasti ker se mi je reklo od strani predsedništva tega kluba, da ho glede odnošajev v Istri, ki se pripossnavajo h h normalnimi, ne da pri Taaffe ničesar iz-poslovati. Ko sem zapustil klub konservativcev, ostal aem in bil sem sam, podpiram pov- sod in zmiraj od bratov Mladočehov. Sto ril sem to, ker sem bil in sem prepričanja, da se ne sme glasovati za proračune in tudi ne podpirati dotičnike, ki nas tlačijo. Držim se načela : d o u t d e s (dam ako daš) i: non do si non dea (ne dam, ako ne daš). Če vlada ne da narodu, ki plača davek v krvi in danarju, tega kar mu gre, tedaj poslanci naroda ne morejo in ne sinejo dovoliti takšni vladi tega, kar od njih zahteva. V tem je prišel dr. Laginja v zbornico. Postala sva gosta Mladočehov, ki so naji pri vsem in zmiraj podpirali. Ko ju prišel v zbornico pričetkom maja č. g. Bi a n ki ni, so se zopat ponovili dogovori za ustanovitev posebnega brvat-sko-slovenskega kluba. Na povabilo dra. Laginje zbrali smo se vsi hrvatsko-sloven-ski poslanci, in on je — povdarjajoč, da nas vse vežejo jednaki verski, narodni in ekonomični nazori in da smo različnih mnenj le glede ua hrvatsko državno pravo, — predlagal, da se zjedinimo v klub na podlagi tistih programskih točk, v kateri se Blagamo in da ostanemo vsak pri Bvojem mnenju glede hrvatskega državnega prava. Dra. Lnginja predlog so zagovarjali poslanci B i a n k i n i, P e r i ć in dr. G r e-g o r e c, ki je rekel, da Taaffe ni več tisti, kakoršnega se je kazal prej, da je javno zvezal se z levico in da mi ne moremo nič pričakovati od njega in tudi ga ne smemo podpirati. Večina je ugovarjala temu zaradi hrvatskega drž. prava, češ, da Slovenci nimajo druzega, kakor temeljne drž. zakone — vkljub temu, da je dr. Laginja izjavil, naj glede hrvatskega drž. prava ostane vsak pri svojem mnenju. Rekli so tudi, đa amo vendar nekaj pridobili, posebno v Kranjski in v Dalmaciji in da taktika zahteva, — ostati v klubu konservativcev, da se prepreči zjedinjenje Poljakov z levico eventuvalno njihova vlada. (Tu izrazil je g. poslanec Spinčič svoje mnenje o hrv. drž. pravu, katero Be glede na naše tiskovne razmere ne upamo priobčiti. Op. ur.) Ako se oziramo okoli sebe, zapazimo, kaj se z nami hoče, vidimo, da se nas hoče potlačiti, da nam gre za življenje. Tukaj, kjer se mi smatramo na svojih tleh, poj6 nasprotniki na ves glas, da ne smemo drugače govoriti, kakor le italijanski .... non b'i parla ohe italiau. Madjari v Hrvatski in Slavoniji (niti ne govorimo o Slovaški) hočejo povsod usiliti svoj madjarski, mongolski jezik. Kako nameravajo Nemci z nami, pripoveduje dr. Ratkowsky, — odgojitelj tiste mladine, ki se pošilja k nam za upravnb uradnike — v svoji knjižioi: .Pravica in dolžnost Cehe in Slovence germa-n i z o v a t i". Sam naslov te drobne knjižice nam ie premnogo pove; znamenitejša je temveč, ako pomislimo, da jo je napisala službena oseba, odgojitelj političnih uradnikov, ki se k nam pošiljajo. Drugi primer imamo pri dru. Rauteru, ki v svoji knjižici: „Poslednjih 40 let zgodovine monarhije4* piše mej ostalim: „da su ima vojna moč 20 milijonov Slovanov uporabiti za interese Nemcev in MadjHrov", kar naposled vlada tudi dela. Pri takih razmerah morali bi zastaviti vso svojo moČ-urediti vse svoje delovanje tako, da se zjedinimo v jedno samostalno skupino z našim zakonitim vladarjem na čelu, da tako zagotovimo obstanek naroda našega. Ta ideja je živo ukoreninjena v narodu, zmiraj se je naglašala od Slovencev in Hrvatov, kjerkoli so se shajali v večjem ali manjšem Številu. Napnimo vso svojo moč za nje oživotvorenje, pa nam bode Bog blagoslovil trud, ker to, za kar se ves narod neprenehoma zavzemlje, to naposled tudi doseže. To je potrebno; dosedanjim načinom se ne da nič ali prav malo doseči. Niti temeljni državni zakoni se ne izvršujejo, pa tudi te morejo tisti plemeniti, ki so jih sklenili, narodni in vladarjevi poslanci. Od naših dežel sta nekaj malega dosegli Kranjska in Dalmacija. V prvi si je narod nekaj priboriti moral, ker je to sko- raj čisto slovenska dežela, ker je narod pokazal svojo zavest na taborih s peticijami in na drugačne načine in ker je odločno zahteval to, kar mu gre. V kritičnem času se mu je moralo nekaj dati, da potem zopet odneha ali da se saseje v njem razdor, ki se slasti poslednji čas pogubonosno razširja. S tem se ohrani v veljavi stari sistem, vse gre po stari poti in pospešuje nemško prevlado. (Dalje prib.) Politični pregled. Notranja daiala. V političnem pregledu zadnje številke smo že rekli, da nemški liberalci nimajo nikakega vzroka pritoževati se proti sedanjemu zistemu, ker so oni faktično go-spodarji situvacije. Tako je tudi. Njim na ljubo zapričela je vlada svoje delovanje za „spravo" mej češkim in nemškim narodom: spravo, koja je