(lovi C E
►
►
►
noro meato
LETO V.-šl. 12
V KOČEVJU, DNE 19. MARCA 1960
Cena 15 din
Družbeni plan občine Ribnica
NOVI ZAKONI IN UREDBE
V Beogradu je bila seja Zveznega izvršnega sveta na kateri so razpravljali in sprejeli poročilo
Z IS za leto 1959. Ugotovili so, da smo lani presegli proizvodnjo, predvideno z družbenim planom, v vseh
V preteklih dneh so imeli v ribniški občini zbore volilcev, na Okrajni družbeni plan predvide-katerih so razpravljali o osnutku občinskega družbenega plana in pro-	va za občino Ribnica 500.000 di-
računa za leto 1960. Menimo, da je prav, da se tudi širši krog	narjev sredstev za izdelavo načr-	nanneah	^eospoda^tva^in"^! =mn
Uudi seznani kaj predvidevata proračun in družbeni plan ribniške	tov za nadaljevanje regulacije po-	dosegli	visoko	poveča n Ip	vi
občine, zato bomo v tem sestavku nanizali nekatere njune značii- toka Bistrica. Za nadaljevanje re- '	"
nosti.	gulacije potokov Bistrica in Sa-
_	_	,.	....	, ,,	jevca pa je pogoj, da se ustanovijo
Proračun za leto 1060 znaša podpore (70 oseb) v višini nad 2	xnelioraciiške Skupnosti
133,500.000 dinarjev. Od tega zne- milijona 300 tisoč. Otroškemu vrtcu	'	W
dikov potroanje in narodnega dohodka.
Sprejeli so osnutek zakona o gospodarskih prestopkih. Z osnutkom
ska je velik del in sicer nekaj	Ribnica so namenili 600.000 din,	. ^ ®r®<^110 ceste na	Veliki gori	zakona	o sodnih taksah, ki so ga
manj kot 42 milijonov, namenjen	za podpore otrok padlih borcev	je™® nadaljevali.	Zgradili	jo	sprejeli	na se.ii, je rešeno vprašanie
za prosveto in kulturo. Za potrebe	640.000 din, za podpore žrtvam fa-	:?g0. n,eka1,, km-	Sredstva	v	sodnih	taks. Nadalje so sprejeli
državne uprave je predvideno nad	šističnega terorja 510.000 din itd	vlšim Ia^OO.OOO din so	določena	v	osnutek	zakona o jugoslovanskih
—	- ■	••	’	—	- •	-............... ' okrajnem družbenem planu.	-4—J—°----------,-’1 -- *—»•
standardih. Sprejeli so tudi spre-
33 milijonov, za dotacije družbe- Precejšnja sredstva so določili za	,	,
him organizacijam in Stanovani- oskrbnine v mladinskih domovih,	Gradbena dela v Občini bo tudi	membe	zakona	o	davku	na	osebni
ski skupnosti Ribnica skupno 8 mi- in sicer 900.000, za šolske mlečne	v tem letu izvrševalo gradbeno	dohodek.	S	temi	spremembami	je
lijonov.	Zdravstvenemu domu Rib-	kuhinje 700 tisoč dinarjev, zdrav-	podjetje »Gradbenik«.	Predvideno	ukinjena tudi občinska davčna do-
nica 3	milijone, Veterinarski po-	1 jen je članov ZB 250.000	dinarjev,	:1e. da	bo v tem letu zgrajena	™da,na davek na osebni dohodek
staji Ribnica en milijon, za social- Počitniške kolonije 650.000 dinar- umetna sušilnica na Opekarni. In- državljanov.
no skrbstvo 9,328.000, za zdrav- jev itd.	ves tiči je — 7 milijonov din — bo , ^°d drugimi predpisi so sprejeli
stveno	zaščito 8,900.000. za nego-	v postavki ki govori o	negosoo-	dobila	Opekama kot	posojilo od	tudi spremembe uredbe o družbe-
investicije 7 milijonov	damMh investicUah ie	"čii	0bL9'	)» dal	^11°	nih invest, sklad. m druge uredbe.
650 tisoč, za komunalno dejavnost znesek določen za novo mostno	zdruzemh sredstev gospodarskih
nekaj manj kot 4 milijone dinar- tehtnico v Ribnici, in sicer 2 mi-	organizacij. Naj omenimo da je
Jev itd.	lij ona 500 tisoč din, za popravilo	združevanje sredstev gospodarskih
Razdelitev sredstev proračuna na ribniške«*^ gradu 2i milijona din,	or£anizacli velik korak naprej v
f>osameene šole izgleda takole: za geodetske izmere Ribnice en mi-	gospodarskem napredku občine.
Osnovna šola Ribnica 18 milijo- lijon din, elektrifikacijo v vasi	Družbeni plan govori o ukrepih
nov 900 tisoč (v tej številki so za- Zadolie 800.000 din. za adaptacijo	v trgovski mreži, o gostinstvu in
Ko smo pripravljali to sliko za tisk, v prepričanju, da se je zima poslovila, je zapadel nov sneg. Upamo, da je bil zadnji, saj bo v ponedeljek že prvi spomladanski dan
Priprave za kongres Socialislične zveze
vir1"6	—Sv l0Č1 do tinske konference so pokazale plod- dovolj, da njihovo delo samo
^nadeni osebni in materialni iz- ribniške lekarne 500.000 din, za turizmu, obrti, komunalni dejav- ciatistične zveze delovnih ljudi Ju- roč j ih' ‘udeTstvovrnja" ^a^poMo in^uTmerja^i^ihovo5*^1 l tki' kar velja tudi za ostale šole), vodovod Otavice '500,000 din itd. nosti m drugem. S povečanjem ob- goslavije. Na ta veliki dogodek se Socialistične zveze je bilo izvršenih Socialistična zveza na j' bo tolmač
osnova šola Dolenja vas 3,450.000	Precejšnje breme proračuna bo	čine so dane tudi večje možnosti	skrbno pripravljajo člani SZDL po	vrsto akcij.	SZDL je	bila	tribuna dela ljudskega^odbora' člani na
osnovna šola Sodražica	plačevanje anuitet, ki izhajajo iz	za razvoj gospodarstva na vseh	vsej naši deželi.	preko katere	so se	odvfiale	n™	P&
°.'00.000 din, osnovna šola Sušje	preteklih let. Obveze in garancije	področjih dejavnosti. Za uresničitev	Najboljša priprava za kongres so	vsega, kar
1.600.000	din, osnovna šola Gre-	znašajo v tem letu 11 milijonov	predvidenih nalog pa bodo potreb-	bile občinske konference SZDL. Na	ših kraiih
fior 1,394.000 din, šola Grčarice 638 tisoč dinarjev.	ti napori in prizadevanja vseh ob-	"	""	”
1.338.000	din, šola na Gori 1,180 Družbeni plan občine Ribnica čanov.
tisoč din, in šola na Velikih Polja- zahteva sledeče: Povečanje proiz-	-r-
nah 900.000 din.	vodnje v vseh gospodarskih pano-
Med drugimi večjimi vsotami za gah, predvsem v kmetijstvu in v kulturnoprosvetno delo naj orne- lesni industriji, ki so osnova gonimo Delavsko univerzo Ribnica, spodarstva v občini. Povečati bo
Najboljša priprava za kongres so vslga, kariero storjenega v na- "v" dneforedto^^m^al bi
izkušnje dela SZDL t^SSTSSSffJSiSi
"vsrSh sssTija«: r^na^sSko^ue sfflrs
pravljamo na kongres Socialistične lik in načinov tekmovanja je ve-
„ k, Tk wtb -B.	10 lei delavskih svetov SiSaSraSSS
za katero so namenili skupno 756 treba produktivnost dela in boljše	riie v, konkretnejšemu rcipvani,,	t , organizacije, lo
tisoč dinarjev. Za izvenšolsko pro- izkoriščati obstoječe kapacitete. In- T.etno	_ ..	, , ._.,	.. .ui-	_,_..	. e. l°vanje bi dalo lahko tudi no-
sveto so največ namenili za šti- vesticije
pendije srednješolcev in visoko- vsem	IH_____	_
,Š,Qlvie$L (4907nnmeondjStoV)’ in SiCer	sovino, gostinstvo, uslužnostno obrt	moupravlj^ija'delavske^sveie	v^bi^voliTev organov^delavskega	M^o'st"SZDL*'je.^da^spremtia
mi 2,700.000 din.	in družbeni standard.	in	upravne odbore. DS in UO so	samoupravljania. V prior a v ah na	delo krajevnih	odborov
=3a,ko so razDoredili izdatke za	Osnutek družbenega plana	ne	se	razvili iz skromnih začetkov, ki	voli'.ve nas mora vaditi misel da	organizacij in	društev
socialno varstvo? Naivečjl znesek	predvideva porast delovne sile.	ra-	so	si morali formo dela šele iz-	uspeh podjetja v veliki meri za-
socialne zen za tiste gospodarske organiza- oblikovati.	.
kulturnem področju
-------	Vsekakor bi bil to lep prispevek
samoupravljanja. V pripravah na delo krajevnih odborov, množičnih V. kongresu S7.pt-1
itd. Ni pa	-žem
so določili za splošne
BONI ALI GOTOVINA
Prejšnji teden je Zvezni sekre-"'•rja.t za finance izdal navodilo
. 'Zvajanju uredbe o izplačeva-nju nadomestila za povečane sta-hovanjske najemnine.
Po tem navodilu prejemajo nadomestijo tudi vse osebe, ki so začasno izven delovnega razmerja. Nadomestilo se v gotovini izplačuje vsem, ki stanujejo v tujem stanovanju, ne glede na to, Plačujejo najemnino ali ne. Nadalje prejmejo , gotovino tudi ‘Isti, ki sicer imajo svoje stanovanjc, ne stanujejo pa v njem m plačajo najemnino za stanovanje v katerem bivajo.
Solastniki stanovanj pa dobijo gotovino le, če so plačali za oktober 1959 poln znesek stanarine. Ako sezonski delavci v kraju zaposlitve pridobe stanovanjsko pravico, prejmejo gotovino ne glede nato, da imajo v kraju stalnega bivališča svoje stanovanje.	v
Vajencem, uživalcem invalidskega^ in otroškega dodatka bodo izplačevali nadomestilo v gotovini, ne glede na to, če stanujejo v svojem stanovanju. V bonih bo dobil nadomestilo lastnik ali solastnik stanovanja, če stanuje v J1 jem, ali če je to stanovanje lastnina njegove ožje družine. Kot elani ožje družine se smatrajo: fakonci, starši in otroci in vnuki’ če jih lastnik stanovanja vzdržuje. Če stanuje na primer *et v stanovanju, ki je last njegove tašče, bo prejemal nadomestilo v gotovini, med tem ko bo njegova žena prejemala bone, ker stanuje v stanovanju svoje matere.
Navodilo nadalje določa, kako je s sprejeman lem nadomestila *a osebe, ki imajo dohodke iz več vrst delovnih razmerij, o izplači-u nadomestila v času bolezni
‘Ml.
Razčiščena so tudi nekatera dotočila o uporabi bonov. Če je na Primer hišni svet najel posojilo Popravilo poslopja, v katerem •tonujejo tudi lastniki posebnih delov stanovanj, lahko ti z boni Poravnajo svoje obveznosti do hišnega sveta, toda samo za vpla-eilo v sklad za popravilo stavbe, ne Pa tudi za kritje obveznosti ** stroške upravljanja poslopja.
visi od dobrega sestava organov V teh desetih letih ie šlo skozi upravljanja, za kar imamo dovolj
ciie, ki bodo razširile svojo de-
iavnost ali pa ustanovili nove šolo delavskega samoupravljan'a na otipljivih dokazov. V? „ Posvetiti oa bo treba vso tisoče in tisoče delovnih ljudi, ki del°vne storilnosti, so se pri tem veliko naučili. l •1)0 tr?ba tudi sistem Letos so spet na vrsti volitve eo^darskih m.p^n"kU'deMa V vseh novih članov delavskih svetov in
Vkmettiitvn fp nr»dC1-ah'	upravnih odborov. Cas volitev se
V kmetijstvu je predviden porast hitro bliža
kmetijske proizvodnje, ki temelji
150 TISOČ DRŽAVLJANOV V TUJINI!
— —d0_ SEiEiEE	rEHSEsB
na močni okrepitvi	proizvodnje na	bro	pripraviti. Prav v te™ ve-	druge držlve	iSos Itiiko turisti	f01^1 Sode,avC1: pred odhodom v	med Vzhodom in Zahodom. Menilo
družbenih posestvih	in v pogodbe-	lika	naloga sindikalnih rodmMc	dobijo delilo	zf 18 000 dinariev	Jugoslava]° ie ,171avd. da bodo na	tudi. da se bo Adenauer trudil do-
----sodelovanju.	V načrtu je	po podjetjih, predvsem oTčTaTov	med tom ko so doslei dobih samo	razgovorih z jugoslovanskimi dr-	seči. da bi ZDA. Velika Britanija
ia hleva v Ribnici za okrog	ZK,	da bodo prišli na kandiriat™	Ta 12 000 din	° 1 d ° 1	zavmkr v Beogradu na eni strani	in Francija zaostrile stališče do
Letos hodn	n=5a	medsebojno izmenjali mnenja, na	Sovjetske zveze in odklonile vsako
ipfiT nrimrmn 'U1StlCna v°^“	strani ua obravnavali vrsto ureditev v zvezi s spremembo dr-
odveč opozorilo piado^^ki	odvrtih VDraSani s «xlročia dvo- žavno-pravnega položaia Berlina.