izražena v takozvanih dunajskih punktacijah. Tej spravi se je narod češki uprl s vso odločnostjo in strmoglavil je vgo stranko starn-česko, ker Be je dala speljati na led, da je pritrdila punktacijam. Razburjenje mej narodom češkim je bilo tako veliko vsled teh punktncij, da je slednjič sprevidela tudi vlada, da se ne dajo izvesti postavnim potem, to je, po privoljenju deželnega zbora češkega. Zlasti se je uprl narod proti na-merovanemu razdeljenju sodišč, ker bi bil po tem razdeljenju narod Češki izgubljen po onih okrajih, kjer je v manjšini. To je bil vzrok, da so se mladočeski poslanci se silo uprli predlogi o osnovi okrožnega sodišča v Trutnovu. Posledica temu je bila, da so morali nenadoma zaključiti dež. zbor. Nemški liberalci ho začeli na to ropotati in rjoveti in vlada bo jih je — prestrašila. Da pokaže liberalcem svojo dobro voljo, ukrenil je ministerski svet predložiti državnemu zboru zakonsko novelo, po kateri bi mogla vlada deliti sodnje okraje administrativnim potem, ne da bi jej bilo treba popred povprašati deželai zbor. S tem bi se seveda kršila postavna avtonomija dežel in pričakovati je viharnih razprav v državnem zboru. In vse to nemškim liberaloem na ljubo. Niso-li po takem oni gospodarji aituvacije? Dvomljivo je pa venderle, ali VBprejme državni zbor omenjeno novelo, ker so se baje celo Poljaki izrekli proti njej. Tudi grof H o h e n -w a r t je baje izrekel svoje pomisleke proti takemu kršenju avtonomije. Zgornje-Avstrijski konservativci u o razjarjeni na ministra Gautscha, ker je pozval občine, da naj vnovič prosijo za olajšave glede na šolski obisk. Konservativci so proti tej naredbi, ker zahtevajo splošne olajšave. Gospod naučni minister je te dni tudi z neko drugo naredbo pokazal svojo ljubezen do Slovencev: ravnateljem učiteljišča v Ljubljani je imenoval strastnega Nemca in liberalnega strankarja, profesorja Linharta. Celo Dunajski „Vatei laud" se jezi radi tega imenovanja ter pravi, da se g. Gautsch sicer gotovo ne bode brigal za vihar, ki je nastal vsled tega imenovanja, „tembolj ga bode pa občutil gospod minister predsednik." Če bi le bilo res, ali od gospčde konservativne smo čuli pač mnogo takih žuganj, a dejanj, resnih dejanj, videli smo bore malo. Pač pa smo videli opetovano, da so se nemški konservativci združili z liberalci proti onim, ki se zaresno bore proti sedanjemu zistemu. In zato se menda g. ministerski predsednik ne bode preveč vstrašil konservativnih žuganj. V občinskem gozdu pri R i č a n u (na Češkem) bi) je v nedeljo mladočesk tabor, kojega se je udeležilo 1500 ljudij. Ker je vladni zastopnik ustavil govornika dr. C/.ernohorskega, je naHtal hud vihar. Czernohorsk)- je obljubi! na to, da hoče govoriti zmerno in tako se je tabor nH-daljeval. Govornik Scmidt-Beauhez je za- trdil, da ves narod Francoski se živo sa-nimlje za državno pravo češko. Sprejeta resolucija zahteva od Mladočeskih poslancev, da istotako postopajo v državnem, kakor v deželnem zboru in zahteva tudi, da se odpošlje posebna deputacija k cesarju. V nedeljo je bil v Zagrebu sooi-jalno-demokratiSk delavski shod, pri katerem se je vsprejela resolucija, obsojajoča sedanje volilno pravo in zahtevajoča tajno obče volilno pravo. K shodu je došlo tudi 1500 kmetov, kar se je opažalo posebno. Vnanje države. Kakor se je pričakovalo sploh, se je tudi zgodilo: pri ožjih volitvah za državni zbor Nemški dosegli so socijalisti lepih vspehov. Osobito v Berlinu je vspeh socijalistov sijajen: mej 6 mandati prišlo jih je 6 v roke sooi-j a 1 i b t o v. Dosedaj je izvoljenih 75 konservativcev, 23 državne stranke, 52 narodnih liberalcev, 13 svobodomiselne zveze, 24 svobodomiselne ljudske stranke, 11 južuonem-ške ljudske stranke, 90 centruma, 2 bavarske kmetske zveze, 7 WeJfov, 19 Poljakov, 1 Daneo, 10 Alzačanov, 17 antise mitov in 45 socijalnih demokratov. V poslanski zbornioi Francoski imeli bo te dni zopet viharne dneve. Govorilo se je mnogo a nekih spisih, baje ukradenih angleikemu poslanstvu. Ti spili so močno kompromitovali nekatere parlamentarce, češ, da so se dali podkupiti od Angležke. A pozneje so dognali, da so vsa tista pisma ponarejena. V poslanski zbornioi Italijanski vrši se razprava o preosnovi bank. Mej razpravo dne 25. junija sta se poslanca Aprile in Belgiojoso culo — s te p 1 a. Drugi poslanci so imeli vse roke polne posla, da so ju ločili. — Altri paesi, altri costumi. Srbski kralj je podelil amnestijo vsem duhovnikom, obsojenim od metropo-litanskega konzistorija; posebno smejo tisti, katerim se je odvzelo svečeniško dostojanstvo, zopet prositi za podeljenje župnij. Metropolit Mihael, kateri je veren pristaš liberalne stranke, je namreč kaznoval uinogo svečenikov radi njih politiškega mišljenja. Divaška vilenica. V dan 2. julija t. 1. ob 4. uri popo-ludne bode sijajno razsvetljena „Cesarjevih Rudolfova vilenica" v Divači. Gospodom obiskovalcem, kojih se v mnogem številu nadejamo, podajamo o naši vilenioi naslednje podatke: Vilenioa, kojo so zasledili dne 11, maja 1884. leta [Gregor Žiberna in drugi mladeniči iz Divače, leži od Divače proti jugozahodu in je odtodi kakih 20 minut oddaljena. Sprva se je hodilo va-njo skozi naravni uhod, pozneje je pa davkarBka občina napravila na svojo troške polžasto zavit uhod, po katerem se dospe v vile-nico ugodno in brez vsake nevarnosti. V vilenici je občina na vse strani napravila gladke poti, ki so na opasnih mestih ograjene s trdnimi držaji. Vilenica je dolga blizu 1500 m. in se deli na več stranskih oddelkov. Vsi oddelki so polni najlepših kapnikov, kojim smo dali nastopna imena : Razgrneno platno — slap pri Savici — slike iz jutrove dežele — kapelica — razbiti zvon — dični razgled — prelaz prek Šip k a — Samsonov steber — delfin — piramidišče — muzej — tabernakeljni — zagrinjala — kralj Samo — kralj Ma-tijaž — snežni plaz — božji grob pod predorom — oder z raznimi godali — slap nad katakombami — cipresa — dvojčka — čuk na palci — gaj — vice — hudo-urnikova struga — turški šotori — kalva-rija — ščit Zriujskega — drobovje — veliki oltar — ladija stolne cerkve v Milanu — šopek cvetlični — turški minare — dvorana škrlatov — velika veža — soteska pri Termopilah — pod velicim mostovžem — strojarnica — vojaška stražnica — govorniški oder — Štefanijina loža • slavoloki — zakladnica Krezova — morski valovi — strmi stolpiči — raj — orgije — turško pokopališče — kraljevski prestol — biserni stebri. Nijdejo se pa poleg teh še mnogi drugi kapniki, koje vsaka glava, po lastni jej domišljiji po svoje imenuje. Vilenica je bila leta 1887. prvič svečano razsvetljena in od tistega časa je bila že mnogokrat obiskana od raznih društev, (leta 1889. „Ljubljanski Sokol" v družbi z druzimi slovanskimi društvi), kakor tudi posameznih oseb in družin. Dne 31. januvarja 1887. so počastili našo vi-lenico z Visokim pohodom rajnki cesarje-jevič Rudof, Filip Koburški in Bombelles; dne 13. aprila 1888. si jo je ogledala ce-saričina Štefanija. Ogledali so si jo tudi nadvojvoda Rainer in mnogi drugi odlični gostje. V knjigi, v kojo se upisujejo p. n. gg. gosti, se nahajajo poleg podpisov naslednje izjave : »Naravna čudesa v vilenici so me najprijetnejše dirnula" — Hans Vildi, Zii-rich. „Rad priznavam, da prelepi kapniki te vilenice mogočno uplivajo na človeško čud" — G. Buohmann, S. S. Lusitania — Hamburg. „Nikdo naj ne zamudi prilike, ogledati si vilenico* — F. Kionka — fireslau. »Čudom se čudim vsem krasotam, ki jih je narava ustvarila v tej vilenici, ne zmenoč se za vse, kar se na površji dogaja" — dr. GStzinger — St. Gallen. »Vilenica je vzvišeno mesto, ona je prvo čudo, katero sem na potovanju iz Egipta z zanimanjem gledal" — A. Nie-derleitmer — Passau. „Naravna krasota, s katero se ne more nobena druga pri* morjati* — E. Fehlinger-Wien. „Bila sem v Italiji in marsikaj občudovala, a priznati moram, da me je ta vilenioa nad vse očarala" — Amelie Plachky — Troppau. Mnogi obiskovalci se pa vjemajo v izjavi, da je naša vilenioa sicer manjša od po-stojinske, a da je bogatejša na kapnikih. Z ozirom na malo ustopnino 50 kr. in gledč na to, da se čisti prebitek daruje družbi Cirilovi, se nadejamo mnogih obiskovalcev, ki bojo z mnogo udeležbo naj-izdatneje zavrnili naše narodne nasprotnike, ki so Be v nedeljo, 18. t. m. o prihodu kacih 500 nemških „Apinistov", ki so Šli občudovat „Škocijansko vilenico", izjavili: „Dne 2. julija menda ne bomo videli še ene desetine današnjih izletnikov". Torej na noge ! Naznanja se nam, da je že več društev — mej temi tudi »Slovensko planinsko društvo" — obljubilo udeležiti se te slavnoriti. Pri narodni veselici bodo peli združeni pevci „Zastava" in „Moj zavičaj". Največ zabave bode seveda pri prosti veselici, pri kateri se bode skrbelo tudi za družbo sv. Cirila in Metoda. Različne vesti. Naiim čitateljem I Drugo četrtletje bliža 80 svojemu koncu. S tem poteče mnogim naročnikom naročnina; poživljamo jih, da jo ponove pravočasno. Vzlic žalostnim skušnjam nadejamo se vender, da te naše besede ne nalete na gluha ušesa, ampak da vsi tisti, kojim velja ta poziv, store takoj svojo dolžnost. Upravniitvo „Edinosti" Presvitli cesar In cesarica podasta bo te dni v toplice Gastein, kjer mislita prebiti već tednov. Maša zadušnica za blagopokojnega cesarja Ferdinanda I. darovala se je danes ob 9. uri zjutraj v cerkvi sv. Justa. Knezoškof Graškl dr. Zwerger je še vedno nevarno bolan. Zadnja poročila javljajo celo, da mu neprestano pojemajo moči. Poroka. Marljivi in dolgoletni član »Trž. Sokola" gospod Mihael Vesel poročil se je danes z