.	seotenbra V Rir^f,' w ®,3 t stranskih odnosov med obema dr- • V Južni Koreji so se začele
V Rlml\ YS1 stJ0^! za žavama.	oredsedniške volitve, katere izid ie
Moskovski časopis »Pravda« bil že naprej znan. Predsednik Sing
nem
gradnja hleva v Ribnici za okrog ZK. da bodo prišli na kandidatno 200 glav živine, ter skladišče. Va- listo najbolj razgledani člani dežen poudarek ie treba dati na po- lovnega kolektiva.
večanje živine. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo kmetijske zadruge.
V občini so tri KZ. ki so gospodarsko in strokovno- šibke in bi
Nemara ne bo
da ne bi pri izbiri kandidatov za DS pozabili na mlade ljudi in ženske. V preteklosti se ie često- obisku v Rimu, z vstopnicami
5 dni potovanja, od tega 3 dni na
bilo treba o njih razpravljati, ka-	krat dogajalo, da mladi in ženske	športne prireditve bodo znašati	1e ko™ntirala di^™atskeMod?le	Man ,Ri 1)0 «tirtič izvoljen, ker
ko naj bi se organizirale, da bi bile	niso mogli »prodreti« do tega, da	okoli 25.000 dinarjev.	?led Gvine-i° m Vzhodno Nemčno	je njegov edini nasprotnik pred
kos nalogam ali da bi se eventual-	bi kandidirali. Res ie. da se je	Dodamo naj še. da ie 150 tisoč	ter lz.razl a. hrenričame, da ie	kratkim umrl. Zdai se ie že drugič
no združile z močnejšimi zadru-	stanie glede tega veliko izboljšalo,	Jugoslovanov lani potovalo v tu-	rj0Fn?alizirame stikoy med dvema	zgodilo, da le Sing Man Riiev progami. Te zadruge so: KZ Jurjevi-	čeprav ne bi mogli tega trditi za	jino.
ca, Gregor in Velike Poljane. vsa oodietia.	-ta
lane« Kočevje ie imela 13. marca sindikata tekstilnih, usnjarskih in občni zbor bila lepa. I
tudi jx) vst	______________________________
ročilo predsednika sindikata ie dalo je zvišanje produktivnosti dela in zborovalcem dovoli sn/'Tr! za ob- ureditev sistema nagraievania. V ravnavo. Zboru ie prisostvoval tudi tem cilju so delali tudi na »Teksti-predstavnik Obč. sindikalnega sve- lani«, koliko so uspeti bomo pa vita ing. Saubah.	deti iz naslednjih vrstic. Se prej
Uvodoma so ugotovili, da so biti pa nekaj besed o proizvodnem in sklepi, ki so bili sprejeti na zad- finančnem planu oodietia. niem občnem zboru izvršeni. Ko so Finančni plan za leto 1959 so razpravljali o strokovnih tečajih izpolniti in presegli za 4 % in s tem turistična swnna za kvalificirane delavce, je bilo ustvarili skupni dohodek v višini
deželama pozitiven korak, ki ie v tikandldat umrl pred volitvami? skladu z interesi obeh dežel. Ka- # V Ženevi se ie pričela kon-kor vemo. ie mlada afriška de- ferenca desetih dežel v razorožitvi, žela Gvineja navezala diplomat- Od zahodnih držav so na konfe-ske stike z Vzhodno Nemčijo, kar renči zastopane Velika Britanija, pa ie hudo prizadelo vlado v Za- ZDA, Francija, Kanada in Italija, hodni Nemčiji. Zaradi tega bo via- od vzhodnih na Sovietska zveza, da v Bonnu verjetno prekinila di- Poljska, ČSR. Romunija in Bolga-plomatske stike z Gvinejo.	rij a. Na sestankih z novinarji so
# Zahodnonemški kancler Ade- voditelji več deleeacii govorili o nauer se mudi na uradnem obisku razorožitvenih načrtih Vzhoda in
Obračun dela sindikalne podružnice v „Tekstilani“
Sindikalna podružnica »Teksti- Naloge, ki iih ie soreiel kongres nom. v aoreturi pa ie znašala vred-"ie ie jmala 13. marca sindikata tekstilnih, usnjarskih in	nost izdelanega blaga 595 miliio-
Udelezba na zboru ie gumarskih delavcev v oktobru lani	nov ali za 0 84 % manj kot je
as 2K SC»S JSdJttrZ£ LS?AvTOŠS	“
'!Yldan v primerjavi z le- vore z ameriškim predsednikom # Obisk sovjetskega premiera tom 1958 za 22 % višii.	Eisenhower jem in drugimi vodilni- Hruščeva v Franciji so zaradi nje-
(Konec na 2. strani) mi državniki ZDA. Kakor menijo gov» bolezni odeodili za nekaj dni.
Novi datum obiska ie določen na
Več propagande za domači turizem!
sovjetskega predsednika v Franciji
Pomlad je pred	durmi in z njo	ko prebil, se hranil in prenočeval.	Pripisujejo v svetu velik pomen,
ristična sezona.	Čeprav počasi. Teh vprašani ni mnsnčp rpšiti	v	• Francoski vladi ie poslalo 8
za Kvaiiiicirane ueiavce, je mio ustvaril, sKunm conoacK v višini	se tudi naši kraji uveljavljajo v	enem	letu,	ker	žJhte^aio	dališe	afriških	drža-	skunen	protest	za-
- Jh°r,.ex°t Xs6' 6 6 ml 'ionov dim Proizvodni plan	turizmu. Nai-omemhnejša turistič-	obdobje	in	precejšnja	sredstva	radi	atomskih	poskusov	v	Sahari
t,	n« S hun Iprf , -tea3 • f. nosamezmh oddelkih so na ta- na Postojanka v naših krajih je Marsikaj ie Mio že storjenega m zaradi priprav na nove eksolo-
^rpmaln Inimanb 1	ll-ldml Hči	V Dredlln'cl S01ZT Travna gora. Ta ie zaslovela tudi in napori, ki so bili vloženi za raz- zve jedrskega orožia. Kaže. da bo
niP 7a J ^ n Irphn lzfTaieva: delal> 236-5 tone preje ah 5,4 % že izven ožjih mejah. Dom na voj turizma so že obrobili P^e Francija ostala gluha na proteste.
3^. z fet0	ie	.	Jueoslav:;. inkldii01e
-----U n—‘	n—X-----’------------- x.._	__	, , ...	,	,	letrnn časih.	Ijevati in tempo	še povečata. Raz-	bil sklenjen	sporazum o kulturnem
v Kolpski dolini vabi izletnike	voi turizma naj	ne bo samo skrb	sodelovanju	med obema deželama.
i,*r • e ko^"a v Kostelu. Z	iz-	ljudskega odbora in turističnega	Med drugim bodo izmenjati nred-
boi,samem prometnih vez, bo	vsa	društva, temveč	vseh organizacij	stavnike in	dele-aclie s nodročia
dotina Kolpe postala pomemben in ljudi tiste- kraja.	kulture in umetnosti ter znanosti,
turistična predel.	Pa še na nekai ne smemo poza- Izmenjali bodo tudi študente.
urez dvoma lahko uvrščamo biti — na propagando za obisk • Maruška policija ie v Casa-Kocevje, Ribnico.	Sodražico, Ve-	naših krajev. Nemara smo prav	v	blanci ulela Petnajst tatov, ki so
like Lašče, Turjak,	Ortnek pa tudi	tern preveč skromni...	po potresu v A-adiru ronali no
Vld™1 nekatere druge kraje v	«	tamkajšnjih oristaniščnih skladi-
»rang« turističnih krajev. Vsd ti GLIGORIC PRIDE V KOČEVJE š6ih. Sodijo, da bodo nekatere ob-kraji zaradi svouh posebnostih in Jugoslovanski šahovski prvak sodili celo na smrt.
lic^Jvetia^ilo1 v Purizmuda “ b°" Svetozar Gllgorič bo prišel 23. III. • 12. marca so imeli v Makedo-ije uvenavuo v turizmu.	„	.	.	... nlii potres. Naihuiš! sunek so do-
Za razvoj turizma v naših kra- v Kočcvlc- IstcRa dne bo v hotelu živel, v Tetovu in okoliških krajih imajo velike zasluge turistična Pugled, ob 18. uri igral simultanko iih. Življenje ie izgubila ena ose-društva. Ta delujejo v vseh večjih na 35 deskah, proti najboljšim ko- ba, okrog 50 oseb na ie bilo ooško-kraiih Poleg turistične privlačno- Jevških šahistom	dovanih. vendar lažie. V Tetovu
sti kraja so potrebne tudi dobre	.	in okoliških vaseh ie bilo ooško-
ceste. prometne zveze in ne na- To bo veUk dogodek za kočevske dovanih mnogo zgradb. Materialna zadnje prostori, kier bo turist lah- šahlste.	škoda ie nrecetšnia.
spoznali koristi izobraževanja.
ionov din ati za 1,1 % nad pla-
Na zboru sindikalne podružnice v »Tckstilani«
Občina Ribnica praznuje
26. marca, na dan velike partizanske zmage v Jelenovem žlebu, praznuje Ribnica svoj občinski praznik.
Za letos je pripravljen še posebno pester spored:
V	nedeljo 20. marca, ob 9. uri — v sejni dvorani ObLO
občinska konferenca ZB NOV Ribnica.
V	sredo 23. marca, ob 20. uri — uprizori v domu Parti-
zana Svoboda-Ribnica igro »Dnevnik Ane Frank«.
V	petek 25. marca, ob 11. uri — slavnostna seja Občin-
skega ljudskega odbora Ribnica — ob 20. uri pa bo v domu Partizana slavnostna akademija.
V	soboto 26. marca, ob 9. uri — polaganje vencev na
grobove padlih borcev, zbirališče bo pred LM Ribnica. — Ob 10. uri bo otvoritev turistično-kmetijske razstave v Zadružnem domu — ob 15. uri priredi godba na pihala JLA iz Ljubljane koncert v domu Partizana — ob 20. uri pa bodo v istem prostoru predvajali film »Štiri desetletja«.
V	nedeljo 27. marca, ob 9. uri — v sejni dvorani ObLO
šahovski brzoturnir. Sodelujejo šahisti iz Ribnice in Kočevja — ob 10. uri bo rokometna tekma med TVD Partizanom in garnizonom Ribnica. Tekma bo na telovadišču. — Ob 15. uri pa bo nogometna tekma med NK Kočevje B in »Borac« Ribnica.
VABIMO VAS, DA SE PRIREDITEV POLNOŠTEVILNO
UDELEŽITE!
NOVA DOMAČA ZDRAVILA
Zvezna uprava za medicinsko oskrbo ie odobrila proizvodnjo in prodajo več vrst novih zdravil, ki so pomembna za zdravljenje določenih bolezni.
S »Hidroklortiazidom« — bomo
Loški potok v novi občini
zdravili bolezni zvišanega krvnega dolina podpredsednik bivše sodra-
pritiska. Za zdravljenje revmatičnih obolenj so odobrili preparat »Deksametozan«. Odobrili so še »Diadril« za zdravljenje nekaterih algeričnih obolenj.
Naše tovarne bodo izdelovale nov hipnotik in pomirievalno sredstvo, ki se imenuje »alfimid«. Za zdravljenje obolenj bronhialne in srčne astme pa se novo zdravilo imenuje »Proastman«. Za slabotne novorojenčke so pripravili nov dietetični preparat »Bif», ki je koristen v
Zvedeli smo. da je bil izvoljen danskega razvoia Loškega potoka i podpredsednika občine Loška v novi občini?«
»Najprej bi dejal to. da vsi Potočani upamo, da je bila ta »selitev« iz občine v občino zadnja. — Kakšne so perspektive? Predvsem b treba povečati oziroma ustvariti industrijo. S tem bi bilo vsaj v grobem rešeno vprašanje zaposlitve, predvsem žensk!«
ške občine. Ivan Bambič iz Travnika v Loškem potoku. Ko sem ga obiskal, sem mu zastavil nekaj vprašanj, na katera mi je rade volje odgovoril:
»Tovariš Bambič, mi lahko poveste, kakšne so možnosti gospo-
Kljub izgubi, lepa perspektiva!