gospodičino Vir* ginio Micheluzsijevo. Prijateljski večer, kojega BO priredili minolo soboto nekateri Tržaški rodoljubje v Slovanski čitalnici v čast operni pevki Strasser-Čechovi in opernemu pevcu Franu Tertniku, bil je zelo živahen in zanimiv. Zopet smo imeli priliko diviti se prekrasnemu zares umetniškemu petju; čuli smo lepe govore na čast umetnioi in umetniku, v proslavo narodne ideje ter v proslavo slovensko-hr-vatskega pobratimstva. Tudi družbe sv. Cirila in Metoda nismo pozabili. Zabava je bila zelo animirana, Čutili smo, da smo bratje mej brati. Kaj čuda, da amo se ločili še le po polunoči ! V tukajšnjem društvu „Austria' raz krili so v soboto doprsni kip „Austria", kojega je temu društvu podarilo vojaško znanstveno društvo. Pri slavnosti je bih) navzočih veliko dam in častnikov, tako, da so bili gospodje v »civil* v veliki manjšini. Gospoda namestnika Rinaldinija pozdravljali so jako simpatično. Cirilo-Metodijski dar! In zopet se bliža praznik slovanskih aposteljnov sv. Cirila in Metoda, bliža se 5. dan julija. Kakor je bilo vse življenje teb dveh svetih mož posvečeno blaginji slovanskih plemen, tako neti njiju spomin fie danes mej nami iskro narodne zavesti. Imeni sv. Cirila in Metoda postali sti simbol našega preporoda, postali sti prapor, okolo katerega se zbira mej Slovenci vse, kar misli in čuti za bodočnost naroda slovenskega. Mej nami ugasne kaj rado in prehitro navdušenje bodisi za najboljSo stvar, a zanimanje za družbo, koji smo nadeli ime naših slovanskih aposteljnov, ne le ne ponehuje, ampak vekša se od dne do dne. Dokaza dovelj, da idej, koje sta tolikim navdušenjem prepovedovala sv. Ciril in Metod, ne zatre nobena sila. Praznik sv. Cirila in Metoda je za nas velik, pravi narodni praznik. Najlepše bodemo slavili ta praznik, ako nadaljujemo blagonosno delovanje svetih blagovestuikov : delovanje za ohranitev in obrambo vere in narodnosti! Topa dosežemo le na ta način, ako vsak po svoji moči pomoremo za vzgojo mladine v našem duhu, ako žrtvujemo za ono pre-koriatno družbo, koja nosi ime naših blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda! Rojaki slovenski, spomnite se praznika sv. Cirila in Metoda, žrtvujte vsak po svoji moči, da otmemo pogube našo mladino po obmejnih pokrajinah ! Shod slovenskih Sokolov v Ljubljani vršil se bode dne 8. in 9. julija. Telovadna društva so prevažen činitelj v življenju narodov. In tako so tudi v naših sololskih društvih ognjišča, na katerih pla-poli pravo idejalno rodoljubje slovensko. Naša sokolska društva so posebne važnosti že zato, ker imajo nalogo vnemati srednji s t a n za naš narodni program. To istino občutimo zlasti mi v Trstu. Tu v Trstu je naš srednji stan mnogoštevilen in bi postal lahko središče, okolo katerega bi se zbiralo vse naše narodno življenje. Žal, da ni tako ! To pa zato ni, ker mu nedostaje prave organizacije : razkropljen je ! Mesto da je voditelj in vrhni pospe ševatelj narodnega življenja, vidimo, daje nekako mrtvouden in so ne more pospeti do nikake inicijative v borbi za naš narodni obstanek. Vidiš dragi »Tržaški Sokol", tu ti je plemenita in zares rodoljubna naloga: zbirati okoli sebe naš srednji stan in vnemati ga za naše narodne idejale, da postane jasen vzgled nižjim slojem našega življa. Iz kratka: »Sokol" naj nam vzgaja značaje, kre-menito slovenske značaje, v našem dosedaj Še preapatičnem srednjem Btanu ! In ako se „Sokol" resno poprime to naloge, čislali ga bodomo mej prvimi bojevniki za čast in bodočnost naroda slovenskega. Naša sokolska društva uiso vršila dosedaj te plemenite nnloge, vsaj v toliki meri ne, kakor bi trebalo. Na tem pa niso toliko kriva ona aama, nego v veliko večji meri — prosimo, ne zamerite, ker nam je dolžnost povedati resnico — našiimovitejši krogi, naša inteligencija! Saj priznamo radi, da na tem nista toliko kriva malomarnost in narodna brezbrižnost našega razum-ništva, ampak okolnost, da mnogi dosedaj n i s o p o g o d i 1 i v važnost našega Sokolstva kot činitelja v našem narodnem življenju. Ali da govorimo jasnejše: mnogim se vidi Sokolstvo le igrača sa nedorasle 20 letne dečake. In zato odrekajo svojo podporo tam, kjer bi jo trebali krvavo : našemu Sokolstvu. Dokaza, da ne pretiravamo glede na važnost sokolskih društev, nam ne treba iskati drugod, ker ga imamo ravno pri nas v Trstu. Po svoji veliki večini je srednji stan Tržaški — kakor smo rekli — še nekako mrtev ud našega ndrodnega telesa, ali nekoliko zelo častnih izjem imamo vender le — in da jih imamo, je v prvi zasluga našega „Tržaškega Sokola". Zato pa se obračamo danes do slovenske inteligencije Tržaške z iskreno prošnjo naj odslej pošteva sokolska društva tako, kakor v resnici zaslužijo in privošči naj jim podporo, kakoršno tre-bajo, da bodo mogla vršiti svojo zares imenitno, gori označeno nalogo. Zelo srečna je bila misel, sklicati vsesokolski shod v Ljubljano v ta nauien, da stopijo naša sokolska društva v „Zvezo" mej seboj. Te misli razveselili smo ae zelo, ker vemo, da trdna organizacija „Sokolstva" znači mogočen korak naprej v naši narodni organizaciji sploh. Žal, da nam dosedaj ni bilo mogoče baviti se primerno a to mislijo: drugi, vsem znani in vele-pomenljivi dogodki v mestu Tržaškem iz poslednjih dni zahtevali se od nas vso našo pozornost Nadejamo se, da nam slovenska javnost oprosti to našo zamudo. Pozdravljeni torej prisrčno vrli Sokoli, Vi pijonirji naše narodne ideje, ki se zbe-rete dne 8. in 9. julija v Ljubljani! Or-ganizujte se, ustvarite trdno podlago skupnemu, vzajemnemu, po jednem in istem cilju stremečemu delovanju! Ti pa, slo vensko razumništvo zavedi se svoje dolžnosti do Sokolstva! Kajti vedi, da gi banjo sokolsko ni igrača, ampak pomisli, da kjer razpenja nafto Sokolstvo svoja krila, razpenja jih v obrambo nase narodnosti. Odbor »Slovanske čitalnice" poživlja svoje ude, da se udeleže v obilnem številu otvoritve „Carjevič Itudolfove" vilenice v Divači due 2. julija 1892. Odhod ob 2. uri 20 minut popoludne iz postaje državne železnice (Sv. Andrej). Izlet V Divačo! Olani »Tržaškega podpornega in bralnega društva" kakor tudi prijatelji istega so povabljeni udeležiti se izleta v Divačo, ki bode v nedeljo dna 2. j u n i j a t. 1. o priliki krasno rit-svitljene vilenice cesarjeviča Rudolfa. Dotični društveni člani, koji se hočejo tega izleta udeležiti, naj se blagovole priglasiti do nedelje 2. t. m. opoludne pri društvenem predsedniku g. A n d r e ju Kalanu, via Cuscrum 6. Vlak v Divačo odpelje izletnike od državnega kolodvora pri Sv. Andreju točno ob dveh In en četrt ure popoludne. Za družbo sv. Cirila in Metoda je podaril prvo krono g. Andrejčič. — l krona kot preostanek računa na Prošeku. — V Slovanski čitalnici pri ,jour-fixu" v Čast g. opernemu pevcu Tertniku — 43 kron 10 stotink. Gundulićeva slavnost v Dubrovniku, vršivša se v ponedeljek, izpala je veličastno : tega dne razkrili so namreč v D u-brovniku spomenik velikemu pesniku Gunduliču. Ves slovanski jug udeležil se je te velike proslave spomina velikega pesnika in rodoljuba hrvat-sko-srbskega. Slavnosti so se udeležili c. k. namestnik Dalmatinski, deželni glavar in ogromno naroda. Tudi kralj S r b s k i dal je položiti krasen venec na spomenik. Gundulič so jo porodil v letu 1588 in je umrl 1638. Gundulićeva doba je najsi-jajneja doba starohrvatske literature, in središče jej je bil Dubrovnik. Narod hr-vatsko-srbski se po vsej pravici ponaša s kulturnim velikanom Gunduličem, a izraz temu ponosu je ponosni spomenik, kojega so razkrili v ponedeljek v Dubrovniku. In tudi mi Slovenci, ki smo po krvi, po zgodovini, po analogiji naših prizadevanj najbližji narodu srbsko-hrvatskemu, tudi mi se pridružujemo navdušenim vskli-kom, razlegajočem se po vsem slovanskem jugu povodom Gunduličeve eminentno kulturne slavnosti: slava spominu Gundulič a! * * • V ponedeljek zjutraj sviralo je v Dubrovniku več glaneb budnico. Ob 6 uri zjutraj došlo je v mesto nad 6000 ljudij iz okolice. Streljali so, kakor je tam na-vada, iz samokresov. Stopali ao pod hrvatskimi trobojnicaroi. Ob 9. uri je bila slovesna služba božja v stolni cerkvi. Vreme je bilo krasno. Po sv. maši je gospa Neu-reutterjeva položila na Gunduličev spomenik krasen venec v imenu čeških umetnikov. Venec ima napis: »Prvemu hrvatskemu pesniku Rvobnde". Hrvatje iz Banovine, Dalmacije in Istre položili so na spomenik nad 100 vencev. V Dubrovniku je bila veličastna narodna manifestacija. Na vojaških poslopjih vihrale so črno-rumene zastave. Na večer je bilo mesto sijajno razsvetljeno ; koncert v gledališču sijajen. Došlo je do 1000 telegramov. Jedino v Zadru dogodila se je mpla neprilika, kjer jih je napala italijanska fa-kinaža ter metala jajca. V Spljetu pa jih je pričakovala ogroinua množica ter jih pozdravljala z vskliki : živila z j e d i -njena o p o s i o i j a ! »Matica Slovenska" imela je dne 7. jun. svoj občni zbor, katerega se je udeležilo nad 50 članov. Matica je imela In ni dohodkov 13.968 gld. 26 kr. Imovina društva znašala je koncem lota 56.111 gld. 19 kr. in se je pomnožila za 391 gld. 77»/» kr. Kurat Žlogar je nasvetoval, da se ima imetje »Matice* naložiti izključno v narodnih zavodih. Predsednikom jo bil izvoljen Fran Leveč, I. podpredsednikom dr. Fran Lampe, II. podpredsednikom Peter G r a s e I I i. iz spodnje okolice se nam piše : V nedeljo 25. t. m. okolo 11. ure predpo* ludne zibal se je ob velikem viharju na planem morju med Barkovljami in Mira* marom ribišk čolnič, v katerem sta sedela oče in sin. Vrli Barkovljanski mornarji (šest po številu) z