V Kmetijski zadrugi v Dragi bo- čiti v pogodbeno obdelovanje 22 ha do lansko poslovno leto zaključili a krompirja. 5 hektarov krmnih oko-
»Uslužbenec matičnega urada tov. Rus mi je že nekaj pripovedoval o ustanovitvi kovinske delavnice v Loškem potoku. Mi lahko poveste kaj več?«
»Preko trideset naših delavcev je že zaposlenih v kovinski delavnici v Ložu. Zadnje čase se tudi precej govori, da bodo pri nas organizirali kovinski obral Prostor so menda že dobili. — V tej delavnica bi bilo zaposlenih najmanj 50 ljudi. Latiko torej samo upamo, da bo ta obrat ustanovljen čim prej... Potrebno bi bilo tudi razširiti lesno industrijo. V »Smreki« bi bilo potrebno po-
prlmerih, ko dojenčku primanjku- Pasivo. predvsem zaradi zadružne- pavin, 20 ha detelje in okrog 18 ha	po nojarmerdk na k£-
je materinega mleka. Izdelovali bo- Ka posestva, ki je bil doslej samo- ovsa.	nov P°ln°iaI™eniK'
do tudi novo zdravilo proti naho- stojen obrat KZ. Zadružno posest- Ker zadruga ne bo več imela pori,, imenovane »Rinitin« Praviio vo je imelo skupno s pašniki 125 sestva, bo lahko tudi boljše poda bo že ta mesec v prodaji. Po- hektarov zemlje splošnega ljudske- slovala. Se naprej se bodo ukvar-membno ie tudi novo kontračen
Osilniška zadruga od Mirtovičev do Žurg
V stavbi nekdanje občine v Osil- posekati staro in nekoristno drev- »Da, težak problem nas niči je sedaj razen Krajevnega ura- je in ga zamenjati z novim, če bi je zaključil upravnik, »ki da tudi sedež Kmetijske zadruge, napravili vse to, bi lahko pridelali mojem ni nerešljiv... Ljudje upa- uspelo skleniti za okrog 50 ha po-
ga premoženja. Vseh površin SLP j ali s kooperacijo in upajo, da v dragarskem predelu je okrog 300 bodo dosegli še lepe uspehe. Od-hekta-rov. — Ker zadružno posest- kupovali bodo tudi še les. Letno vo ni več sposobno za samostojno odkupijo okrog 4000 kubič. metrov delo, so se sporazumeli s Kmetij- les', ki ga preko Poslovne zveze sko gozdarskim posestvom iz Ko- prodajajo »Jelki« v Podpreski. — čevja, da se združi z njimi. Ravno Vse kaže torej, da ima tudi KZ v m	-„-n.	te dni je prepis osnovnih sredstev Dragi lepe perspektive za razvoj.
Ta,ko,bom°	j3z~ v teku.	Sedaj, ko so s kooperacijo že pro
Kmetijska zadruga v Dragi se
v glavnem ukvarja s kooperacijo, težko. Ravno na tem področju pa V začetku so kmetje na to novota- se vsaka zadruga lahko z uspehom rilo gledali s precejšnjim nezaupa- uveljavlja ... njem, ko pa so zvedeli, da jim les, ki ga prodajo preko KZ. plačajo 1000 dinar jev več. so se pri-tare,« čeli radi vključevati v kooperacijo, pa po V zadrugi računajo, da jim bo
cijsko sredstvo, katerega sedaj še preizkušajo.
MODERNE CESTE
Letos bomo pri nas zgradili 600 kilometrov novih modernih cest.
rednih cestišč. Za letošnje gradnje bodo uporabili 25 milijard din.
terega čakamo že nekaj let... Na ta način se bo stanje v naših krajih močno zboljšalo. Ce bodo ljudje dobili zaposlitev lahko doma. jim ne bo treba hoditi do svetu za kruhom ...«
»In komunalna vprašanja?«
»Tu bi poudaril predvsem gradnjo vodovoda. Doslej sta gotovi že dve etapi, gradnia pa je v preteklem letu nenadoma zastala. Vodovod zajema vodo v Travniku pri
ri^^rif	»Mali žagi«. Doslej sta dobili vo-
dnli med ljudi, delo ne bo več tako do že vasl	in delno Hrib.
Upravnik Drago Štimec je ravno podpisoval neke papirje, ko sem prišel tja. Malo sem še počakal, da je zaključil s podpisovanjem, nato pa mi je pričel pripovedovati o delu njihove zadruge.
Nameravali so ustanoviti kmetijski obrat, vendar imajo za to premalo zemlje. Razen tega je zemlja
še več sadja ...«
»Prej ste omenili tudi odkup. Kaj vse odkupujete?«
»Odkupujemo živino, les, zdravilna zelišča, gozdne sadeže in delno poljske pridelke. Lansko leto ie imela zadruga preko 48 milijonov prometa...«
jo, da se bo stanje kmalu izbolj- godb. Največ prijavnic imajo za šalo, da jim ne bo treba iskati travišča, manj za krompir in oko-kruha po svetu ...«	-vec
ZB NA HRIBU IN TRAVNIKU
Ker je v Loškem potoku veliko članov Zveze borcev, delujeta na tem področju dve organizaciji, na Hribu in v Travniku. Tudi delo ZB je lepo. Priprave za občna zbora. ki sta bila pred dnevi, so bile
potrebna pa bi bila še v Travniku, Sagovi vasi in Malem logu. Mali log je najbolj oddaljen, zato bo gradnja do tam največ stala. — L;udi' si močno žele. da bi se gradnja nadaljevala že letos, da bi dobili vodo vsaj v Travniku. — Trudili se bomo. da bi se grad-ni~ vodovoda resnično čim prej nadaljevala in končala, ker je vo-
iravisca manj za Krompir m emu- •	• - “	dovod v naših krajih že nujno po-
pavine. Po planu bi morali vklju- uspesne, prav taKo tuai oocna t b	tudi za razvoi kmetij stv*
zbora. V glavnem je organizacija lre^ tUQ1,, z.a razvo' Kmetijstva.
usmerjena še vedno v reševanje ?;re^.v^erll.	j\
Delo žena v Poljanski dolini
usmerjena še vedno materialnega vprašanja članov. Rešili so že vrsto prošenj za priznanje službenih let ter pokojnin, Žene zadružnice so organizirale svojem govoru obrazložila pomen vendar bosta morali tudi ti dve kuhinjski in prikrojevalo! šiviljski tega dneva. Slavnostno zborovanje organizaciji preusmeriti svoje de-tečaj, kar so naše žene in mladinke je bilo zaključeno z nastopom šol- lo. Materialna plat članov ZB je
ske mladine. Pripravili so raz: pesmi in igrico.
M. W.
z veseljem sprejele. Za kuhinjski tečaj se jih je prijavilo 15 in za
S tovarišem Štimcem sva govo-v njihovih krajih tudi zelo slaba,	rila še o drugih stvareh. Tako je
»Največ se ukvarjamo s koopera-	pogovor nanesel tudi na zaposli-
ti j o ter z odkupom,« je pripeve- tev tamkajšnjih prebivalcev.
doval upravnik. »Naši kmetje so »Nujno potrebna bi bila pri nas	„	... .
kmalu uvideli .da je tak način ob- delavnica, mogoče v sodelovanju s	Šiviljski 10 tečajnic. Z vel.kim za-
delovanja ugodnejši in bolj dono- kakšnim podjetjem, v kateri bi na-	nimaniem so sledile vsemu delu.
sen. Doslej smo že sklenili 104 po- šlo zaposlitev 100 do 150 ljudi. To	Tečaja sta trajala vsak po 80 ur.
godbe za kooperacijo, vendar ljud- je pri nas zelo težek problem, s	KI tub kratkemu času so tečajnice
je še vedno prihajajo...«	katerim se že dali časa ukvarja-	Pridobile precej osnovnega znanja
Doslej so že vključili 35 hekta- mo in iščemo rešitve. Ljudi Je tu	za nadaljno izobrazbo v gospodinj-
rov zemlje v kooperacijo in s tem dovoli, ki bi radi delali, pa nimajo	stvo.
dosegli 64 % plana. »Zanimivo ie kje. Zemlja ie preskopa, da hi lah- Imeli smo predavs"’° iz kmetij- (Nadalj. s 1. strani) tudi to, da ie 9 naprednih kmetov	ko redila vse. Kdor le more, se za-	stva	in	vrtnarstva, pri	čemer so	se
s Hrvaške tudi sklenilo pogodbe,	posli drugje, v Kočevju. Ljubljani,	tečajnice	posebno	zanimale	za Da pa uspehi niso bili še večji.
Precej jih je tudi članov naše za- mnogo jih je tudi v Mariboru...	vzgoio zelenjave. Vsaka bi si rada	je	treba	pripisati precejšnjemu	šte-
druge... Zelo radi tudi kupujejo Veliko jih dela v oozdu, toda za	izboljšala svojo kuhinjsko umet-	vilu	izostankov	z	dela	zaradi	bo-
pri nas umetna gnojila, ker jih hr- vse ni prostora... Občinski l jud- u°st- kar je danes glavni pogoj za lezni. Naj govorijo številke. Bol-
Potočanje
si tudi močno žele, da bi bil tudi zdravstveni dom kmalu dograjen in da bi v njem nastavili zdravnika. S tem bi bilo rešeno zdravstveno vprašanje v Loškem potoku. — Za vsa ta dela, vodovod, v glavn^pov^dUže rošeVa^zato zdravstveni dom, popravila vaških se ho morala organizacija povezati
z ostalimi organizacijami in jim nuditi pomoč pri reševanju različnih komunalnih vprašanj.
Občni zbor sindikata v »Tekstilom"
poti itd., potrebujemo denar. Potočan1 so zadovoljni že z malim, zato tudi upamo da nam bo nova občina resnično pomagala in nam šla na roke. Upam tudi. da se bomo z novo občino, s funkcionarji, dobro razumeli in da bosta z njihovo pomočjo napredovala tudi gospodarstvo in industrija v na-kvalificirane delavce, katere je cr- ših krajih, da se bodo tudi Lo-ganizirala Delavska univerza obi- škemu p. odprle bolje perspektive.«
skujejo 3 delavci, štirje so na seminarju v Kranju, šest ie dokončalo nižji oz. višji knjigovodski tečaj itd. Poudarjeno ie bilo. da bi
vaške zadruge nimajo dovolj...« skl odbor je sicer pokazal razume- izboljšanje ljudske prehrane. Za niški dopusti do 7 dni so znašali v morali delavci pokazati več zani-Najboljši kmetovalec na njiho- vanje, toda tudi tam niso našli	,1 lanskem letu 32.918 ur. jUi, za^7<M> manja za strokovno izobraževanje.
vem območju je predsednik zadru- prave rešitve.« ge. ki vsako leto kuni največ umet- Tamkajšnje organizacije SZDL, nih gnojil. Temu primeren je tudi ZB. ZK in druge, so izbrale komi-uspeh! Lansko leto je pridelal naj- sijo, ki naj bi skušala doseči na več krompirja, to pa tudi zato. ker občini ali na okraju, da hi se v vsako leto naroči pri zadrugi no- Osilnici ustanovil takšen obrat. Do-vo zdravo krompirjevo seme... slej se še niso domenili nič kon-Kmetijska zadruga v Osilnici kretnega ... — Preteklo leto je bil
medijo »Priložnostni zdravnik« in več v primerjavi z letom 1958. Da pja zboru so govorili tudi i r°-nastopile s nevskim zborom. Ude- so za temi urami skriti izgubljeni konstrukciji podjetja (o tem bomo
Tovarišu Bambiču sem zastavil le eno vprašanje, kako pride Potočan v Lož na občino.
»Malo težko ie. res. Iz Travnika se peljemo z avtobusom, ki vozi v Ribnico, do Hriba, od tu do Nov#
vasi. z ljubljanskim. V Novi vari
ležba
je bila zadovoljiva. Prebi- milijoni, ni potrebno poudarjati. obširno poročali v eni prihodnjih tobus, ki vozi na Rakek. — Ml-valstvo nam ie z veseljem pomaga- vse to je imelo za posledico tudi številk) in drugem.	slim, da ie sedai občina že naba-
1 povsod, kjer je mio treDEb z.a-	padec delovne storilnosti, in sicer	Po izvolitvi novega Izvršnega	vila avtobus, ki bo vozil delavce
hvaljujemo se vsem, ki so nam po-	v Dredilnici za 4,75 %. Čeprav so	odbora in nadzornega odbora sin-	iz Loškega potoka v Lož...«
magaH Zaradi tega dob reg a uspe-	v nekaterih drugih oddelkih dvig-	dikalne podružnice ter delegatov Tovarišu Bambiču sem ob	slo-
h-» si želiio za pj____,y. ________ nili storilnost, ie celotna slika	za republiško skupščino in občinsko	vesu zaželel pri niegovem delu	ve-
XVI i ic lij.piv a z.aui up,a v	.,	* /-vV-itiunm 5im nrnom —	“ •	w	ivk/uuhoau oix u	iu in uuviii^jtvu v co u z.dz.vit_i mi i ii ] c^u v tri 11 vi vi u v c—
jemlje v kooperacijo vse kulture, v Osilnici Janez Hribar, poslanec novitev s se oosirnejsim wuKid- takšna, da ie delovna storilnost na konferenco, so soreieli več sklepov, liiko uspehov, da bi se izpolnile
ki tam uspevalo: krompir, koruzo, na bloškem področju, da bi orga- mom-detelje, travnike, okopavine. Vča- niziral kovinski obrat. Našli so tu- Kakor vsako leto po osvoboditvi, sih tudi žita. vendar ta v majhni dl primerno poslopje. Obljubil jim smo tudi letos praznovali 8. marec meri, ker tam ne uspevajo dobro. je. da bodo dobili stroje in izučili in še jaosebno njegovo 50, obletnico.
Osilniška zadruga sega od Mirto- kader, vendar do izvršitve tega na- Na predvečer je bil sklican zbor vtčev do Žurg in obsega 18 vasi, črta ni prišlo...	žena. na katerem je predsednica v
ki so raztresene ob cesti in po okoliških hribih. Zemlja ob Kolpi je kolikor toliko dobra, v hribih pa je zelo slaba. Ker je teren močno razbit in skalnat, ni mogoče uvesti strojne obdelave. Zato se ie zadruga odločila, da bodo usmerjali kmete predvsem v živinorejo.
Kraške jame pri Grčaricah
V okolici Grčaric je veliko lepih in zanimivih kraških jam, ki pa so po večini še vse neraziskane.
_________ _ __________ Skupina mladih fantov iz vasi si
V zadrugo so vključeni tudi je zadala nalogo, raziskati in ure-kmetje iz vasi Zamost in Hrvatske diti kar največ jam, tako da bodo onstran Kolpe.	lahko dostopne tudi drugim lju-
»Rad delam z ljudmi, ker so do- dem. stopni in radi poslušajo koristne Kmalu nad vasjo v gozdu je v nasvete...«	majhni dolini »Jama pri Kablu«,
tu pa pridemo po rovu, ki se strmo dviga in spušča, v drugo, večjo
enega zaposlenega padla za 2.38 % v primerjavi z izdelano količino blaga na enega zaposlenega delavca. Zaradi bolezenskih dopustov so morali najemati novo delovno silo. Prt vsej stvari pa je treba razumeti, da imajo zaposlenih precej žensk, ki so mapf odporne proti bolezni kot moški. Zato so v nočni izmeni povečali številko moških.
Nagrajevanje no učinku dela. s katerim so začeli lani, ie pokazalo
ki jim bodo služili pri bodočem delu.
kot napotilo vse njihove želje in načrti in da se z novo občino dobro razumeli.
-m-	-vec
dvorano. Po tleh ie mnogo jamic ^obre “^tate P^adevali sj“'to-
ki so ob deževnem vremenu polne vode.
do, da bodo ta sistem še izboljšali in izpopolnili ter uvedli komoleks-
Vsekakor so v tej dvorani zelo no nagrajevanje no enoti proizvoda, zanimivi kapniki, ki jih je lepo Pozitivno ie da se ie v nodietiu števno in se v soJu.flekteične^eP- J^ato število nesreč pri delu. To
je treba pripisati ukrepom HTZ ko
ne svetilke lepo svetlikajo. Jama še ni dokončno raziskana, mladi
»Kako pa je s sadjarstvom v va- kakor so jo mladi jamarji Imeno- jamarji pa nameravajo nadalje-
^Pri nas je sadovnjakov precej, vendar so močno zanemarjeni. Lastniki bi jih morali gnojiti in ne„~.,ati! Ker na tega ne delajo, jih bo morala zadruga opozoriti.
vali. Vhod v jamo ie lahko dostopen, dno jame pa razsvetljuje dnevna svetloba. Dno jame je dolgo približno pet metrov, nadaljuje pa se v leno vzpenjajočem se mar^ tudi ostali pomagali, rovu, ki se kmalu razcepi. V tem
vati delo spomladi. Razen te jame imajo fantje v načrtu še dvanajst drugih neraziskanih kraških jam. Prav bi bilo. da bi pridnim ja-
Sadovnjake hi bilo potrebno strniti, delu jame je manjša dvorana. Od
-vik
misije in varnostnemu tehniku, ki ga imajo v podjetju. Člani kolektiva naj bi se v večii meri ket doslej interesirali za gasilsko službo v podjetju.
Strokovno izobraževanje delavcev daje takole sliko: Strokovne ročaje za kvalif'C'rane in visoko-
Te dni so po vseh podjetjih in ustanovah zbirajo člani sindikata na svoje letne občne zbore. Razpravljajo o delu svoje podružnice In uspehih ter pomanjkljivostih vsega kolektiva. Na sliki: delovno predsedstvo občnega zbora sindikalne podruž. Lesno- industri jskega obrata KGP, ki je bil minulo soboto v Seškovem domu
Glas o ITASU gre po vsej državi...
•	IT AS — Industrija transportnih sredstev Kočevje v marcu 1960.
•	Mlado podjetje z mladimi ljudmi, ki postavljajo temelje velike industrije.
•	IT AS — podjetje z neslute-nimi možnostmi za razvoj.
Bil je pust marčni dan. ko me je zanesla pot na obisk v podjetje. 2e na dvorišču sem imel priliko videti večje število cementnih silosov, ti so'bili pripravljeni za odpremo. ki so ponesli glas o ITASU v vse kraje naše dežele in tudi izven nje. Cementni silosi, posebno tisti veliki stabilni silosi, so se ml zdeli kot vsemirske rakete, ki samo še čakajo, kdaj bodo vzletele.
Ker je imel nrav tisti čas kolegij podjetja sejo. sem izkoristil priliko in šel s prijaznim spremljevalcem na ogled posameznih obratov.
Bivša mizarska delavnica ie po velikem požaru skoro že popolnoma spremenila svojo podobo. Zvedel sem, da bo v spodnjih prostorih ključavničarski oddelek in oddelek za vajence, v zgornjih prostorih zgradbe pa bodo uredili pisarniške prostore.
»Vidite.« me je opozoril moj spremljevalec, »tu bo na montažni oddelek.« Zadevo so tako rešili.
da so med dvema zgradbama raztegnili streho, pod njo pa bodo. kot smo slišali, uredili oddelek za montažo.
Na nasprotni strani ceste sem si ogledal oddelek za izdelavo stabilnih silosov. Videl sem velike kolose bodočih cementnih silosov, ki naredilo na vsakega prišleca mogočen vtis. Mladi ljudje so se urno obračali pri delu. Vse je preračunano, vsak ve kje je njegovo mesto v delovnem procesu. Tu naredijo stabilne cementne silose v »surovem« stanju, potem pa jih dajo v roke pleskarjem.
Pot me je vodila v sosednji oddelek. Tu izdelujejo ogrodje (šasije). vse okovje in ostale dele za prikolice. Tudi v tem oddelku imajo veliko dela električni varilci. V zadnjem delu velike hale je bilo vse v svetlobi...
Naredil sem kratek sprehod po strojni delavnici, kjer onravliajo v glavnem pripravljalna dela, takoj v sosednjem oddelku, ki mu pravijo strojni oddelek, pa dokončno obdelalo potrebne naprave za njihovo proizvodnjo. V tem oddelku
imajo štiri železostružnice, v drugem oddelku na dve.
»Kako ste na plačani,« sem se ustavil pri delavcu srednje postave. Za hip ie prenehal z delom in mi odgovoril: »Plačani smo po učinku dela. Postavljene norme v našem oddelku presegamo od 25 do 30 %, mesečno pa zasluži kvalificirani delavec do 25.000 din.«
Mojster, tako se mi je predstavil je dejal med drugim, da primanjku ie kvalificiranih delavcev-strugarjev, strojnih ključavničarjev in kleparjev.
Ropot strojev naju je spremljal od oddelka do oddelka. Tudi v montažnem oddelku je bil tak trušč, da sem spremljevalca komaj razumel, ko mi je razlagal to ali drugo stvar.
Iz vsega kar sem videl in slišal sem si ustvaril sodbo, da je ITAS pravzaprav šele v razvoju, zato se nisem čudil nekemu delavcu, ko mi je dejal: »Pridite čez dva meseca, takrat boste imeli priliko videti snet veliko novega.«
ITAS raste in se razvija. Nenehno spreminja svojo podobo in
raste v močno industrijsko podjetje. Za to ima vse poCToie ...
»Potrebe na trgu so veliko večje, kot pa so naše zmogljivosti,« mi je 'f razgovoru povedal direktor podjetja tov. Cuk. »Trenutno smo edino pod jeti e te vrste v Jugoslaviji in smo brez konkurence. Prav to pa nas sili, da podjetje razvijamo čimprej in v čim večji meri. Prav sedaj so najidealnejše priložnosti za razširitev in povečanje naših kaoacitet. Povedal bom samo en primer:	Hidrocentrala Baina
Bašta v Srbijo bi rabila za svoje potrebe naših proizvodov v vrednosti ene mili jarde...«
»Rabimo tehnični kader, kvalificiran kader, delovno silo« je spet nadaljeval tov. Cuk. »Potrebna bi nam bila tudi stanovanja ...«
Zvedel sem, da ie veliko povpraševanje do izdelkih ITAS v raznih krajih dežele. Za Zagreb morajo do 1. maja pripraviti 85 cementnih silosov. Naročnike imamo v Ljubljani, Reki. Skopliu, Novem Sadu, Splitu... Naročila so vedno večja... Z Balno Baš to so
v dogovoru, da bodo izdelali za njih opremo za celotno rinfuzo — transport cementa.
»Vaš proizvodni plan za leto 1960!«
»550 milijonov, ki pa bo verjetno presežen. V tem letu smo predvideli izdelavo 280 stabilnih cementnih silosov od 10 do 14 ton nosilnosti. 30 kamionskih in prikoličnih silosov. 100 prikoličnih 14 tonskih cementnih silosov... Poleg tega smo sklenili pogodbe o koprodukcijskem sodelovanju z Mlinostro-jem Domžale za izdelavo transportnih polžev za cement, s »Tehtnico« v Celju pa za izdelavo dozirnih vag za cement. To so novi proizvodi v našem podjetju. S tem bomo izpopolnili opremo za prevoz cementa od cementarn do gradbišč ...«
»Kako pa je s surovinami, ali vam jarimanjkujejo?«
»Kompresorje nabavljamo v Avstriji. Dobavo za leto 1960 imamo urejeno in pogodbo sklenjeno v vrednosti 63.000 dolarjev. Problem pa je z nabavo pločevine, ki 1o nabavljamo pri nas, in sicer pločevine debele 5 in 6 milimetrov.«
Še bi vam lahko na dolgo in široko pripovedoval o ITASU, o njihovih načrtih. Ti govorijo tudi
o izdelavi stabilnih silosov z nosilnostjo 100 ton. Pripovedoval bi vam lahko tudi o obratu »Stojna«, ki je od 1. januarja v sklopu podjetja ITAS. Izdelali naj bi v tem letu 100 avtomobilskih prikolic.
Za velikopotezne načrte — z njihovo realizacijo bi imela korist vsa naša skupnost, jim primanjkuje delovne sile. Sedanjih 200 in nekaj čez zaposlenih ljudi bo težko zmoglo uresničiti vse lepe načrte. Nemara ne bo pretirano, če povem, da bi se tu lahko zaposlilo še kakih 300 ljudi. Seveda pa ie to vprašanje povezano z novimi stanovanji, stroji, novimi obrati, investicijami... Vsekakor pa lahko trdim, da se vsak dinar vložen v to podjetje bogato obrestuje...
Skrb za rast ITAS naj ne bo samo kolektiva, temveč vse komune, saj bo prav to podjetje lahko prinašalo komuni sredstva in prispevalo k splošnemu dvigu gospodarstva na tem področju.
Ob slovesu me ie spremljala prijetna nesem strojev, ki pojejo dan za dnem. Ob njih pa gibčne roke delavcev izoblikuieio cementne silose, ki so zaradi solidne izdelave ponesli glas o ITAS v vse kraje naše dežele in še čez...
K. Oražem
Obvestila
delavskih univerz in klubov
MJ KOČEVJE
V	torek 22. marca bodo naslednja predavanja:
V	Kočevju v Šoli za starše: Sto teli Jolanda — »Prehrana v družini in družinski proračun«.
V	šoli za mlade: prof. Franc Pedi ček — »Pogoji za srečen zakon«.
V	Stari cerkvi: Peter Šobar — »Kratek pregled delavskega gibanja in dela KP na Kočevskem«.
KLUB VELIKE LAŠČE
V	torek 22. marca bo ob 19.30
uri predavanje »Od Soluna do Bpidaurusa« (vtisi iz Grčije) ■spremljano z diafilmom.
0 prosvetnem delu in šolstvu v Osilnici
»Prosvetno društvo pri nas v doma iz oddaljenih krajev, iz hri- soma pa bodo ustanovili tudi dru-Osilnici ima izobraževalno in bov. in zelo težko hodijo na vaje. ge krožke. Šolska zadruga ima dramsko sekcijo, ter kino. V dram- V okviru dramske sekcije deluje nekaj šolskega zemljišča, vendar
LETNI ZBOR KOČEVSKEGA PARTIZANA
50-letnica telovadnega društva
Člani društva TVD Partizan Ko- kulture izven Kočevja. Tako je bil
ski sekciji sodelujejo pionirji in tudi recitatorski krožek, v katerem je zemlja zelo slaba. Tam bodo čevje so imeli 14. marca občni propagandni nastop z mladinskimi
ostala mladina. Šolska in Izven- se otroci uče recitirati. Moram jih uredili sadovnjak.
šolska mladina skupno priprav* pohvaliti, ker so nekateri resnično ljata različne igre in proslave
zbor. Udeležba na zboru je bila oddelki na mladinski proslavi v
Na pomlad iim bo KZ odstopila lepa. posebno iz vrst mladine. Papežih in na otvoritvi telovadi-
Tako mi je pripovedovala upraviteljica Osnovne šole v Osilnici, ko sem jo obiskal. Pripovedovala mi je o njihovem delu in težavah, o načrtih in željah. Precej časa sva
nadarjeni. — Kadar je treba org«- nekaj zemlje ki jo bodo nato ob- Zbora so se udeležili tudi pred- šča v Predgradu. Take propagandne nizirati kakšno proslavo, nismo ni- delovali. Ker nimaio strokovnja- stavniki SZDL, Planinskega in Tu- nastope bodo imeli tudi letos. Skle-koli v zadregi za .material’...« kov, ki bi jih vodili, so se povezali rističnega društva. NK »Kočevje« nili so, da bodo vsa razpoložljiva
in drugih društev.	sredstva društva uporabljena v te
Iz podanih poročil o delu dru- namene. Zaradi tega se bodo ome-
Na šoli so dobili nekaj tamburic, z najboljšimi kmetovalci. — Na žal pa otroci ne znalo igrati na- šoli imajo tudi podmladek RK.
nje Lani	so nameravali poslati	Vsakih 14 dni imajo zdravstvena	štva povzemamo, da je bilo društvo	jili v sodelovaniu na večjih prise prijetno pomenkovala, tako da	nekaj ljudi na tečaj v Ljubljano,	Predavanja, ki jih vodi upravite-	lani zelo aktivno, čeprav to širši	reditvah republiškega ali zveznega
sem v pogovoru zvedel mnogo za-	ker pa se	jih ie premalo prijavilo	ljica. Organizirali so tudi zdrav-	javnosti ni bilo znano, to pa zato,	značaja. Nastopi na teh priredit
nimivih stvari...	iz drugih krajev, tečaja ni bilo. stveni tečaj za žensko vaško mla- '	'
»Šolska mladina je navdušena Nujno bi potrebovali nekoga, ki dino. Obiskuje ga 12 mladink, ki
za kakršnokoli delo. Radi priprav- bi otroke naučil igrati in vodil mali se za predavanja močno zanimajo.	______ _________________________
ljajo proslave in igrice, težava ie	»orkester«.	Z upraviteljico sva se popovo-	vadili, predvsem pa so se priprav-	za poživitev dela 'telesne kulture"v
le v tem. ker nam primanjkuje	,Kakor	^ de1ala sodeluje1o	rUa že ° marsičem. Pripovedovale	liali za zvezni zlet telesne kulture	stari cerkvi. Kuži ju, Koprivniku
------------------------------- rekvizitov in časa. Večina otrok le otroci na vseh Drosiavah. Tudi le- 011 1e’ da , k<^n®1 čaka oomladi. v Beogradu. To ie vzelo veliko ča- in Osilnici. Brez dvoma ie to zelo
tos so pomagali organizirati oro- ^'e(^.a^	°?	resnično lepo. sa. Zleta se je udeležilo 45 mladin- pohvalna misel, da bo tudi v na-
44	I v ■	TV slavo osmega marca. — lzobraže- y.elik° zanimivlh krajev ie tam. cev in mladink ter oiomr.iev in pio- štetih krajih telesna kultura dobila
11 poslušalcev na predavanju O IT valna sekdia pri našem društvu 83101,31 vsak0, nedeljo se odpravijo mrk. Z zleta so prinesli nepozabne svo1e mesto
j-__________ 1___1______j_____ ... s šnlarii na izlet. nriklinAi na co vti.se.	___~___
ker ni bilo večjih zunanjih prire- vab so bili zvezani z velikimi fi-ditev kot druga leta.	nančnimi stroški.
V društvu so se lani pridno Društvo se namerava angažirati
Plakati in objave v časniku so vabili na zanimivo predavanje inž. Gorazda Oblaka »O televiziji«. Prireditelj. Delavska univerza Kočevje, je za tako zanimivo predavanje določil veliko dvorano množičnih organizacij v prepričanju, da bo dvorana polna poslušalcev.
V torek, ob 8. uri zvečer. Predavatelj, pomaga mu upravnik DU, se trudi, da bi televizijsko anteno Dostavil tako, da bi se le prikazala
Jugoslovani gredo na streho sveta
V sredo je iz Ljubljane odpotovala 7-članska ekipa sloven-skih planincev s ciljem osvojiti ®nega izmed orjakov Himalaje. V tem gorovju, ki meji Indijo in Ki-«isko, so najvišji vrhovi na svetu. Jj ekipi sta tudi zdravnik in novi-nar. prvi bo skrbel za zdravje, arugi pa za obveščanje javnosti.
Njihova oprema, ki je izdelana v domačih tovarnah, je težka 3 tisoč kilogramov, od tega odpade polovica na hra'' - Poleg posebne opreme, ki je potrebna za pleza-nie po večnem ledu, tu mislimo Predvsem obutev in obleko, ima ekipa še veliko zalogo zdravil in celo 5800 litrov kisika. Seboj imajo tudi plin za kuhanje. Vsa oprema 3e veljala 10 milijonov dinarjev.
Namen Himalajske odprave je. da v svetu pokaže sposobnosti jugoslovanskih alpinistov.
je povezana s kmetijsko zadrugo in slika na zaslonu televizijskega delavsko univerzo v Kočevju. Do-sprejemnika.	,	islej so bila organizirana že tri
»Verjetno nas več ne bo,« je ne- kmetijska predavanja. Ljudje si-koliko prizadeto dejal predavatelj cer še niso navajeni na podobna in nas povabil, da prisedemo k mi- predavanja, zato tudi obisk ni bil zi in predavanje je začelo. Pre- najboljši, upamo pa da se bo sta-štejem poslušalce in ugotovim, da nje kmalu popravilo...«
s šolarji na izlet, priključi Da jim tudi ostala mladina ...
-vee
vtlae:	_ ,	. _	V programu društva je, da se
Tekom leta se je Partizan orne- bodo udeležili »Pohoda ob žici jil na propagando za razvoj telesne okoli okupirane Ljubljane«, sodelovali bodo na vseh prireditvah za
Misli ob izvedbi IVušifemjn »Dr.« v Fari	^u:cZ,m K
melj. Loški potok, Rakek. Unec,
V Vasi - Fara deluje kulturno dosti zaostajali tudi ostali igralci. Planina, nas je 11.	Mnoge raje imajo ljudje igre, prosvetno društvo, ki ima izobra- tako učiteljica Olga Malnar v vlo- Osrednja prireditev društva pa
Čeprav zelo zanimivo predava-	celo bolje kot kino. Najbolj na-	ževalno in dramatsko sekcijo. —	gi Slavice, Marija Panič v vlogi	bo proslava 50-letnice ustanovitve
nje. so bile moje misli lep čas pri	vdušeni so nad komedijami. P;ro-	Igralci so že dolgo pripravljali in	Klare, Stane Klarič kot Milorad,	prvega telovadnega društva v Ko-
vprašanju: ali je to mogoče, da v	svetno društvo bi ljudem rado	vadili veseloigro srbskega drama-	Ivanka Obranovič kot gospa Dra-	čevju, obenem pa proslava 10-let-
mestu. kjer živi nad 5 tisoč prebi-	ustreglo, vendar zelo težko dobijo	tika Branislava Nušiča »Dr.«, ki	ga, Jože Klarič kot dr. Reiser in	nice delovanja TVD Partizan Ko-
valcev, ni več kot 11 takih, ki jih	primerne tekste. Zadovoljiti se	so jo uprizorili 28. febr. v Fari,	Darinka Mohar v vlogi služkinje,	čevje.
zanima televizija? Kje so vsi tisti morajo oač s tem. kar imajo. — 1. marca pa ponovili na Brodu. Otroka Pepiko je srčkano pred- Predvidena so tudi taborjenja ob mladi, ki se navadno gnetejo ob Imajo tudi šolsko knjižnico z okrog Vsebina igre je naslednja: Bo- stavila učenka Ivanka Švegelj. Kolpi, kjer namerava ustanoviti sprejemnikih v klubih?	400 knjigami ter	potujočo kniiž-	gataš, po imenu	Života, ima sina	Čeprav	je	trajala	igra tri	ure	so	Okrajna zveza za	telesno	vzgojo
Iz razmišljanja me prebudijo	nico. V knjižnico	ljudje radi za-	nesposobnega za	katerikoli poklic,	vsem	hitro	minule,	to	pa	zato.	ker	Ljubljana stalni center	za	vzgojo
predavateljeve besede, ko poudarja, bajajo...	Oče pa mu ie hotel na vsak način je igra vsem zelo ugajala.	prednjakov kočevskega in dolenj-
da je Kočevje med prvimi mesti »Sodelujete tudi s Hrvati,« sem pridobiti naslov doktorja filozofije.	A. Obranovič, Fara skega predela,
dobilo televizijske sprejemnike in vprašal?	Z imenom svoiega sina pošlje po	Na občnem zboru, ki je vsestran-
kakor je obveščen, da iih imajo tu »Seveda! Otroci iz vasi Hrvat- doktorsko diplomo nekega revnega. Vabimo vse prosvetne delavce, sko lepo uspel in dal napotke za zdaj že 24.	sko hodijo k nam, v našo šolo.	a zelo talentiranega sovaščana v	posebno še učitelje, da nam sproti	delo v bodoče, so izvolili nov od-
Pogosto slišimo, da gledalce boli	Hrvatje hodijo tudi k nam v kino.	Švico. Ta pa se tam poroči in dobi	poročajo o kul turno- prosvetni de-	bor, v katerem je nad polovico
glava, slika se trese ni ostra itd.	na proslave in igre. Hrvatski mla-	otroka. Ko ie Života to zvedel, se	javnosti v njihovem kraju oziroma	novih in mlajših aktivnih delav-
Namen Delavske univerze in	pre-	dinci se radi vključujejo v naše	te silno razjezil.	Dejal je, da ga	Soli.	cev društva,
davatelja "a je bil ravno v	tem,	prosvetno društvo	in sodelujejo z	ni poslal v Švico	po ženo in otro-
da na preprost način seznani na- nami pri igrah in proslavah.«	ka, temveč po doktorsko diplomo,
vzoče z delovanjem televizije in »Kako pa poteka delo na šoli?« Po vrnitvi mladega doktorja je z ravnanjem s sprejemnikom.	»Precej trdo je treba delati. V kmalu prišla za njim tudi žena
S pomenka z upravnikom DU šoli je 71 otrok, učiteljici pa sva Klara z otrokom.	_______ __ ___________________ __ __ ___ ___
sem zvedel, da bodo morali javna	samo dve. Na šoli ie osem razre-	Po smešnih zapletih je postala	Ribnica je edina šola te vrste na	venije Ker smo se dobro odrezali"
predavanja v Kočevju opustiti,	dov. Polletni uspeh je bil letos do-	res žena pravega sina — laži-dok-	Dolenjskem, kjer se učijo ta jezik,	so nas povabili v Solit, na iugoslo-
Predavanje stane do 7 tisoč dinar- ber; izdelalo le 85 % otrok.« torja.	Esperanta se uči 25 dijakov. Smo vanski kulturni festival esperanta
jev. če pa ni zanimanja, jim ne	Nekateri starši se zelo zanimalo	Iz dogajanja iere smo spoznali,	učenci šestega in sedmega razreda	Tudi mi ribniški esperantisti"
preostaja drugega. Zanimivo je, da	za uspehe svojih otrok. Redno	da so si bogataši v prejšnjih časih	osemletke. Uči nas profesor Dra-	sodelujemo'v časopisu »Zrna v ve'
je na isto predajanje v Stari cerkvi	prihajajo na roditeljske sestanke,	za denar mogli kupiti celo čast in	gan Gobja. Sestajamo se dvakrat	tru« Za časopis pošiljamo nrknev
prišlo veliko več	poslušalcev, v	nekateri	pa tudi ne. Pri otrocih,	doktorske naslove.	tedensko. Pogovarjamo se v esoe-	ke- različne zgodbe o Ribničanu
Kočevski Reki pa	jih je bilo nad	katerih	tarši ne prihajajo na ro- Najlepše so izoblikovali	svoje	rantskem jeziku, beremo esperant-	risbe a nazaj dobimo notes na
šestdeset.	diteljske	sestanke, je učni uspeh	vloge naslednji igralci:	ske zgodbice, pravljice, povesti in	šegt tudi prispevke U raTnte krt
Vsem nam bo lahko žal, da nam slabši!	Oče Života, predstavil ga je uči- pojemo slovenske narodne pesmi, jev sveta,
bo ušla prilika spoznati zanimiva Na šob so lansko leto ustanovili telj Volf Franc, je imel glavno prevedene v esperanto.	Vsi smo naročeni na esnerantelri
dognanja iz prirode, tehnike m po- šolsko zadrugo, v katero je vklju- vlogo, njegovo ženo Maro je pred- 13. februarja popoldne smo se mladinski časopis »La progreS?
čemh 22 otrok. Organizirali so	stavijala učiteljica Ivanka Pah-	odpeljali v Ljubljano na tretji re-	ki izhaia v Ljubljani in ga z vese-
sadiarski in kmetijski odsek, sča-	nan, njegovega brata Blagoja pa	publ iški kulturni festival. Drugega	ljem prebiramo.
trg. pomočnik Tine Selan iz Fare.	dne, v nedeljo 14. februarja ob 9.	Dopisujemo si tudi z drugimi
Zelo izvirni sta bib tudi gospe iz	uri smo nastopili na festivalu, in	esperantisti. Obiskali bomo espe-
uprave dnevnega zavetišča št. 9, ki	sicer v prvi točki. Mirko Fegic in	rantiste v Mariboru Celju in So-
5ta ]¥. zai*paU, Marija Kranjc in	Tone Nosan sta deklamirala, po-	strem pri Ljubljani Potem pa iih
učiteljica Angelca Sega. Vlogo Ve-	tem pa smo zapeli štiri pesmi. Za	bomo tudi mi povabili k nam
bmiria ie zelo dobro podal Emil nami so nastopili še drugi esperan-	Učenka esperanta Trdan
Bauer. Za omenjenimi igralci niso tisti. Popoldne pa so nastopili sta- Anica, Dol. vas 30 pri Ribnici
V Ribnici se učimo esperanto
V Ribnici se učimo esperanto, rejši esperantisti iz raznih šol Slo-
litike.
Mc
GIBANJE PREBIVALSTVA LOŠKI POTOK
.Rodila je Buček Antonija, gospodinja iz Hriba 13 — deklico Lidijo.
V Ljubljani sta se poročila: Anglic Mirko, uslužbenec iz Malega l0Ra 17. star 30 let in Šega Milka. Uslužbenka iz Šegove vasi 33, stara 21 let.
DRAGA
Rodila je Brinšek Mihaela, gospodinja Iz Lazca 26 — dečka Dra-Rota.
Umrla je Veber Marija, roj. Poje, kmetovalka iz Babnega polja 7, stara 77 let.
KOČEVJE
Rodili sta: Pirnat Ana, gospodi-hia iz Poloma 5 — deklico Jožico in Hudorovič Jožica, gospodinja iz Novih ložin 9 — dečka Ivana.
Umrla sta: Mavsar Jože delavec }z Kočevja, Roška c. 3, star 30 let ju Lavrič Jakob, kmetovalec iz Črnega potoka 10, star 78 let.
KINO
JADRAN, Kočevje: od 18. do 20. marca amer. cinemascopski film »Poslednji voz«, 23. in 24. marca amer. film »Pesek Ivo Dži-ma«, od 25. do 27. marca ameriški barv. vistavis. film »Princ in igralka«.
SVOBODA, Rudnik: 19. in 20. III. francoski film »Dvigalo za morišče«. 26. in 27. marca ameriški barvni film »Bagdadska sirena«. RIBNICA: 19. in 20. marca češki film »Peto kolo«, 26. in 27. marca jugoslovanski film »Štiri de-setiette«.
SODRAŽICA: 19. in 20. mar. francoski film »Čarovnice iz Salerna«, 26. in 27. marca itabjanski film »Bele noči«.
Izdaja ln tiska CZP »Kočevski "*• v Kočevju. Urejuje urednl-®d odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska ***** 14 a, telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina je 500 din, Polletna 250 din in Jo je treba Plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. *Pkoči račun 600-713 prt Kotno-1-265
MM banki Ljubljana, podružnica za Kočevje
VELIKE LAŠČE: 19. in 20. marca poljski film »Kariera N. Dizme«,
26.	in 27. marca jugoslovanski film »Krvava srajca«.
DOBREPOLJE: 19. in 20. marca ameriški barvni cinemascopski film »Interpol«. 23. mar. madžar. film »Nedeljska romanca«, 26. in
27.	marca francoski barvni cinemascopski film »Desiree«.
PONIKVE: 24. marca madžarski film »Nedeljska romanca«.
LOŠKI POTOK: 20. marca poljski film »Resnični konec velike vojne«. 27. marca angleški barvni film »Semenj želja«.
KOČEVSKA REKA: 19. in 20. III. jugoslovanski film »H-8«, 26. in 27. marca japonski film »Godzi-la, morska pošast«.
OSILNICA: 20. marca sovjetski film »Novoletni ples«, 27. marca ameriški film »Gospod 880«. PREDORAD: 19. in 20. marca jugoslovanski film »Naša pota se razhajajo«. 26. in 27. marca »Nore stvari«.
BROD NA KOLPI: 20. marca ital. film »Krik«. 27. marca češki film »Dobri vojak Švejk«.
ŽELIM SPOZNATI
Upokojenec-vdovec, ki je že več let služboval v Ribnici, želi spoznati upokojenko z lastnim domom. Samo resne ponudbe poslati na upravo lista pod »Sožitje«. PRODAM
Ugodno prodam dva nova fotoaparata. Vprašati na Bregu 27 pri Kočevju.	— *—
Prodam kompletno spalnico. — Vprašati pri ing. Janezu Kajfežu na Rudniku.
IZGUBLJENO
Dne 13. II. 1960 sem izgubil od Obrtnega podjetja »Mesar« do Trate denarnico z dokumenti. Najditelja prosim. Ja mi jih vrne proti nagradi.
Žagar Valentin. Trata, Kočevje.
PREKLICI
Preklicujem, da Štefan Bevc. logar iz Kočevja, ni govoril nikakih žaljivk v naši kuhinji o Zanski Alojzu, Koblarii št. 8.
Jožefa Bieske, Koblarji 27.
__*___
Prekbcuiem žaliive izjave proti poslovodji in uslužbencem kavarne »Zvezda« v Kočevju, katere sem izrekel dne 14. XII. 1959 prav tam in se zahvaljujem omenjenim, da so od predloga na kazenski pregon odstopilL
Zidanek Anton, Roška cesta št 1. Kočevje.
__*___
Preklicujemo vse žaljivke izrečene proti Vričko Mojci iz Grčar-skih Raven št. 7. ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Sega Vida. Grčarice št. 17, Tušek Joža. Grčarice št. 37 in Koren Ana, Grčarice št. 2.
__*___
Podpisana Žužek Ana iz Borovca št. 3 in Žužek Jože iz Brloga št. 3 pri Velikih Laščah preklicujeva izjave o Usenik Nadi iz Krvave peči št. 5 pri Robu, ker izjave niso resnične.
Žužek Ana, Žužek Jože.
__*___
Obžalujem neljub dogodek, katerega sem povzročil tov. Pintar Kristini dne 23. januarja 1960 v kavami »Zvezda« v Kočevju in se ji zahvaljujem, da ie odstopila od tožbe.
Novakovič Dragoljub, Kočevje, Reška c. 13.
Bralci čestitajo in pozdravljajo
Prijatelju Muhviču Jožetu, ki živi v Franciji, želimo vse najboljše za god: Vertelj Edi. Janko in ostala družina. Čestitkam se pridružujeta tudi Volf Martin in žena Ančka iz Zajčjega polja.
__*___
Dobremu in skrbnemu očetu Adamiču Jožetu iz Kočevja čestitajo k njegovemu prazniku z željo, da bi bil še mnogo let med nami. sin Jože z ženo Metodo, posebno pa vnučki Ciril. Majdi in Milka.
__*___
Dobremu možu in atu Jožetu Kenda in Jožici za njun praznik želiva veliko lepega, žena oziroma mama in Marija.
__ # _
Dragemu Jožetu Trdini, ki živi v Nemčiji v Duisburgu, želijo za njegovo 28 praznovanje še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let France z družino, Milan z družinp ter ostalo sorodstvo Debeljak. Steni in hčerkam pa lep pozdrav.
OBVESTILO
Redni letni občni zbor Avto-moto društva Kočevje bo v nedeljo, 20. III. I960 ob 8.30 uri v dvorani množičnih organizacij
člani AMD in vsi ljubitelji motorizacije ter šoferji
vabljeni
UO AMD
Ljubi sestri in dobri teti Mary Dragi hčerki Mimi in njenemu Žele Euolid 19, Ohio, kličejo za možu Jožetu Bartolu (Rejčevima) god vse najboljše in še na mnoga iz Retii 34, iskrene čestitke za nju-leta brat Alojzij z družino, po- na godovanja želita mama in Dra-sebno Tončki in družine Mohar, go.
Mikulič in Veselovi iz Srednje va-	— * —
si. Ostale pa lepo pozdravljamo. Judež Alojziji in sestri Faniki — *—	vse najboljše za njun 21. rojstni
Dragemu Jožetu Rogale iz Ka- dan želi družina Koleta iz rudni-nade, Hornepajne, želimo za nje- škega naselja, gov god in v novem življenju ve-	—* —
liko sreče Marinč Ivan z družino Dobremu atu Jožetu Lavriču iz iz Grosuplja.	Šefove vasi in bratu Jožetu želi
n, ,	~ *7".	... za n-iun god in rojstni dan vse
Hčerkama Lojzki m Fani želiva najboljše Stana in enako vsa osta-vso srečo k 21. rojstnemu dnevu, la družina.
Starši Judež	__*____
........... ~ * 77 _ , , .	Dragemu bratu Jožetu Nosetu.
■ Nečakmu Matildi Koleta želi za V. P. 8496/11, Beograd, želijo za god vse najboljše družina Judež z praznovanje vse najboljše bratje in Rudnika.	sestre, posebno pa mama.
Dragemu očetu Jožetu Debelja- c.. .	.	T„„_
Mio. d, bi čimorei ok«v„ hi„- jj1S
pozdravljamo.
___*__
ki Zofka in Olga z družinama.
Skrbnemu in dobremu atu in
staremu atu Selanu Jožetu iz No- T P?bxremu ln ^nemu Jožetu vib sel. čestitajo k njegovemu go- ,Jakšlč*u £ tsinu J?žetu “ BanJa du in mu želijo vse najboljše ter loke’ .č,e!tittata za niuna Rodova ter veliko zdravja in še Logo let	^
hčerka Anči z družino, sinova Jože Nezka m sm <^^at Lojze-z družino in Tone z ženo. Ostalo _ . . ,	,	, , „
družino na lepo pozdravljamo. Dobri in skrbni sestri Meri Ze-
___*___	letovi Iz Euclida 19, Cleveland, že-
Ljubemu in dobremu bratu Slav- iii° za njen god še veliko zdra-ku Veselu iz Rosedale Vic Avstra- vih let sestre z družinami ter brat lija. želijo za 21. rojstni dan ve- ln nečakinje z družinami. Čestitki likn sreče in zdravja sestra Tilka se pridružujejo tudi Pavla in Jože s Tonetom in hčerkama Nino in Lovšin ter pevci. Ostalim pa po-Nevico. Enako želijo tudi ata. ma- siliamo lepe pozdrave, ma in stric iz Loškega potoka.	— *—
— *—	Meri Žele želimo vse najboljše
Dragemu in skrbnemu atu Lev- h godu. vesele praznike, družini na stiku Jožetu iz Rakitnice 10. ter lep pozdrav. Helarij in Nežka Ko-bratu Jožetu, želi vse najboljše za kalj. god in mnogo zdravja sin Janez, ki služi vojaški rok v Zemunu.
Enako želita hčerki Pavli in Marica.	— *—
Očetu Jožetu in sinu Jožetu Klun iz Bukovice številka 3 želijo za njun god mnogo sre-
TEKSTILAN A KOČEVJE proda:
4 KOMADE RABLJENIH KOLES Prodaja bo izvršena 29. marca ob 10. uri v podjetju, in sicer potom licitacije.
Prednost imajo podjetja, KZ ter gospodarske organizacije.
SPREJEM DELAVCEV
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE RIBNICA NA DOL. sprejme
v delo osem delavcev-težakov za razna dela na žagi in v skladišču žaganega lesa. Plača in pogoji po obstoječem tarifnem pravilniku.
Delo je primerno tudi za nekvalificirane delavce.
Boterci Zeletovi želi za god vse lepo Andrejček, boterčku pa lep pozdrav.
*__
Dragi mami Jožefi Hren iz Salke vasi želijo za njen god še veliko
če ln zadovoljstva žena Marija in zdravja in zadovoljstva hčerki Krl-otroci: Marica. Milena. Dana. Bre- stina in Marija z možmi in vnuki, da. Franci. Anica in Ivanka.	—*—
— * —	Ljubi in skrbni mami Mariji
Ljubemu možu in očku Jožetu Omerza iz Rakitnice želimo za Klepcu in hčerki Jožici iz Roga- njen dvojni praznik še mnogo zdra-tega hriba vse najboljše za god, vih let Otroci z družinami, predvsem pa zdravja želi žena	— * —
Vera z otroki; enako družina Strle. Dragi mami Požun Jožefi z Rud-Kotar in Turk.	nika. čestitajo za njen god otroci.
'/Z NA5/H , fa KRAJEV'
Predslamiki Kočetja niso prišli
V POLOMU MED NAJBOLJŠIMI
Vsak dan se pripeljem z motornim vozilom na delo v Kočevje. Zvedel sem. da bodo letos začeli s preureditvijo ceste od Lo-žinj do Livolda. Zanima me, kam in kako bodo med tem preusmerili potniški in tovorni promet?
T. S. LIO, Kočevje
2-64 — Uprava cest LRS, tehnična sekcija Novo mesto, cestni nadzornik Kočevje, tovariš Du-rini: V smeri Kočevje—Livold bodo cesto urejevali samo na polovici in bo promet možen na drugi polovici ceste. Ko bodo delali na cesti Kočevje—Petrol, bo promet preusmerjen prek Željn in Klinje vasi. Pri obnovi ceste Petrol—Stara cerkev pa bo promet tekel od Kočevja mimo LIO, skozi Gorenje v Staro cerkev. Ni pa še dokončno rešeno, kam bodo preusmerili promet, ko bo v delu cesta Stara cerkev—Ložine. Možnosti sta sicer dve: Kočevje— Struge—Dobrepolje in od tu nazaj proti Ribnici oziroma proti Ljubljani. Druga možnost pa je Kočevje — Kočevska Reka—Ribnica.
Kakor drugje, so začeli s krvodajalsko akcijo tudi v Polomu.
Odbor Kočevskega študentskega likam! udejstvovanja študentov. Lansko leto so v tej akciji dosegli kluba je povabil predstavnike druž- Tako bodo študentje lahko priso- zelo lep uspeh. Za prostovoljno od-benih organizacij in ljudske obla- stvovali raznim sestankom in za- dajo krvi se ie prijavilo 23 ljudi, s ti z območja občin Ribnica in sedanjem delavskih svetov pri Kočevja 3. marca na posvetovanje podjetjih itd.
v Ribnico. Zal pa se predstavniki Tudi glede izboljšanja štipendi-iz občine Kočevja posvetovanja ni- rani a so bili pouzeti s strani štu-so udeležili. Iz Ribnice so se ude- dentovskega kluba koristni na-ležili posvetovanja sekretar Obč. sveti, komiteja ZK Jvan Fajdiga, grga- Posvetovanje ie bilo zelo uspešno določeno število krvodajalcev, bo-nizacijski sekretar Franc Debeljak, in se je razvijalo v vzdušju med- do verjetno težko usipeli, da bi predsednik Občinskega sindikalne- sebojnega razumevanja. Razumlji- predvideni plan izpolnili, to pa žaga sveta tov. Košir in tov. Bab- vo je, da niso mogli rešiti vseh radi tega, ker tudi v tem kraju gri-nik. S strani KSK je bil zastopan vprašanj, ki težijo klub, posebno pa hudo razsaja. Mogoče se bo skoro celotni odbor kluba.	ni bilo nič določenega glede finanč- stanje popravilo, da bodo prebival-
Predsednik kluba Alojz Petek je ne podpore klubu. Za uspešno de- ci Poloma kot druga leta, tudi le-v uvodu poudaril pomen tega po- lo pa potrebuje klub vsaj mini- tos med najboljšimi krvodajalci v
malna denarna sredstva.	občini.
I. Žužek	H. T.
17 krvodajalcev ie imelo dobro kri. pet krvodajalcev pa so odklonili.
Akcijo za popis krvodajalcev vodi organizacija Rdečega križa, m di organizacija RK. Kljub temu, da se odbor RK trudi, da bi zbrali
Dan žena smo proslavili z nastopi in akademijami. Na sliki: cicibani na Rudniku so s pesmijo pozdravili svoje mamice
»Kupite jabolka, jajčka1«
svetovanja in navzoče seznanil z načrti in cilji študentovskega kluba. Obrazložil je tudi stališče študentov v zvezi s sodelovanjem in poglabljanjem skupnih vezi med domačimi kraji in mlado inteligenco.
Zveza borcev v Sodražici
Tokrat vam bom prikazal sličico »Ja, veste, bolj slabo se proda.« iz »podzemlja« kočevske tržnice. Na pol v šali, na pol zares sem Kakor je znano, prodajajo v spod- predlagal, naj cene znižajo, pa se njih prostorih tržnice svoje blago bo dvignil »promet«. Takoj so ime-zasebni prodajalci; no, in tem ie le pri roki vrsto »dokazov«, da pač
cenejše ne morejo prodajati
Iz razgovora sem zvedel, da so doma iz Suhe krajine. Ena mi Je celo zaupala, da je doma iz ara-bruške »fare«. Na pot morajo zelo
V časopisu sem brala, da se ie v Beogradu in drugod zelo pocenila svinjska mast. Prejšnji teden sem povpraševala po kočevskih trgovinah, kdaj bodo znižali ceno masti, pa mi o kaki pocenitvi niso vedeli ničesar povedati.
Ali za Kočevje veljajo res samo podražitve, pocenitve Pa ne! Te dni me ie obiskal sorodnik, ki živi v Ljubljani in sva ob primerjanju cen ugotovila, da je v Kočevju vse precej dražje kot v Ljubljani. V čem je vzrok?
Marica Kovač
2-	76 — Komerciala Trgopro-meta: Od ponedeljka dalje smo znižali ceno domači svinjski masti od 350 na 280 din za kg. To ■mo storili, ko smo sprejeli odlok občine o znižanju. Ni pa res, da je v Kočevju vse dražje; cene so različne. Drži pa, da je dražja zelenjava zaradi dragega prevoza in hitre pokvarljivosti. Že več dni se trudimo, da bi dobili zelenjavo iz Dalmacije, vendar nam to zaradi slabega vremena le težko uspe.
3-	15 — Predsednik ObLO Kočevje: Za pocenitev masti ni bil dan nikak regres in bi se zaloga masti prodajala še po stari ceni. Sele novonabavljena mast je cenejša. V Kočevju pa je bilo dogovorjeno, da bo podjetje Trgo-promet iz lastnih sredstev krilo razliko in tako pocenilo mast, ki je še v zalogi
Vsak pošten občan mora pri znati, da ni res, da bi bilo v Kočevju vse dražje kot drugod, konkretno v Ljubljani. Cena osnovnim življenjskim artiklom je skoro povsod enaka. V Kočevju pa je ceneje kot drugod še: mleko, maslo in meso. Dražja pa je zelenjava in nekateri drugi predmeti, ki se podražijo zaradi daljšega prevoza.
__*
Otrok mi ie po nerodnosti odtrgal vogal pettisočaka. Bankovec sem nesel v banko, a kliub temu. da sem prinesel odtrgani del. niso hoteli izplačati, oziroma dati nov bankovec iste vrednosti, temveč so mi nekaj odtegnili. Pojasnila o tem pa nisem dobil.
.. H- S-
3-64 — Franc Kersnič, Komunalna banlka: V celotnem znesku se mu zato ni moglo izplačati pettisočak, ker je bil namerno poškodovan, drugo je, če je poškodovan bankovec, ki je že dalj časa v obtoku
veljal moj obisk, i»Kupite jabolka,« pa spet »kupite jajčka«, to je bil prvi po-
V Sodražici so imeli 22. febr. spomenikom padlih na Travni gori. zdrav, ki sem ga bil deležen pri Prisotni tovariši so izrazili za- letni občni zbor krajevne organi- Na občinski praznik 25. maja so prodajalkah.	...	. .... .
dovoljstvo nad pobudo študentov in	zacije Zveze (borcev NOV. Ude-	imeli žalno slovesnost na	pokopa-	K° se*71 razgrnil pred nnmi svo-	zgodaj m	morajo prepešačiti se
pokazali pripravljenost, da poma-	ležba je bila zadovoljiva. Iz poro-	lišču v Sodražici, 22. julija	pa so	io beležko, so takoj ugotovile, da	precej poti. da pridejo	do	glavne
gaio študentom uresničiti njihove čip funkcionarjev nosnemamo. da priredili spominsko proslavo pred nisem navaden kunec. Zenske so ceste, od koder se popeljejo z av-pobude in težnje. Tov. Debeljak je	je organizacija štela 126 članov,	rojstno hišo narodnega	heroja	se spogledale in si dajale z očmi	tobusom v	Kočevje,
posebno poudaril tudi individualno	izmed katerih se ie med letom 8	Majde Sile na Gori.	znamenja. Verjetno so si mislile:	»Kje oa	prenočujete,	ko	pridete
družbeno udejstvovanje na terenu	izselilo, trije so pa umrli, in sicer:	V počastitev 40. obletnice KPJ	^ale bo nemara iz	občine m je v Kočevje,«	sem bil	radoveden,
in dolžnost študentov za pravilno	Rožca Fajdiga, Lojze Mihelič in	so organizirali skupno z mladinci	Prišel kontrolirati c^ne. Povedal	Zenska	srednjih let mi	je	odgo-
tolmačenje problemov našega go- Janez Vesel.	izlet na Travno goro. Lepo so okra- Bern ldm, da nimam nič veze s vorala: »Kjer koli pač.«
spodarstva.	Člani ZB so sodelovali pri raz- sili tudi grobove padlih borcey finančnimi organi.	Na drugem koncu stojnice je ob
Na posvetovanju so sklenili, da nih proslavah. Tako so se 1. maja in imeli žalno slovesnost na Dan Zenske so pripovedovale, jaz pa Košari jabolk^ slonel živahen mota odo takoj začeli s	konkretnimi	ob-	udeležili	spominske svečanosti pred mrtvih — 1. novembra.	sem si beležil: Jabolka po 80 din	zaik- Po kraisem ok.evaniu mi je
Na zboru so med drugim sprejeli	kg, suhe hruške	joo 1501 din kg;	povedal, da se oise Andrej Kajfez.
- —	,	.«	m wa	sklep, da bodo v Sodražici odkrili	omenjenega dne.	bilo je že blizu	doma je iz Suhorja pri Kostelu.
50	let	gasilstva	V	btisju	spominsko ploščo v spomin na	12. ure. jih niso	še nič prodale;	Ima srednje _ veliko kmetijo. Da
®	*	padle borce iz teh krajev.	podobno usodo je doživel fižol, ki
V prostorni šolski učilnici v Suš-	Vse to je pripravljalni odbor že	v nov odbor so izvolili najbolj-	je imel »elastično«	ceno 70 do
ju se je zbralo staro in mlado —	pripravil... Imena tistih gasilcev	še tovariše. Izvolili so tudi delega-	80 din kg. Matavilcu	so držale ce-
gasilci in gasilke iz treh vasi:	ali gasilk, ki bodo zadolženi za no-	te za občinsko konferenco Zveze	no 20din krožnik	čebuli 50din
- borcev NOV.	kg jajcam 18 din kos.
Suš j e, Slatnik in Žlebič. Prišli so, samezno delo so že izbrana. Poda se na tem sestanku podrobneje tretana je bila le še obrazložitev, joogovore o proslavi 50-letnice de- kaj bo morala delati ena in kaj lovanja svojega gasilskega društva, druga skupina ... Vseh skupin ali Na zadnjem občnem zboru Pro- ekip, kakor so jih imenovali, ie stovoljnega gasilskega društva so okrog 30.
izmed svoje srede izbrali priprav- Na proslavi bo sodelovalo okrog ljalni odbor za proslavo obletnice. 30 deklet v narodnih nošah in nad Predsednik tega odbora Jože Ilc je dvajset konjenikov, ki bodo prav
TO IN ONO
PISMO IZ FARE
lahko plača davke in razne takse, tako mi ie pripovedoval, se mora b a vi ti s prodajo jabolk. S prodajo se bavi že dolgo let in ima že pravo trgovsko žilico. Kajfež je bil edini moški zastopnik med »nežnim« spolom na tržnici.
»Se vam izplača prodajati jabolka v Kočevju, ko pa plačate za avtobus, kot ste dejali, 300 din za
DRAGI UREDNIK!
Pred dnevi smo se sestali Pio-
na tem sestanku poročal gasilcem, tako v narodnih nošah. Priprav- niro osnovne šole Vas-Fara na	^	_______ ______ ^
kaj vse ie bilo storjeno v zvezi s ljalni odbor ie pokazal velike or- skupni konferenci. Pregledali smo ^	poslali po tri najboljše na- vati kakšne dajatve ima — davki,
proslavo.	ganizacijske sposobnosti. zato_ ne izvršeno delo ter se pogovorih o ,oge y Liublian0 odrezali smo se takse itd., sta oa sama doma
dvajset učencev. Pionirji tega krožka bodo redno poročali o na- vožnjo sem in tja?« šem delu in trudu.	Pogledal me je postrani in po-
V vseh razredih smo v novembru tegnil cigareto, da se je naredil pisali sestavke s temo: »Neprevid- kolobar dima okoli naju: »Nekaj nost ni pogum«. Iz vsakega razre- že ostane. »Soet ie začel našte-
V njegovem poročilu ie bilo med dvomimo, da bo tudi proslava lepo bodočih nalogah. Ustanovili smo ^ar bobro; yj_ razr je dobil skup- ženo. Njegovo naštevanje sem pre-
dragim navedeno, da ie imel pri- uspela, pravljalni odbor že tri seje. Zbiranje prostovoljnih prispevkov za nov gasilski prapor je dalo lepe rezultate. Proslava 50-letnice PGD Suš j e je določena za 24. april in
dopisniški krožek, ki ga obiskuje
Na zboru vodovodne zadruge Mudentevha
no r -	— badminton, Anton kinil s tem, da so davki pač v vsa-
Rafrki, učenec VII. razreda je ore- ki državi.
jel lepe barvice in nahrbtnik, učenki petega in osmega razreda pa barvne svinčnike.
Še boli ko teh nagrad pa smo se razveselili magnetofona, ki ga je prinesel tovariš ravnatelj. Ta nam bo odslej pridno pomagal pri pouku.
Ožbolt Vera, VI. raz. os. š.
Vas-Fara
SMRT ZARADI NEZGODE
V ponedeljek 14. marca je na
Med najinim pogovorom so Zenske na drugi strani stojnice stisnile glave in ugotovile, da sem od časopisa. Radovedne so bile, če bodo res v časopisu ...
Pošteno ie treba povedati, da v zimskem času ni priletno orodaiati na odprtem prostora, ker vleče veter iz ene in druge strani.
Obisk v tržnici ie bil končan. Če se vam hoče, stopite še vi v spodnji del tržnice, če ne drugega že iz radovednosti, kakor sem stopil tudi jaz...
-K-
KONKRETNI SKLEPI NA SESTANKU SZDL
Pred dnevi so imeli v Polomu
Dvorana v zadružnem domu v Ves čas smo diskutirali samo o izbo največja proslava te vrste le- Sušju se je napolnila z ljudmi, boljšanju vodovoda. (Mimogrede tos v ribniški občini. Ob tej pri-	Predsednik Vodovodne zadruge	povedano:	nabral sem si novih iz-
liki bodo podelili gasilska odliko-	»Studenčevka« Sušje je začel obč-	razov, ki	imajo koren v vodi ali
vanja gasilcem, ki so aktivno de- nj zb0r in predlagal dnevni red.	vodovodu,	kar mi bo mogoče še
lali v gasilstvu 40. 35, 30 in 25 let. Vsi smo se z njim strinjali. Z iz-	kdaj prav	prišlo, ko bom pisal o
Razvili bodo prapor. Pokrovitelj volitvijo delovnega predsednika in vodovodnih zadevah), proslave bo predsednik ObLO Rib- zapisnikarja ie bil opravljen prvi Gordijski vozel nerešenega vpra-nica Stane Ilc.	del zbora.	Sanja obnove vodovoda bi prese-
Na proslavi, ki bo v Žlebiču, bo Predsednik Vodovodne zadruge je kali, če bi imeli 1,500.000 din. Ta gasilska parada, nastopili bodo ko- obširno govoril o delu. problemih vsota bi se znižala, če bi ljudje
njeniki v narodnih nošah in de- ;n načrtih zadruge. Tajnikovo po-	sodelovali	s prostovoljnim delom,	domu	na Rudniku	kmalu	po pri-
kleta v narodnih nošah. Sodelovala ročilo je bilo bolj kratko, zato je	Po daljši	razpravi smo ugotovili,	hodu	iz novomeške	bolnice umrl
bo gasilška godba iz Ribnice...	bilo pa blagajnikovo toliko daljše,	da ta nart ne bo mogoče uresni-	29 - letni Jože Mavser.	Pokojni
Delegacija gasilcev-konjenikov bo	Podrobno ie obrazložil vsak izda-	čiti, vsaj	tako hitro ne. Zedinili	Mavser	je bil zaposlen	dalj	časa
ponesla venec na grobove umrlih jn dohodek posebej.	smo se, da bomo za začetek obno- na Rudniku kot pomožni kopač
gasilcev, ki so pokopani na po- »poročila dajem na razpravo.« vili vodovod pri zajetju v Lipovši- na površinskem kopu. 17. X. 1959 masovni sestanek članov Sociali-kopališču na Jurjeviči. Po končani	Pozabil sem namreč povedati, da	ci, potem oa bi po etapah obnav-	se ie ob priliki miniranja ponesre-	stične zveze. Namen sestanka je
paradi bo v Žlebiču ljudsko ra-	sem imel vlogo delovnega pred-	l.iali vodovod — če bo denar.	čil. Iz razdalje kakih 100 metrov	bil, da bi se na njem pogovorili o
janje.	sednika. Razprava, vsaj v začetku.	Določitev vodarine nam ni de-	mu je priletel kos premoga in ga	sodelovanju gozdnih delavcev v
Da bo proslava	in vse kar je z	n; bila podobna razpravi, saj so v	lala prevelikih preglavic; kjer je	ranil na čelo. Odšel na zdravile-	času košnje na Kmetijski upravi
nio v zvezi leno	usoelo, je treba	dvorani vse vprek govorili. »No, to	pri hiši več ljudi in imajo večje	nje v bolnico, od tam pa se ie	oz. delovišču Polom. Sestanka sta
imeti dober in izdelan program. ima§ predsedniškega mesta,« posestvo, naj sorazmerno tudi več kmalu vrnil domov. Od	da- se udeležila tudi Planinc Julij v
sem Si dejal sam pri sebi, »ljudje	plačajo. Določili smo 80 dinarjev	lie je bil zanos'»n na lažjem de-	imenu Kmetijske uprave Mlaka in
govorijo kot da so kje na veselici,	od osebe, od površine posestva pa	lovnem mestu. Kmalu pa je moral	Janez Mikulič v imenu Gozdne
ELEKTRIKO	V KOSTEL	Končno se nam je posrečilo, da smo	še posebej.	spet v bolnico, kjer mu pa niso	uprave.
Fi^trifiirannn v Kostelski doli- napeljali razpravo v kolikor to- Čakal nas že najvažnejši del mogli kljub vsej skrbi pomagati. Dogovorili so se. da bo v košnji n J Jo X, T^retajJfem letu dokai na- like razumljiv tir.	— izvolitev novega odbora. Za Zapustil ie ženo in enega otroka, sodelovalo pri košnji in spravilu
ni le v preteklem letu doka m	Ljudje so spraševali, predsednik osnovo smo določili da morajo	sena na določeni površini travni-
biti iz vsake vasi zastopani v od-	KAČJE USNJE	kov okrog 15 gozdnih delavcev, ki
boru po štirje odborniki.	Za marsikoga bo novost, da to- bodo razdeljeni v dve skupini. Pri
Pod obvezno točko dnevnega re-	vama Konus v Slov. Konjicah iz-	spravilu sena bodo sodelovali tudi
smo razpravljali še	luje kačje usnje. Tovarna uvozi	člani družin. Na ta način bo omo-
tisoč kačjih	gočena pra zečasna košnja in spra-
do
š1- na vrsto.
končno imel električno luč.	krat. kadar ie ""manjkanje vode. prenesel na cesto.	K. O. precej dražje od navadnega.	po nekaj sadnih dreves.
oVoBoeoeoeoeoioeoioeoeoioioioeoEOioioeosoioBOioeoeo-oecoioeoeoBoeDeoeoeoioioioeoeoeoioeoioio
Anton Marjan - Savinšek:
Spremembe posebnega dela kazenskega zakonika, to je tistega dela, ki določa, kaj so kazniva dejanja in predpisuje zanje kazni, niso nič mani pomembne. Omeniti je predvsem najvažnejše novote: Med kazniva delanja sta uvrščena dva nova. ki ju naš dosedanji kazenski zakonik ni poznal. Gre za kaznivo dejanje, ki obstoja v tem, da ukaže nekdo protipravno jemati ubitim ali ranjenim na boušču ali jim sam protipravno jemlje njihove stvari in na kaznivo dejanje uporabe nedovoljenih bojnih sredstev. Zakonsko besedilo glede šolava je v glavnem ostalo neizpreme-njeno. Preišnii zakonik je uvajal tako imenovano »medicinsko indikacijo« in je določal nekaznivost splava, ki je bil storjen zato. da bi se odvrnila nevarnost za življenje in zdravje žene Novi zakonik pa o tem ne govori in prepušča ureditev tega vprašanja dodatnim predpisom. Zvezni Izvršni svet bo določil, v katerih primerih Je splav dovoljen in predpisal po-
Spremembe \ bazenski zakonodaji
stopek za to. Pri kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime se spremembe tičejo predvsem nekaznivo-sti storilcev in so te določbe bolj popolne od sedanjih. Tako ni kazniv. kdor se ie žaljivo izrazil o znanstvenem, književnem ali umetniškem delu resni kritiki pri izvrševanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, poklicne ali družbene dejavnosti, če se iz načina izražanja vidi. da tega ni storil z namenom zaničevanja. Strožje se pa kaznuje storilec teh kaznivih dejanj, če bi to. kar je trdil ali raznašal, lahko imelo hude posledice za prizadetega. Prav tako ni več možna odpustitev kazni, če ie kdo dal z nedostojnim obnašanjem povod za razžalitev, pač na zakon dopušča, da sodišče v takem primeru izreče zgolj sodni ojaomin.
starši in drage osebe, ki so z otrokom grdo ravnale in ga zanemarjale. Po novem bo oa kaznovan tudi tisti ki mladoletnike sili k pretiranem delu ali k delu, neprimernemu njihovi starosti, k prosjačenju ali podobnim dejanjem. Strožje bodo v bodoče kaznovani tudi tisti očetje, ki se izmikajo plačevanju preživnine. Zoper gostince je namenjen nov člen, ki kaznuje dajanje alkoholnih pijač mladoletnikom in bo v bodoče kazniv vsak, ki mladoletniku, staremu pod 16 let, v gostišču postreže z alkoholnimi pijačami.
Pri kaznivih dejanjih zoner dra-žino so snremembe namenjene predvsem učinkovitejši zaščit! otrok. Že po starem zakonu so bili kaznivi
Največ sprememb je pri kaznivih dejanjih zoper narodno gospodarstvo. Odpadlo ie precej določb, ki niso več v skladu z današnjim stanjem našega gospodarstva kot na primer določbe glede obvezne oddaje, izpodkopavanja zadruge iod. ZŠ to pa so uvedena nova kazniva deiania kot povzročitev prisilne likvidacije gospodarske organiza-
cije, odgovornost osebe, ki nesmotrno troši sredstva in opušča izterjavo. nadalje je kaznivo ustvarjanje nedovoljenih skladov doma in v inozemstvu in protipravno pridobivanje sredstev od skupnosti, povzročanje motenj na proizvodnji ali na trgu. Doslej nismo mogli preganjati storilca takega kaznivega dejanja, ko je storilec s silo odklenil motorno vozilo in se z njim vozil, ko pa mu je zmanjkalo bencina ali denarja, pa je vozilo pustil kjer koli. S spremembo pa je ta pomanjkljivost odpravljena in je uvedeno posebno kaznivo dejanje neupravičene uporabe motornega vozila. Novo je tudi kaznivo dejanje obstoječe v tem, da nekdo očitno nevestno hrani stvari družbenega premoženja, ki so mu zaupane. pa potem nastane škoda. Pri kaznivih dejanjih tatvin, goljufij in zatajitev, ie sedaj zakon uvedel točno mejo, kdaj je kaznivo dejanje manjše ali hujše. Tako
je pri majhni tatvini, goljufiji ali zatajitvi postavljena meja 5000 din. če pa je s temi dejanji povzročena škoda večja kot 30.000 din, je pa tako dejanje kot hujše težje kaznivo. Omeniti je še, da je sedaj posebej kaznivo dejanje zapustiti poškodovanca pri prometni nesreči brez pomoči in širjenje lažnih vesti. Tudi pri kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost je precej sprememb, omeniti pa ie pri teh, da je uvedeno novo kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja iz koristoljubja in kaznivo dejanje goljufije v službi.
S spremembo kazenskega zakonika so bile bistveno spremenjene določbe glede mladoletnikov. Te določbe oziroma novosti zasledujejo načelo, da je predvsem potrebno' mladoletnike, ki storijo kazniva dejanja, ne kaznovati, temveč jih vzgajati in prevzgojiti. Glede mladoletnikov ie predpisan posebni postopek, ki se bistveno razlikuje od postopka zooer polnoletne storilce kaznivih dejanj. Tako so po novem zakonu pri višjih sodiščih posebni senati za mladoletnike. Pri okrajnih sodiščih pa so-
predovala. Obnovljen je bil elek- Ljudje so
trični vod v Vasi. Potoku in Jak- ali na blagajnik sta na odgovar-šičih. Te vasi so se tudi orikliu- jala. Vodovod, ki naoaia z vodo čile na transformator v Slavskem vasi Vinice, Zapotok. Sušje in Slat-
lazu. V vsej dolini je osta’o samo nik ima že častitljivo starost, zato da — razno	„ , ....	.
še nekaj manjših vasic, k'er še ni nič čudnega, če ga je treba po- o raznih drobnih problemih. S tem letno iz Brazilije 10 tisoč Kacjin Kocena pr,
■nTJWWftWMt	"Ja* „	«,
Tako bo ves Kostel sebno v vasi Slatnik, običajno ta- ve o vodovodnem problemu se ie in široka 20 cm. Kačje usnje je v tem, da bo vsaka družina očistila
dijo senati mladoletnike za kazniva dejanja, za katere le predpisana kazen strogega zapora do petih let ali milejša kazen. Pri vsakem sodišču so določeni tudi posebni sodniki za mladoletnike. Kazenski postopek zoper mladoletnika se lahko uvede za vsa kazniva dejanja, tudi za razžalitve, ki se sicer preganjajo na zasebno tožbo, samo na zahtevo javnega tožilca in če na zahtevo oškodovanca ali zasebnega tožilca javni tožilec ne uvede zoper mladoletnika postopka, oškodovanec ali zasebni tožilec ne more prevzeti postopka ali vložiti zasebne tožbe zoper mladoletnika, temveč lahko samo zahteva, naj senat za mladoletnike odloči o uvedbi taostopka. Postopek zoper mladoletnike je nujen in je v vsem postopku gledati na to, da se z mladoletnikom postopa čimbolj obzirno in v vsakem postopku zoper mladoletnika se javnost izkl juči. Sodniki-jaorotniki, ki sestavljajo senat za mladoletnike, se volijo Izmed učiteljev, vzgojiteljev ali drugih oseb ki imajo izkušnje z vzgojo mladine.
(Konec prihodnjič)