jednim žandarjem odjadrali so v nevarnosti za lastno življenje, potapljajočim se na pomoč. In res prišli so že v zadnjem hipu. kajti čolnič se je pričel že polniti z vodo, kojo so vanj metali peneči valovi. Barkovljani so privezali čolnič za svojo ladijo, oteta ribiča pa so vzeli k sebi v ladijo. A vsled hudega vetra in velikih valov ni bilo mogoče držati čolniča ob la-diji, zato morali so prerezati vrv ter prepustiti prazen čolnič besnečim valovom. Se le za tem je prišel iz mesta parobrod na pomoč, ki je privel barkovljansko ladijo (»barko") z rešenima Tržačanama vred v barkovljansko luko. Pohvaliti je v tem obziru vrle Barkov-Ijaue, kajti to ni prvikrat, da so rešili komu življenje, stavljajoč pri tem v nevarnost tudi lastno življenje. To je vredno tim več omenjati, ker so pisali Tržaški italijanski listi rako prezirno o Barkovljanih, prisojajoč rešitev parobrodu iz Trsta. No, člani ital. veslar-skih klubov, še nezreli fantiči, so italijanskim listom „junaki" — pravih naših junakov pa ti listi nečejo poznati !! ! No, resnici na ljubo konstatujemo, da je včerajšnji „Piccolo" popravil krivico s tem, da je prinesel drugo poštenejše poročilo. Z vrh Slavnika, 26. junija. Zadnjič hvalil sem odločnost. Da, treba nam je je. V vsacem obziru. Znana je Blovenska po-hlevnost. MAra! Tlači nas ! Pogublja nas. Proč i njo! Bodimo lavedni in — ponosni ! Kar nam gre, sa to prosimo — ne, to sahtevajao! Završimo polovičarstvo, oportunizem, kompromise, hinavstvo ? Vse je gnjilo. Zdrava je odkritosrčna odločnost. In koristna ! Koristna P Počasi, dragi moj, rekel bi oportunist. Ravno narobe. Kvarna je ! Kaj, kvarna ? Moti j se, zaslepljen si. Tu sem gori pridi. Z jasne višine opazuj. Tu te ne moti nič. Niti kak vspeh trenotka. Pa, evo, tudi tak vspeh. Vidiš lepo polje tam doli. Upanja je. Letina obeta dobro. Pa je ne bi bilo, da se ne seje. Neumestna opazka, praviš. Umestna je! Kako bi bili sejali brez semena P Pridelali ga niso lani. Kdo je dal seme P Država, dežela. Istina. Njiju dolžnost je, pomagati. A kdo ga je izpo-sloval P Odločnost naših poslancev. Bilo je že potrebe, velike. Pomoči pa ne, navzlio oportunizmu. Glej, tam se ravnajo klanci na državni cesti. Lepo delo. Stane denar. Potrebni ljudje služijo. Kdo plača P Država. Dolžnost ima. Zakaj pa je toliko časa odlašala P Zakaj P Odločne poslance imamo, pa gre. Ob priliki obširneje. —A z buk i. Veselica na Sast sv. Cirila in Metoda na slov. štirirazrednici pri sv. Jakobu, bode v torek 4 jul. ob 6. uri pop. se sledečim vspo-redom : 1. Slavnostni govor. 2. „Slovanska apostelja*, poje zbor otroškega vrta. 3. „Oegavo je ok6 le to PM, Jelisnva Kreševic I. razred. 4. „Zjutraj", poje II. razred. 5. „Junak", deklamuje Ivan Cetin, otr. vrt. 6. „Oj ta vojaški boben", poje IV. razred. 7. „Lipa", deklamuje Perenič Marija, II. raz. 8. „So ptičice zbrane" (dolenjska narodna), poje III. raz. 9. .Vojaška", deklamuje Batagelj. I. Nabergoj, III. raz. 10. „Pozdravljam domovina tew, poje III. raz. II. „Domovini", deklamuje Ciuk Vekoslava IV. raz. 12. „Lepa naša domovina*, poje! IV. raz. 13. „Potovanje na Cirilov grob", I igra v dveh dejanjih. Igrajo: M. Dobrila,' J. Durnik, A. Androjčič, J. Princ, M. Gombač. Ciuk Vekoslava in Gorjup Katica, VBi učenci IV. razreda. 14. Cesarska. 15. Otrokom bo da malinovca in sladkega kruha. V sredo dne 5. julija bode šolska maša v farni cerkvi ob 8. uri zjutraj. Voditeljstvo. izpred sodišča. V ponedeljek se je moral pred tukajšnjim porotnim sodiščem I neki 691etni Josip Kovačič zagovarjati radi j hudodelstva sleparije. Obdolžen je bil, da I je od neke Roze Kavčič izvabil na slepar-1 ski način veče svote denarja in da je po- j narejal menjice. Ker so se pa porotniki izrekli: 7 za krivdo, 5 pa proti, spoznalo' ga je sodišče nekrivim. — Poročilu o razpravi proti onim štirim Svetoivancem, ki so nasilno oskrunili neko dekle, — poročali smo v zadnjem „Novi-čarju" — dodati nam jo še, da so bili obsojeni : Karol Suzzi na 8 let, Ivan Zoch in Fran Merschnik na 6 let jn Odinal na 5 let. Odinal je takoj prijavil pritožbo nič-noHti. Omenjati treba še, da so prvi trije toženci izjavili tikom pred razglašenjem razsodbe, da se Odinal ni udeležil zločina. Včeraj je pričela glavna razprava proti tistemu nemškemu mašinistu Steinkeu, ki je na neki ladiji pri Sv. Soboti zaprl 4 delavce v kotel, da so trpeli grozne muke in sta dva izmej njiju celo umrlu na opeklinah. Danes se nadaljuje razprava. Poskusa samomora, v nodeljo zvečer hotel se je težak Jakob Bergnuaas obesiti na železni ograji v takozvani „Corte Ba-nelli" v ulici Barriera Vechia. Mimoidoči pa so preprečili to njegovo nakano. — V ponedeljek o poludne pa je došla neka elegantno oblečena deklica v kopelj v ulici Via Giulia. Postrežniki, začuvsi v kabini sumljivo ječanje, hiteli so gledat kaj da je. Prišedši v kabino videli so kako deklico lomijo krči. Prihiteli zdravnik dr. Rueca je konstatoval, da se je zastrupila. — Preveli so jo v bolnico. Angleška vojna ladija „Victoria" potopila se je te dni. Utonilo je 430 pomorščakov, 280 so jih rešili. Književnost. „ Slovanski Sret • št. 12 ima vsebino : Zavisnost zunanje in notranje politike. (Iz delegacij). — V spomin J. Kollšiju, apostolu slovanske vzajemnosti. — 25Ietje Spb. Slavjanskega blapotvoriteljnega Ob-Sčestva. (Dalje). — Proslava 4001etnice Obodske tiskarne. — Pipa tobaka. (Konec). (V originalu in ruskem prevodu). — Iz poezij M. J. Lerraontova. (Pesem Angelj v ruskem originalu in prevodu v kirilici in latinici). — Hrvat Slovencu. (Pesem) Iski ■a. (Pesem). — Nekom vitezu. (Pesem). — Spomen. (Pesem). — Onim..... (Pesem). — Iz Krčevinskih potočnic. (Elegija). — Ples in plesovna plasba. (Dalje). — Dopisi. — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. — Književni oglasi. lzvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton Koblar. Letnik III. Se-šitek 3. V Ljubljani l.S<)3. Izdaja in zalaga „Muzejsko društvo za Kranjsko". Tiskala Ig. pl. Kleinraajr in Fed. Bamberg. Člani „Muzejskega društva", ki plačajo 3 gld. na leto, dobe „ Izvest j a" in ,Mittheilungen" brezplačno^ letniku samih „Izvestij" je cena 2 gld. — Vsebina 3. sešitka: 1. A. Koblar: Boji na KrajiDah in zmaga pri Sisku pred 300 leti. 2. A. K.: Škofa Tavčar in Hren o bitvi pri Sisku. 3. J. Scheinigg: Slovenska osebna imena v starih listinah. (Dalje). 5. S. Robič: Kranjski mahovi. (Dalje). 6. Mali zapiski. Knjižica družbe sv. Cirila in Metoda. Na svetlo daje in zalaga družba. IX. zvezek. „Ljubezen domovine". Povest za mladino. V Ljubljani. Tiskala tiskarna I. Blaznikovih dedičev. 1893. Stranij 76. Cena vezanemu izvodu 25 kr., 100 vezanih izvodov vkup stoji 20 gld. Grof Janko VraSkovic. U spomen prenosa njegovih kostiju u otačbinu 15. lipnja 1893. Izdalo hrvatsko sveučilištno literarno društvo „Zastava". — Knjižica podaje na 31 stranicah po Srničiklasovem delu životopis velikega in plemenitega Hrvata, da bi prodrla zavest o njegovih vrlinah vedno bolj v množice preprostega naroda. Assoriazionc Frovinciale di Soccorso dclhi Croce Rossa per Trieste e V lstria.— Rapporto Generale della Direzione sulla gostione Amministrativa nell'anno 1892 preletto nel XIV Congresso Generale Ordinario. Trieste. Tipogratta del Lloyd austr. — Tako je naslov doposlani nam knjižici, v katerej poroča ravnateljstvo te družbe o svojem humanitar nem delovanju pretečenega letu. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsam< nega društva, poprej Pertotova, pri poroča se najtoploje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl. • I Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, r ulici Svrgente (Vi« Torrente St. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Prodajalnica i zaloga jestvin „Hojanskopa posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim poro&ivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovatcem v Trutu in iz dežele. 85 -104 B. Modic in Grebene, in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in Č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov t okrasenje grobnih spomenikov. Cl. Mtfirf in KHFp Pias!za S- Giovanni, št. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima _dobro kuhinjo Cl. Anton Počkaj, domače žganje; v tnbakarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl dion št. 1f priporoča se , blagohotno obiskovanje. brivec v _ '9 via .Sta-»lav. občinstvu za Cl. Pivarna Lavrenčlč jJS. "rsPUSSSS priporočnje svoja izborna istorska vina častitim družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanje postnvljen ; naročila pod 28 litrov »o ne sprejmejo. — Častitim postom se priporoča tudi izvrstno pivo 1. vrsto po 24 kr. liter in i*b»rna kuhinja ter dobra istorska kapljica. Javna zahvala« Z a god sem dobil mimg.i čestitek : od druStev in od pojedinčev. Prepričan sera, da so veljale v ogrontni večini mojemu javnemu delovanju, nazorom, koje zastopam. Zato si štfjeui v dolžnost, /abvaliti ne naj-iikreneje javnim potem. Želim iz vsega srca vsem in vsakemu vso mogoče dobro; posebno pa želim, da se uresničijo 'tiste težnje, ki nas vežejo vseli mej seboj. Volju naroda, spojena x odločnostjo in vztrajnostjo, zmagala jo vsikdar in povsodi, in zmagala bode tudi pri nas. Kastav - Spinčiči, dne 22. junija 1893. Vekoslav SpinHć. Bratje Sokoli! Oni bratje Sokoli, kateri na-roerujejo udeležiti se vseslovail-skega sokol, shoda v Ljubljani, javijo naj to odboru najdalje do sobote. Na zdar ! ' ODBOR „Tržaškega Sokola". jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Jožef Černe Piazza della Caserma št. I (uhod Via Ghega). Cl. Gostilna „Pri lepem ogledu" („Gregorju") pri sv. Alojziju (Cbludiuo, po ulici Farneto naprej) toči izvrstno domačo črno in belo vino ter pivo prve kakovoHti. kakor tudi ima točno kuhinjo. Crno vino ho toči po 36 in belo po 36 kr. liter. Priporočajo no si. občinstvu za obilen obisk, beleži udani Gregor Cehovin, 26 — 26 gostilničar. Mlekarna Frana Gržine ^ na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja At. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na (lan frišno oprusno mloko po 12 kr. liter no-doaredno iz Št. Petra, sveža (frisua) smrtnim. finetilno Ćtikhj" staroznana pod ime-uuailllin „OtUAd , nom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovenoem v mestu in na deželi. Točijo se Izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meftČanom. kakor na deželo. Cl. Gostilna. MlacM li Braz" poleg kavarne „Universo" priporoča se Slovencem v mestu in na dožoli, — Točijo so izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem fl JAKOB KUMAR Josip Kocjančič, Vla Barriera vec-chi a št 19, trgovina z mešanim blagom, inoko, kavo, rižom in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Grlena bol kašal], hreputavlca, promuklost, nazebl zadavioa, rora. zapala ustijuh Itd. mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljeujora NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) 31 godina sjajnoga uspjeha ito Jih gotovi Prendini, lučbar I Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjfnih kafiljnč nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladki&ah. Opazka. Vnlja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek znhtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (čkatule) moj podpis. Svaki komad tili sladkisah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini4. Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljokarnah svieta. 37—52 Na p i? o daj je velika hiša z vrtom št. 184 nasproti cerkve na Opčinah. V I. nadstropju je 5 sob in jedna kuhinja. Pri tlnh pa 3 aobe, jedna dvorana, kuhinja, klet in podzemeljska klet. Hi&a bi bila zelo pripravna •/.a gostilno. Kavarni ,Commercio' in Je- ripQrn' v u''c* «C a norma", glavni Hhaja-UCdbU linči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih Klnvauwkih jezikih. Dobra poHtrcžbn. — Za obilen obisk so priporoča Anton Šorli, kavarnar. Cl. Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poleg obokov C iiozza najosrodnija lega v Trstu.) Proatori .o odprti in preskrbljeni s svežimi jodili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter ne priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-uego občiiiHtvn. ponižni k»4=85 P. lavero. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon it. 834. 37—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove iedelke prepričala me je, da sem 7ačel Ram izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz NorvedSkega Izvrstne sladčice podobne onim. ki dohajajo iz inozemHtva Te Nladčioe imajo isto moč kakor kofra-nova voda in glavice (KapnuM, laž| se, pro7.iva.|<» in prebavijo ter se prodajajo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na ene.i plati vdobljeno ime izdHovat.elja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo t lekarnici Prendini v fikatljieah po 40 kr., prodajejo xe tudi v VBeh večjih lekarnah v druzih deželah. FUUlLKi c. fc pri?, avstr. M\m zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V Napoleonih oa 4-dnovni odknz 2'/4% 8- . 2«/,°/. 80- „ 2»///« 30-dnevni odka: 2«/« 3-mesečni , L «- - . 2 ■/,•/. Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri hg nahajajo v okrogu, pripozna ho nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija. Okrožni oildel. V vredn. papirjih 2°/0 na v«ako avnte. V napoleonlh brez obrenti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvpv, Tropavo, Koko kakor za Zagreb, A rad, Rielitz, Gablonz, Oradeo, Herman otad t. Inomost. Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Solnograd, — brez tro Ako v. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-9 pri odbitku l°/oo Provizije. P r e d u j m i. Sprejemajo se vsakovrntna vplačila pod ugodnimi pogoji. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru & odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Kur-linu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti objesti po pogodbi. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat •li srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. NaSa blagajna izplačuje nakaznico narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem curBU. Trst, 1. aprila 1893. 12 -24 fOBBZSKSSI DROGERIJA na dobelo in drobno G. B. ANGELI 104-98 TRST ,2~12 Corso, Piazza della Leijno gld. 1.20. 7i> in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice k