9i%haja IrikraliiaiexUn: tr to re k, četrtek, soboto. J l^ue d three tim« au^L Tue-s daij fTh iar Sedurdcuj. Q1^IL0 1L0V»1MQA KATOUiKKQA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHOR IA V CHICAGO- ŠTEV. (No.) 123._ CHICAGO, ILL., ČETRTEK, n. OKTOBRA - THURSDAY, OCTOBER, n, I923. ~ LETO (VOL.) fjT STRESEMANN ZAHTEYA MOč DIKTATORJA, i Zavrnil je Stinnesov ultimatum. — Bo šel svojo pot naprej. — Socialisti proti kabinetu. Berolin. — Kancelar Strese-mann nc bo odgovoril na Stinnesov ultimatum, katere^ je baje magnat Stinnes sam skoval s svojimi ožjimi prijatelji. Kabinet smatra Stinnesovo zahtevo zu preponiževalno in v bistvu j bi pomenilo popolno uda jo via- j de kapitalističnemu diktator-stvu v Nemčiji. Zato je Strese-mann kratko malo odločil, da se vlada ne bo ničesar pogajala z J Stinnesom. Mesto tega, pa hiti na vso moč kancelar, da prepriča Reich-tag, da je edina odpomoč sedanjim razmeram ta, da se poveri polno moč njemu, kot kanee-larju, da bo lahko fiastopal trenutno, kakor bo najboljše primerno za državo in narod. V svojih zahtevah ima tudi nasvete, katere bo zahteval, da se jili odobri in potrdi v zbornici. Ti nasveti so za podaljšanje delovnega časa v celi državi. In sicer pod zemljo se delovni čas podaljša na 8 ur in pol. Odzunaj na površju na deset ur. — Dalje zahteva polno moč za pogajanje s Francozi v Runi, glede vojne in reparacijske odškodnine. Sedaj je seveda vprašanje, a-ko bodo poslanci v Reichstagu odobrili njegove nasvete in zahteve. Socialisti, ki tvorijo skoro eno četrtino zbornice so proti kabinetu. Prt tudi ostale stranke se dele in cepijo glede tega mnenja. Za sprejem in odobritev teh je potrebna dve tretjin-ska večina. Ako pa ne odobre vseli njegovih predlogov iti nasvetov. potem bo njegovo dik-tatorstvo omejeno in Strese-man bo najbrže rezigniral. Magnat Stinnes baje dela na vso moč, da bi preprečil, Strese-ttiannu neomejeno diktatorstvo. To pa zato, ker se ga boji. da Stresemann preradikalno gospodaril nad nemškimi kapitalisti. Ker pa ima med denarnimi magnati Stinnes glavno in odločilno besedo, se tega silno boji in zato dela na tihoma proti - Stresemannu in bati se je. da bo tudi vspel, ker denar tudi nad obupano Nemčijo vlada. Francija čaka že nestrpno končne notranje ureditve v Nemčiji. Kakor hitro se formira zadovoljivo vlado, bo Francija zopet pritisnila s svojimi zahtevami za vojno in reparacij-sko odškodnino. -o- DESET MILIJONOV ZA PREDSEDNIŠKI STOLEC. j Sanghaj. — V Kitajski javno- i sti se je pravkar razkrinkalo Predsednika Maršala Tsao Kun, da je neki potrošil v kampanji za predsedniški stolec celih 10 milijonov dolarjev. Ker pa denarja toliko ni imel je najbrže trosil državni denar. -o- STRAH PRED BREZPOSELNOSTJO V ANGLIJI. London. — Vladni krogi so v ^rbeh r»di vedno nara-■^cujoce brezposelnosti. Ako bo slo to smer naprej kot gre zadnje čase. bo ob novem letu najmanj 2 milijona delavcev na Angleškem brez vsakega dela. Vlada, ki vse to pričakuje se že pripravlja z vsemi mogočimi sredstvi, da bo ljudem brez dela po-Zlmi pomagala. MOROČANI PRIČELI Z OFENZIVO PROTI ŠPANCEM. Madrid. — Sinoči so pričeli Maročani s silnim napadanjem na naše postojanke. Vsi rodovi so se zjedinili in v velikih masah napadajo. Artilerijski podpolkovnik Antonio Pastor in še en drugi navadni vojak sta padla v boju z Maročani. Španski zrakoplovi so bombardirrali več ur sovražne postojanke. En zrakoplov se je vrnil poškodovan od sovražnega strela. Španski vojaški krogi so v skrbeh radi iznenadenega napadanja. Če bo šlo tako naprej, bodo mogli dobiti močna ojačenja na pomoč, ali pa bodo doživeli hude posledice in razočaranja z Maročani. ŽENA UMORILA PRAVO-! I SLAVNEGA DUHOVNI- ! KA. I , [Umor je izvršila v zakristiji. — ! Morilka se zaveda umora in je pripravljena iti na vislice. Chicago. — Neka Ema Stru-tynsky je šla v cerkev sv. Mi-chaela. kjer je* našla pravoslavnega župnika sedečega za oltarjem v mali kapeli cerkve sv. Michaela. Pokleknila je k njemu in rekla, da se hoče izpovedati. Ko jo je duhovnik Bazil Stečuk izpovedal je ta potegnila samokres in ga ustrelila. Duhovnik je skočil in bežal. A fanatična žena je še enkrat ustrelila in ta pot ga zadela v srce in duhovnik se je zgrudil mrtev na tla. Žena je bila kmalu zatem a-retirana in na policijski postaji je izpovedala iz kakega vzroka je storila zločin. Šlo se je radi neke ukrajinske cerkve sv. Nikolaja in fanatična ženska si je gnala stvar tako k srcu. da je šla in zvršila umor v cerkvi. 1 mor se je završil v nedeljo zjutraj, ko je l>il<> veliko ljudi [navzočih v cerkvi. V cerkvi je nastala za trenutek velika pa nika. ker ljudje si niso mogli na enkrat predstavljati, da je kaj takega mogoče. Veliko jih je zbežalo iz cerkve. Drugi pa S:' hiteli na pomoč župniku, ki je bil že mrtev. Na sodni j i je včeraj odgo\ar-jala jako smešno. Eni trdijo, da je umor izvršila pri popolni pameti. drugi pa pravijo, da je to | storila v blaznem momentu. 'Včasih ceh) govori, da se vislic ;Tiič ne boij in da ljudje bodo njen čin šele tedaj razumeli, ko bo ona končala na vislicah. Ko je bilo na sodniji pri vče-rajšnim zaslišavanju tudi več faranov pravoslavne cerkve sv. 'Michaela so ti med izpraševanjem vpili: "ubite jo! ubite jo!" Posebni zdravniki pazijo na njo in njeno obnašanje. Kaj bo sod-nija z njo naredila v tem sluča-! ju se lx) videlo v kratkem."" ODLIČEN KATOLIŠKI BELGIJEC UMRL. Bruselj. — Znani belgijski katoliški senator M. Van Cauven-bergh Je preminul te dni v Lier-re njegovem domačem mestu. Rodil se je leta 1848. in je bil učenec Jezuitov. Bil je večkratni mestni župan in tudi v- druge odlične javne urade izvoljen. Vedno je bil odločen katoliški mož, ki se je postavil za katoliško prepričamje vsepovsod. AMERIŠKE YESTI. — Washington. -— Komisija, ki je tekom zadnjih šest mesecev preiskovala cene življen-skih potrebščin poroča, da cene gredo polagoma še vedno gori. Največ so krivi temu prodajalci na drobno, ki v marsikaterem slučaju na svojo ^oko navijajo cene. — Washington. — General Patrick ameriški armadni načelnik zrakoplovstva je pri svojem predavanju, ki ga je imel te dni dejal, da s zrakoplovom se da potopiti vsako ladijo, kolikor jih desedaj plove po morju. Vsled tega priporoča, da naj se večjo pozornost obrne na zrako-plovstvo nego na bojne ladije. — New York. — Tukaj so pričeli kazati publiki na filmah Ilardingovo življenje kot predsednika Zedinjenih držav. Kažejo le bolj znamenite nastope, ki jih je izvršil Harding odkar je bil v Beli hiši kot vrhovni u-radnik dežele. — New York. — Ogenj je izbruhnil v velikem apartment housu v južnem delu Brooklyna. j V nekem oddelku je zgorel oče Chas. Camarato s svojimi tremi otroci. Njegova žena pa se bori s smrtjo v bolnišnici, radi hudih poškodb, ki jih je dobila od ognja. » — Portland, Ore. — Ameriška Delavska Federacija je izbacni- , la znanega nergača \V. Z. Fo-| sterja in z njim vred 19 komunistov. ki so vodili razne hujska-I rije na svojo roko v Federaciji, j — Cleveland, Ohio. — Želez-l niški sprevodniki in drugi železničarji groze s stavko, ako se ne j ugodi njihovim zahtevam za po-I višanje plač. Danes imajo za-I stopniki železničarjev in zastopniki železniških družb svoj - > .konferenco, ki bo odločila glede teh zadev. I — Asburv Park. N. |. — O-genj. ki je izbruhnil včeraj ju-i tro je uničil najlepši del mesta. ; Zgorelo je več trgovin, pet hotelov in eno gledališče. Škoda se ceni nad pol milijona dolarjev. — Chicago. — Blizu Irving Park policijske postaje se je pripetil predvčerajšnjim smrtni slučaj med dvema policajema. Neki J. McCormik policaj je šel v civilni obleki opit od figovega vina. Srečal je policaja, ki je tamkaj patroliral in se z jnjim spri. V metežu ga je patrolman ustrelil in McCormick se je zgrudil mrtev na mestu. — Cleveland, O. — Župnije I efevelandske škofije so darovale j za škofijski) semenišče skupno $62,000.00. Škof Schrembs bo začel zidati semenišče prihodnjo spomlad. Cincinnati, O. — V to mesto je prišel kot novonastavljeni j župnik Rev. George F. Hickev, ki ima še štiri brate duhovnike. Dve sestre pa so postale nune. Cela družina sedem po številu je f v službi Gospoda- Takih družin i je malo. -— Denver. Colo. — V rovu ! tukajšne Mildwest Coal Co., bli-j za mesteca Palisades se je pripetila velika eksplozija, pri kateri je izgubil življenje superin-I tendent rova in 6 rudarjev. Vse I skupaj je delalo v rovu 25 rudarjev. — New York. — Najdrznejši rop v zgodovini tega mesta se je zgodil zadnji pondeljek v Ritz Carlton hotelu. Trije banditje so vstopili s samokresi, prisilili gospodarja in tri zaposljence v ele-vetor, s katerim so jih odpeljali v pritličje. Sami pa so oropali blagajno, pobrali zlatnino in odnesli vsega skupaj do $6.000 »vrednosti. JUGOSLOVANSKE NOVICE1 Kralj kupuje na Hrvatskem. i Zagreb. — Kralj Aleksander * .namerava kupiti Mokrice, naj-.lepši dvor v zagrebški okolici. ^ Domneva se, da bo kralj dal dvor } princu Pavlu na razpolago, ki se f ,bo po svoji poroki z grško prin- * 'ceztnjo Ine 14. oktobra naselil v Zagrebu. > J 1 -o-^ | Prestolonaslednik hrvatski ban? 1 ; Bel grad. — "Novosti," ki so' v ozkih zvezah z dvornimi kro- 1 £1, poročajo: Zadnji čas se v res-, i nih krogih pretresa vprašanje.1 jče ne bi bilo dobro, da bi se na < idan krsta prestolonaslednik pro-] glasil za hrvatskega bana in da i &>i s tem za vedno določilo, da i je vsakokratni prestolonaslednik .! hrvatski ban. i -o- Osebne vesti. Papeški nuncij v Belgradu, msgr, Hermenegild Pellegrinet-ti, je včeraj nastopil večtedenski dopust ter odpotoval v Rim. — Te dni odpotuje tudi novoime-novani poslanik naše države pri Vatikanu, dr. Jos. Smodlaka. v Rim, kjer prevzame poslaniške j posle. V Ljubljani luštno je. A" sredo in četrtek 20. sept. se je vršila na Turjaškem trgu cela bitka. Orjunaši so zahtevali od komunistov, da na Delavskem dom 11 razobesijo državno zastavo, ti pa tega niso storili. Orjunaši so jo nato sami obesi-jli. komunisti so jo pa odstranili, j Nato so Orjunaši komunistom poslali ultimatum. Komurfisti pa nanj niso odgovorili. Vsled tega je prišlo do bitke. Padlo je več strelov, ranjen pa ni bil 1 nihče. "Jutro," ki o tem poroča.' je pozabilo samo povedati, da je bil v tej bitki en Orjunaš od ko- j munistov našeškan. -o- Na smrt obsojena Neža Jane. Na smrt obsojena Neža Jane je pomiloščena na 15 let težke j ječe. Obsojena je bila na smrt ' ;! pri porotni razpravi dne 15. ju-| lilija 1923.. ker je 13. aprila 1923. i v Dvorski vasi pri Radovljici z j mesarsko sekiro usmrtila svoje-i ; ga moža Janeza Janca. — Požar. V Laškem 11a Štajerskem je j posestniku g. Hedvigl Hermanu j uničil požar, ki je nastal v gospodarskem poslopju, dne 2. t. i 'm. 3 vagone sena in tri stiskalni-' ce za seno. Skoda se ceni na 60.- 000 Din. j -- Ropar in tat aretirana. Orožniki iz Žalca so aretirali, Mihaela Pajka, ker je 27. avg. j letos v Št. Petru v Savinjski do- j lini pokradel več obleke. — V Kostanjevici so orožniki aretirali Cirila Koprivca, ker je 10. a-prila 1922. napadel v Sv. Rozali-j: pri Št. Jurju ob j.-ž. Jakoba' Plahutnika in ga oropal. -o- Umrli so v Ljubljani. Aleksander Miklavc, branjevcev sin, 1 mesec. — Ferdinand Erjavec, kovačev sin. 16 let. — Ciril Dejak, sin zasebnega uradnika. 3 mesece. — Fran Škerjanc kurjač v pok. in posestnik. 71 let. — Ana Jug, učiteljica. 46 let. — Ivo Mali, sin drž. pod-kovskega mojstra, 1 mesec. — Frančiška Majnik. posestnica. 48 let. — Fran Šter, kovač, 37 let. — Neža Bizjak, posestniko-va žena, 46 let. — Ivana Kunčič. rejenka, 7 mesecev. — Karolina Bručan, hči trgovskega sluge. 4 leta. — Valerija Repež, hči policijskega stražnika, 2 leti. : V RUHRU SE PRIČAKUJEJO NEMIRI. Essen. — Po osebnih vesteh se cuje, da postaja delavstvo v Ruhru zopet vedno bolj nezadovoljno. Z veliko nestrpnostjo čaka vse, kaj bo ukrenil novi kancelar glede Ruhra. Ljudstvo, se nahaja v veliki bedi in le ra-| di velikega patrijotizma, ki gaj goje Nemški delavci do svoje j domovine, se zdržijo vsakih iz-j gredo v in nemirov. PREMOGARJI ODŠLI NA1 STAVKO V SCRANTO- I NO. Stavko je povzročila družba, ker ni ugodila premogarjem, kar bi morala na podlagi pogodbe. Scranton, Pa. — Včeraj je odšlo na stavko okoli 19. tisoč pre-mogarjev zaposljenih po premo-gokopih, ki so last Hudson Coali Co. Na stavko so odšli, ker jim družba ni hotela ugoditi gotove zahteve, katere bi bila baje morala 11a podlagi pogodbe, ki jo je družba podpisala vred z drugimi družbami na konferenci zadnji mesec. Iz Washingtona se pričakuje vladnega zastopnika, ki bo pre-iskal vso zadevo med premo-garji in družbo. On bo tudi vodil arbitražo med obema strankama. Premogarji v Glen Alden rovu. kakih 1000 po številu je tudi včeraj popoldne odšlo na stavko iz istega vzroka kot Hudson Coal Co. premogarji. Družba je izdala včeraj popoldne neko obvestilo, s katerim vabi vse premogarje nazaj na delo. Na delu se nahaja po vseh pre-mogokopih nekako 3000 mož, ki čuvajo na razne vodne naprave, krmijo mule in drugo potrebno delo opravljajo. Vsi drugi premogarji. ki so delali na kontract si, na stavki. MESTO KIJEV V OČNJU. Moskva. — Glasom poročil iz Kijeva se mesto nahaja v plamenih. J>o 60 oseb je dosedaj naznanjenih. da je zgorelo. In nad sto je ranjenih. Požar se širi naprej po mestu. -o- — Laporte. Ind. — Radi roparskega napada je bil obsojen v tem mestu v zapor od deset do dvajset let Neal Nelson. — Chicago. —- Grocerijski klerki imajo danes svoj shod, kjer bodo odločili, ali bodo odšli na stavko ali ne radi njih zahtev od grocerijskih lastnikov. IZŠEL JE KOLEDAR "AVE MARIA" ZA LETO 1924. Te dni se je pričel razpošiljati Koledar "Ave Maria" za prihodnje leto 1924. Krasna knjiga je. Vsebuje 290 strani zanimivega berila. Vsi spisi so originalni izpod peres najboljših slovenskih pisateljev. Koledar vsebuje zopet mnogo slik slov. cerkva, šol, društev, itd. Nabavite si krasni koledar prediio poide. Cena je 50c. Za v stari kraj 75c. Dobite ga pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa če ga naročite direktno od: "AVE MARIA" 1852 W. 22nd PI. Chicago, ID.' DENARNE POŠILJATVE. VŽtnJfa* ceae go bile jngoalovu-iHm dinarjem: 100 — Din........ $ 1.30 500 — Din........ $ 6.50 1000 — Din........ $12.40 2500 — Din........ $31.00 ^ 5000 — Din........ $6r.oo Za italijanske lire: SO — Lir ........ $ 2.75 100 — Lir ........ $ 5.25 500 — Lir ........ $24.00 1000 — Lir ........ $4700 Pri večjih svotah, ki presegajo 20 tisoč Din- ali 2 tisoč lirt damo še pf sebni popust. Predno pošljete dem črez druge tvrdke se spomnite 1 naše podjetje, ki bo Vam poslalo Vas denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje! Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL SADJEREJGI ZAHTEVAJO ZNIŽANO PREVOZ-NINO. Da je sadje tako drago, je prU pisovati krivdo železniškim družbam, pravijo sadje-rejci. —o— San Francisco. — Kalifornijski sadjerejci zastopani po svojih zastopnikih na letni konvenciji so poslali protest na mero-d;«.jna mesta glede visoke pre-voznine, ki jo železnice zahtevajo od sadja. Odločno zahtevajo, da se prevoznim) zniža na tisto stopnjo, ki jo je določila vlada, začasa obrata železnic, ki je imela med vojno viada sama. Tedaj nravi protest, je sadjerejec plačal od 100 funtov za povprečni prevoz v razne dele lokalov Zedinjenih držav $1.44. Ko so družbe prevzele železnice ;zopet v svoje roke so avgusta meseca leta 1920. povišale prevozno ceno na $1.92 od sto funtov. Januarja 1922. so znižali na $1.73-katera cena je v veljavi še sedaj. Tako sadjerejcem požre prevoznimi skoro ves dobiček, ki bi ga imeli dobiti od svojega trdega dela. In železnice kljub temu. Odkod torej denar za vse to, če se ne da izhajati? Prav tako odirajo železnice tudi farmarje za prevozni no-Se ni dolgo tega. ko je neki farmar iz Wisconsina poslal teleta v neko mesto in plačal je skoro več za prevoznino kot je za tele dobil. Dokler bo vlada gledala mirno te vrste oderuštvo. bo s teir samo sokriva. da so razmeri med farmarji take. da >rednji in mali farmar propada, in se potaplja v dolgove. Vlada sama ie v prvi vrsti pf »klicana, da pride in reši naše farmarje in sadjerejce, sicer jih bodo neusmiljeni verižniki odrli do kosti- *-o- ZDRAVNIŠKA KONFEREN-CA. Evansville. Ind. — Tu se vrši te dni t n koz v a na Medical Conference of the Mississippi Valley. Posebni zdravniški predavatelji bodo predavali o tuberkuloznih slučajih. Gre se tudi za neka nova zdravila proti tuberkulozi, ki jih bo ta konferenca medicincev preiskala in pregledala. EDINOST (UNITY.) Uhija vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday snd Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company %*49 West aand Street, CHICAGO, ILL.1 Telephone: Canal 0098. ____ _ Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3-<*> Za Združene Države za pol leta...........$1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto--------$3-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $i-75 IUBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne ▼ torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. ITEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNA6l DO KDAJ JE PLAČAN LIST Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office št Chicago. 111., under the act of March 3rd 1879. Koledar Ave Maria za1.1924. Aaaaaaaah! — smo vskliknili, ko smo dobili prav kar v ro_ j ke prvi iztis koledarja Ave Maria za 1. 1924. — Da bo kdaj mo- • goče med ameriškibi Slovenci iz.dati tako krasno knjigo, tega nismo nikdar mislili. Lepi so bili dosedanji. Krona njih je pa letošnji. Prepričani smo, da bo enako zaklical vsakdo, ki bo dobil v roke letošnji koledar. Vsebina je tako bogata, kakor še v nobenem. Oprema tudi lepa. Umetniško dovršena, da je tiskarna "Kdinost* -lahko ponosna na to svoje delo. Ne bomo se spuščali v poefrobno kritiko knjige. \Taj jo najprej dobe Slovenci sami v roke in naj jo precitajo in si narede -< r'l>r . potem bomo 1111 prišli s_£vojimi mislimi. , Naj za danes tu navedem samo njegovo vsebino: "Slovo starega leta 1923 " Pesem, zložil Rev. Evstahij Berlec, O. F. M. — "Koledarski del." — "Opombe za prestopno leto 1924." — Na to sledi oddelek z naslovom : "Spominu Živih." Tu so spisS : "Škof Dr. A. B. Jeglič," spisal Rev Kazimir Zakrajšek, O. F. M. — "Ob petindvajsetletnih," Pesem, zložil Rev. Fr. Ks. Pavšič. — "Very Rev. Dr. «4vanu|Seliškar." Spisal Rev. J. L. Za;lotnik — "Rev. John Perše." Spisal Rev. Hugo Bren. O. F. M. -— "Svečeniškim srcem." Pesem, zložila M. Elizabeta. — Na to sledi poseben oddelek pod naslovom "Spominu mrtvih." Tu so spisi: "Rt. Rev. John Stariha," spisal Very Rev. Hugo-lin Sattner. — "Na očetovem grobu." Pesem, zložil Rev. Evstahij Berlec, O. F. M. — "Bratom, ki so šli pred nami." Spisal Rev. Hugo Bren. O. F. M. Tu so opisani Rev. Jos. Tomšič, i Rev. Pavel Dre v. O. F. M. pi Rev. Anton Sojar. — "Rev. Jožef Beve." Spisal Rev. J. L. Zaplotnik. — "Na Materinem grobu/5 j Pesem, zložil Rev. Evstahij Berlec. O. F. M. — Naslednji oddelek 110'si naslov: "Pouku in zabavi.": Tu najdemo spise! ''Temperamenti," spisal Rev. Hugo Bren. O. F. M. — "Župnijska š >1a in ameriška načela," spisal Rev. J. C. Smolev. — "Kolumbi vim vitezom." Pesem, zložil Rev. Evstahij Berlec, O. F. \ M. — "Sad iz rdečih nebes," Povest, napisal Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. — "Naša kri." Spisal Rev. Fr. Pengov. — "Zgodovina in pomen časopisja." spisal profesor Rev. Dr. I. Samsa. — "Velik prerok," spisal Rev. John Plaznik. — Izgubljeni sin." Pesem, zložil Fr. Ks. Pavšič. — "Razvoj verskega vprašanja na Ruskem." spisal Rev. T. M. Trunk. — "Jugoslavija." spisal profesor Dr. V. Šarabon. — "Usodna šala." spisal Rev Hugo Bren, O. F. M. — "Slovo od Gorice." Pesem, zložil Rev. Evstahi Berlec. O. F. M. — "Prekmurje." spisal profesor Dr. Fr Kovačič — "Sad tihih žrtev® spisal Rev. Kazimir Zakrajšek. O. F. M. — Nato sledi "Kronika." ki je letos nekaj iz-bornega. Najprej sledi "Svetovna kronika" in sicer cerkvena in potem politična. Ta nam v kratkem poda* ves pregled preteklega leta. Vsi najznamenitejši dogodki so tu omenjeni. Zadnji j oddelek zavzema "Ameriška kronika." Tu so najprej imena in naslovi slovenskih župnij, slovenskih duhovnikov, slovenskih | frančiškanov in slovenskih sester. Nato sledi poročilo iz raz- I nih slovenskih naselbin. Naštete so tu: Brooklyn ska, Chicago' sv. Štefana. Cleveland sv. Lovrenca, Collinwood, Canonsburg.' Pa. ( hisholm. Minn. Denver, Colo., Indianapolis. Ind.. Omaha. Nebr.. Pueblo, Colo.. So Chicago, 111., Valley. Wash. Jako je škoda, da se niso vse naselbine odzvale prošnji urednika in vsaka poslala kratek pregled svojega delovanja za preteklo leto. Kolike zgodovinske važnosti so ti podatki, tega se najbrže tudi slovenski duhovniki po slovenskih naselbinah ne j zavedajo. Kako lepo bi bilo, ko bi vsako leto koledar prinesel kratek pregled vsega, kar se je zanimivega zgodilo v župniji.! Ko bodo župnije obhajale svoje jubileje, kako bo lahko delo za i pridigarje in zgodovinarje, da bi pregledali samo ta poročila. I Koliko vpliva je pa dosegel med ameriškimi Slovenci Koledar Ave Maria pa kažejo oglasi, katerih je skoraj 70 strani. To je velikanski vspeh, katerega je pa dosegel pred vsem potovalni zastopnik Mr. Leon Mladič, ki mu gre čast za to njegovo krasno delo. \ " s Knjiga je nekaj krasnega in ameriški Slovenci smo lahko ponosni na njo. To ni kako sračje gnezdo, kjer bi urednik znesel skupaj razno ukradeno blago iz drugih knjjg aH "listov. Tu je ■ vse originalno, vse umetniško lepo sestavljeno. Uredniku, kakor tudi tiskarni moramo iskreno častitati. kajti oba sta lahko ponosna na sad svojega dela in truda. - . • Samo eno napako opažamo pri tej knjigi — pre poceni je. Za tako krasno knjigo bi dal vsakdo rad najmanj $1.00 Stane pa samo 50c., za stari kraj 75c. ^ Prepričani smo, da ga bo letos zopet zmanjkalo. Zato rojaki, kdor hoče imeti Koledar, naj si ga hitro zagotovi, ali pri zastopniku, ali naravnost pri nas. i Cleveland— Newburg, O. Vinska trgatev se je v resnici pričela. Ne vemo sicer *koli-; ko je ljudi pri tem zaposljenih. to pa vemo koliko jih bo imelo! žlahtno kapljo, katero Slovenec ljubi bolj ko življenje — skoraj.] Ali se netkljajo vsak dan po na-' ših. cestah debeli sodi? In ali ne1 bobni vsak večer, ko se vrnejj gospodarji iz tovarn, nabijanje obroče v? To je muzika, katero! srčno rad posluša "Slovenec in! Hrvat." Včasih bi bilo bolje, daje manj te muzike pri hiši. Njen "odmev" se sliši še pozno v zimi in na spomlad in včasih je ta odmev hujši, kakor pa ga dru-j žina pravzaprav more prenesti. C'e tudi nisem ravno sovražnik tega šmenta, pa vem, da bi bilo tu in tam bolje več krompirja in zelja djati v klet in rajši manj tega rdečega gajsta, ki se zelo j rad maščuje nad domom, pod kateri m v kleti spi. Marsikatera 1 domača burja se vzdigne naravnost iz soda. To je para. Ako prav rabljena, vam goni mline, ako pa zlorabljena pa raznese kotel in vse drugo naokoli. Ako1 je človek gospodar čez samega! sebe. vse prav, ako pa je nezmeren. si pa sebi in drugim; greni življenje. Toraj pazite vi. v katerih kletih \re! Naše delavske razmere so še! nekaj primerne časom. Plača se-1 veda bi morala v primeri z draginjo biti malo večja, v gotovih slučajih, precej večja. Vendar dela je za potrebo in kateri ravno ni preveč izbirčen, delo dobi. Le pri naših mladih je preveč izbirčnosti. Komaj se malo privadi enega dela. že gleda po kaj boljšem. To bi mu človek nezameril če bi eno delo držal toliko časa da drugega dobi. Naši mladi vse premalo gledajo 11a to, da bi se priučili kakega rokodelstva. V vsej naselbini nimamo enega, ki bi se učil zidarskega. ali mizarskega, ali pa kakega drugega rokodelstva. Imamo jih par, ki se zanimajo za I elektriko in to je vse. Dokler je človek mlad naj gleda da se nauči kaj. da ne bo odvisen samo od svoje moči, kakor kak motor. Sedaj je čas si preskrbeti lažje delo za na stara leta, da rfe bo treba v sivolasi starost' vleči na vse moči. Tisti, ki danes leta sem in tja od ene tovarne do druge, bo moral to delati tudi pozneje. Tisti pa, ki ima sedaj malo potrpljenja, da se privadi kaj in izuči kaj. ta bo imel stalno in dobro službo. Kakor se sedaj kaže bodo dekleta. oz. dekliško društvo Kraljica Majnika," prve, ki prirede igro I letos. Igrale bodo 28. tega meseca krasno igro. "Goslarica Na-.še ljube Gospe." Igra je vsa polna budečih prizorov in je goto-jvo, da se bo dopadla ljudem, s Dekleta so se tudi že organizira-|le. da pomagajo na cerkvenim (bazaru koncem novembra. Preskrbele bodo "hope chest," to je !skrinjo polno perila vsake vrsteč To bodo potem dale na srečo in pričakujejo na ta način dobiti I precejšno svoto podariti za cer-jkev. Tudi Alumuni so že na de-jlu. Oni hočejo odnesti prvi prize za delavnost in pomoč pri feru. > Letošnji fer ima biti največji kar i jih je še-bilo. Pričakuje se, ko bo fer minul, da bo bore malo dolga še ostalo. Ljudje so se navdušili za novo cerkev in zato* nameravajo napeti vse moči, da se odstrani zapreka, ki je dolg, katera nam še zapira pot do tega potrebnega cilja. Ako stopimo vsi na noge, vsi kar nas je, Amerikanci, Dolenjci. Gorenjci, Ribničanje. Krašovci in Notranj-čanje, pa bo šlo, mora iti. Zato pa so vabljeni vsi na sejo v naš Dom 14. oktobra ob 3. uri popoldne. Vsi naj pridejo do 18. leta naprej. Še posebno pa mladi, ker njih bo to kar bomo*de-lali. Zanje bo cerkev, mi bomo kmalu potrebovali le še mali kotiček, kje na "Kalvariji." Vsi to-jraj na sejo 14. oktobra. : Na treh krajih imamo letos IZ SLOVENSKIH NASELBIN. "EDINOST* . V 4 misijonske postaje." V Broo-j klynu pri Mr. deležniku v Bedford pri Mr. Breznika rju in Randall pri Mr. Jakob fapelnu. Na i vsihuleh okrajih se ljudje po ve- i čini dobro zanimajo za to. po-j šiljajo otroke k nauktt. Tudi doma imamo nauk posebej za one. katerim je predaleč v našo šolo. V si h otrok, kateri so tako nesrečni, da ne morejo obiskati katoliške šole, je nekako tri sto. Precejšno število jagnjet v puščavi. kaj ne? "Še pridem." -o- Chicago, 111. — Štirideset urna pobožnost, v cerkvi sv. Štefana, ki se je pri-j čela zadnjo nedeljo se je kon-i čala sinoči z slovesno procesijo.' v nedeljo večer je imel slovesno pridigo Rev. John Plaznik, župnik iz Harvey, 111. v pondeljek večer je imel slovesno pridigo Rev. P. Blanko Kavčič. O. F. M J Sklepno slovesno pridigo pa je imel Rev. Francis Mažir sloven-, ski župnik iz Springfielda. 111. Udeležba je bila Vse tri večere jako sijajna. Ljudstvo se je u-deleževalo pobožnosti v tako sijajnem številu, da je bila cerkev vsaki pot nabita do zadnjega ko-' tička. Tudi sv. zakramente je prejelo veliko število rojakov. Pobožnost je rodila lep vspeh za župnijo. Daj Bog. da bi ti sadovi bili trajni! — Poročeni so bili v slovenski! cerkvi ženin Anton Majcen 111 nevesta Ljudmila PodplatnikJ pb£ od Sv. Tomaža pri Ormo-j žu na Štajerskem. Priči sta bili Louis Majcen in Andrew Po-I točnik. — Ženen Gustav Urek in ne-; vesta Anna Proselc, oba iz Do-! bove. Priči sta bila Frank Mez- i narič ifi Mary Meznarič. — Danes ob 10. uri je bila po-! roka ženina. Mr. Jakoba Koren-! can in neveste Anna Zellar. oba| obče znana in priljubljena v Chi-j cago. Miss Anna Zellar je bila predsednica Marijine družbe inj Mr. Jakob Korenčan je bil duša mladeniškega kluba sv. Šte-rana. Cerkev je bila za to priliko posebno ozalšana. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova! — Mrs. Anton Bogolin je dobila od doma žalostno vest, da ji je umrla mati. Naše iskreno sožalje! — Družina Mr. Karola Bre-gantiča se je priselila te dni v našo sredo. Nas jako veseli, da smo dobili to.odlično družino v svojo sredo. — Mr. Battistig je prodal svoj "štor". Kupil ga je Mr. Anton Tomazin. ki je pred nedolgo časa prišel iz La Salle. ^ — Avtomobil je povozil Mr. Antona Žabkarja v petek zvečer. Zlomilo mu je nogo in tudi drugače je zelo poškodovan. Odpeljali so ga v County bolnišnico. — Fr. Spiclinu. o katerem\ smo poročali, da so ga ponoči napadli zlikovci in težko ranili, se tudi stanje vidno boljša. Vendar preiskava je dognala, da so bili ti zlikovci sami njegovi prijatelji Slovenci, s katerimi je pil. — Res je že skrajni čas, da] naši Prekmurski Slovenci puste j grdo delo po konjskih hlevih,' kjer navadno žive živinsko živ-! Ijenje. Le malo je Prekmurcev, ki bi hoteli to delo delati. Tam se ne pozna ne nedelje, ne Boga. nič. Potem ni čuda. če človek propade moralno. — Tudi Franku Bedenku se zdravje hitro vrača. NAZNANJENE ZABAVE V NASELBINI. 14. oktobra: društvo Marije Pomagaj. 28. oktobra: Mohorjeva družba. 4. novembra: Sv. Ana. 11. novembra: Orli. 18. novembra: Sv. Ivan Kr-J stitel. 24., 3Z-. 28. in 29. Cerkveni Bazar. 31. decembra: Zabava za cerkev. 2. marca (pustna nedelja) zabava za cerkev. 27. aprila Društvo Sv. Jurija. -o- Pueblo, Colo. Te dni se je ustanovilo v naši naselbini "Grove Improvement Association." Ustanovila se je po ljudeh, ki žive v našem Grove in žele izboljšati ta del mesta Pueblo. Ustanovni shod se je vršil v cerkveni dvorani Matere Božje. Vsi udeleženci so ;bili jako navdušeni za stvar in ,kot izgleda, se bo dalo veliko narediti za Grove district. — Te dni smo pokopali iz naše cerkve Mr. Andreja Swata s peto sv. mašo zadušnico, katero je opravil Rev. Father Michael, ob azistenci Rev. Fathra Ed-munda in Rev. Fathra Innocent. — Poročila sta se v naši cer-ikvi Matere Božje ženin Mr. Louis Brodnik in nevesta Miss Mary Potočar. Poročne obrede so opravili domači preč. g. župnik Rev. Father Ciril Zupan. — Miss^-'Theresa Simisich in Miss Alice Yaeko sti se podale te dni v Chicago, 111. kjer boste jobiskavali illinoiško univerzo. .Obema želimo najboljšega vspe-jha! — Družina* Krašovec si je ku- pila lastni dom na Van Buren u-lici, kamor se bo te dni preselila. — Miss Rose Petroš se je te dni vrnila iz bolnišnice iz Colorado Springs, kjer se je morala podvreči lahki operaciji, katero je pa vspešno prestala in bo v kratkem popolnoma zdrava. — Na obisku pri sorodnikih pri družini Mr. J.ohn Trontela S3 se mudili te dni Mr. J. Trontel in Mr. in Mrs. John Turk iz Denverja. — Iz Leadvila, se je mudila te dni tudi Miss Jennv Bernat pri svoji prijateljici Miss Antoniji Stupnik. — Te dni bodo dospeli v naselbino koledarji Ave Maria za leto 1924. V Koledarju je slika naše šolske mladine, zato ga bo prav gotovo vsak Slovenec nase naselbine kupil. Požurite se. da ga prejmete dokler ne bo pošel. Poročevalec. Narobe. — "Prej, gospod pr fesor, so bile otroške igrače bolj priproste. Otroci so pa le se stali konservativni. Fantje imajo radi vojake, dekleta pa panC* ke." 4'Gotovo, m i los ti j i va, dokler so majhni. Potem je pa to ravno narobe." Say, ali vas še kaj želodec boli. ko ste morali čitati učeno pismo rdeče učenjakinje iz Milwaukee? Naši tiskarski stroji so se skoraj polomili, ker tolike 11-čenosti še niso do sedaj tiskali. ..... Učenjakinja vprašuje: "ZakajI je bil ravno Adam prvi človek j in zakaj ne Eva, ali kdo drugi?"j — Pravi, da ji kar vroče priha-f ia. ko na to misli. — Nam in) nikomur drugemu pa nič ni vro-j če radi tega. ker vemo, da je vse eno, ali je bil Adam prvi, ali je bila Eva prva. ali pa oba naenkrat. Tudi nam ni prav nič vroče, ko mislimo na to. da je bilo temu prvemu človeku ime ravno Adam in ne Janez ali Jože ali 1 kako drugače. Mi namreč vemo. da je vse eno. kdo je bil prvi, vse eno. kako mu je bilo ime, ker za vse to prav nič ne gre. j ko govorimo o vprašanju, od kod je svet. od kod človek. * Učenjakinja pravi, da ne more razumeti, "da Bog ni bil tako mogočen, da bi bil Adama preje ustvaril, kakor Evo." — Kdo pa to trdi, da je Evo prvo ustvaril? V katerem katekizmu, pa najde-, te? Morda v Vašem rdečem. V našem katoliškem katekizmu, či-tamo. da je Bog BIL tako mogočen. da je Adama preje ustvaril, pred no Evo. To je ravno najvažnejše. — Sicer pa veleučenjaki-nia tri vrstice daleč ne more misliti. Tri vrstice preje je trdi IA ravno nasprotno. In ta veleuče-njakinja hoče potem reševati tako globoka vprašanja? Ha. ha. ha. Naj raje prime metlo v roke. na to se bo bol je j-azumela in če ji bo tam vroče, ji bo to k zdravju pomagalo, ker se bo malo spotila, morda ji bojo tudi možgani potem bolje delovali. 1 * Učenjakinja nam potem stavi jako učena vprašanja, tako učena. da smo poklicali iz naše šole modrijana iz druzega razreda. ; pa nam je vsa vprašan jfj4"jako j lejo odgovoril. Učenjakinja v Milwaukee, jih pa ne more reši-1 ti. "Zakaj je Bog preje ustvaril j svet in rastlinstvo šele potem?" — Detešmentaj. kako učeno j vprašanje! — Ko bi bil preje 11- | stvaril rastlinstvo, predno je j zemljo, kam naj bi pa obesil to i nezmerno množino rastlin, cvet- ! lic. dreves? Moral je vendar u-stvariti logično, najprej zemljo, v katero je potem zasadil rastline. drevesa itd. — Ali ni to jasno ? "Zakaj je morala žena roditi vse človeštvo do danes, zakaj ni ta posel Adamov?" — I>a bi se moderne rdečkarice rade iznebi-le tega posla, nam je znano in je to znano vsesplošno v dar, naj dražestni iz Miliva t povem, kaj glede tega iaz 1 lim : "Ste ženske že najbo,^ pravne za ta posel, kakor L, dam. — Pa vzemimo, da bi tnoski rodili, ali bi morda ne sel kak rdeči učenjak, kakor^n, je nasa rdeča učenjakinja v \f ] waukee in bi ne vprašal lahki Zakaj moramo Adami roditi zakaj ne ve Eve? — Toraj je T vprašanje zopet jako globoko i! učeno stavljeno, da strmimo tj j učenostjo veleučenjakinje in ni j nega veleuma v Milwaukee. 7 \ kaj ko se govori, od kod je svm !je to zopet le postransko Vpra' ' šanje. i * 1 Učenjakinja iz Milwaukee ^ dalje pritožuje, "da je toliko damov, ki žensko ponižujejo in zaničujejo?" — Mi vemo. da tn ni res. Vendar, ako bi bilo kaj več tako učenih žen. ki bi toliko }"učenost" trobile' med svet, potem se pa bojim/da bi res prišlo do tega. Danes pa vemo, da je ravno narobe res, posebno y ^ jmeriki. Saj vidimo, kako ženske streljajo može, pa se jih moški porotniki ne upajo spoznati kri. vim. Ako pa mož le malo zlasa ženo, pa že vse skupaj leti. da?i mi to tudi obsojamo. * Učena rdečkarica nam žuga-"Ko bi bil Adam res kje. bi vas gotovo kaznoval ..." _ pa trdi. da je danes Adam še kje Ali ne trdimo, da je umrl pred 6 tisoč leti in da je njegovo tek že zdavnej strohnelo? — Zopet učene besede, da je le kaj. "Samo njena kri je vsemogoč-na" (namreč ženskina kri) trdi učenjakinja. — Bajgali. ženske ve ste pa srečne, da imate vsemogočno kri. Blagor se vam, k -lahko vse naredite, kar hočete. — Vendar vidim vse čitateljice, da zmajujejo z glavo, ker tega do sedaj še niso vedele in tudi vedo, da ni res. K večjemu je ivsemogočna kri naše rdečkarice iz Milwaukee, ki je "rodila cel svet." Da. tolika učenost je razumljiva samo po onih, ki "se opaja-jo vsaki dan z novo močnejša snovjo." da so potem vedno i4na-trkane". Kdor ima pa zdrav in trezen razum., misli pametno. Castitamo "Prosveti" na njenih krasnih sadovih, kajti to je očevidno samo ena izmed tiso-jčerih nesrečnih žrtev, katero je "prosvetlil" ta list. Pri takih zmotenih možganih "opitih vsaki dan z novo in močnejšo snovjo" je edino mogoče, da se dosega vspehe. Vsak, tolikanj trezen in pameten člom je pa že zdavnaj vrgel "Pro?ve-to" in rdečkarijo v kot. Sicer bi bilo pa zanimivo čuti o tem pismu mnenje naših či-tateljev. Kaj pravite na to? či-tatelji ? SPOMINI STAREGA SLOVENCA. Priredil Josip Jurčič. f Dalje.) Xa laškem se je bila vojska ta-čas močno razvnela. Ker je kraj ska dežela soseda laški, zato se jc bilo bati Avstrijancem za staro Kranjo. Pripravljali so se na sovražnika, katerega so že za gotovo pričakovali, kakor se je dalo. Tako smo bili tudi veli-ji študentje odbrani v tako imenovani študentovski kor. Vsak, kdor Je količkaj mogel, moral se je v orožju uriti in učiti kakor vojaški novak, vendar plačila ni bilo nobenega za to posiljeno službo. Mislil sem si zdaj: "Kaj bo? Črevlje bom pri tem štopi-canju in štelevičenju raztrgal, drugih gotovo ne bom dobil. Denarja že zdaj nimam, pri tej službi tudi ne bom nobenega bora zaslužil, kaj bo!?" Tako sem premišljeval, a predrug&čiti si nisem mogel. Kar je. to-je, bo že Bog kaj, tako sem Se tolažil. Ravno o tem času se nana-^loma začno shajati kompanije deželnih brambovcev v Novo mesto. Ves novomeški bataljon, šest kompanij, se jih je sešlo, samih poštenih' Kranjcev. Med njimi je bilo veliko Višnjanov, mojih faranov iz Stične in drugih mojih krajev: znancev in prijateljev sem imel zdaj več ko popred. Kar me iraenkrat pusta sreča zadene. Nekova stara baba iz | stanišču za denarje igrati. Začno me napravljati, da bi šel še jaz. "Ne bodi tako drven, Andrejček. ampak pojdi igrat, boš dobil še enkrat toliko, kakor imaš." Jaz pa igranja še nisem bil vajen; moj stan in druge okolščine, katere vsak lahko ugane, so mi branile se pred prijeti tega posla. Zdaj mi pa nekaj pravi no* tri: "Andrejček, le igraj; kaj če vržeš ta debeli denar tja, za pol leta si ga dobil, pa kakor si prebil pol leta .brez njega, tako boš še pol." Začel sem pošteno delo; bil sem brihtnejši od drugih. Sreča me je iskala kakor vsakega, ki na prvo igra. Nismo dolgo premetavali, ko izpraznim vsem pajdašem žepe in je do suhega oberem. Odnesel sem bil deset debelih tridesetakov, to je bilo celih pet goldinarjev. O, veliko veselje za mladega študenta! Toliko denarja nisem še nikdar imel do tistega časa. Ni čuda, da sem si naredil usnjat pas, da bi denar, ki je v tedanjih okol^ ščinah veliko težo imel, vedno pri sebi nosil; zmerom pa še nisem mogel pozabiti. , da nisem od doma dobil za pol leta več kot 15 krajcerjev. Če bo kaj pa bo, jaz ne morem biti brez vsega denarja. To ni nič, jaz moram svoj stan premeni-ti, mislim si, da bom imel še kdaj toliko penezov ko zdaj. Kaj sklene Jakšev Andrejček iz Hudega? — Nameni si nič več brez plačila kakor študent se vaditi po vojaški. RAZNOTEROSTI Grem nekega dne k bataljonskemu pribočniku (adjutantu) in ga poprosim: "Ne bi mi li mogli, gospod. kako vojaško mojega rojstnega kraja pride k službo nakloniti? V orožju sem se nekaj privadil, pisati znam, brati sem že davno znal. to in svojemu sinu. tačas vojaku, v Novo mesto gledat, ali je še tak, kakršen je bil. ko je šel od doma. Gredoč pa mi prinese od mojih, kakor sem že rekel, do sti premožnih starišev — Bog jim daj milost svojo! — pripo-moč v denarjih. Mislil bi si častiti bralec, da je moralo že nekaj denarja biti, saj je bilo za pol leta: ves ta čas namreč nisem ga dobil ne boriČa od doma. Tudi jaz sem tako menil, ali kaki sem se prestrašil, ko zagledam — buzarona! — celih pet-najst krajcerjev — nič manj, nič več. Godrnjaje gledam . veliko »kuprasto podobo z napisom 15 krajcerjev. "To tedaj," rekel sem malo ne-voljen, I log mi grehe odpusti — 4,t<> tedaj --em prejel od skopih starišev za celih šest mesecev! Kaj mi je storiti? Moje oblačilo napol raztrgano: v orožju pri oddelku študentskem zastonj črevlje trgati, to mi malo in do-. sti ne kaže." Zdaj vidim nekaj svojih prijateljev iz Višnje gore v nekem to znam tudi tako in tako." — Gospod me gledajo od nog do glave. Menda sem jim bil že povšeči. rekli mi niso nič drugega, samo: "Usedi se." Dajo mi v roke pero in papir in narekujejo mi hitro en stavek, da bi videli, kako pišem. Pisal sem, kar sem naglo najlepše mogel. Tudi pisava jim je bila pogodu. Poslali so me k tretji kompani-ji za prvega feklvebeljna. Stotnik Bogataj me gledajo kakor gospod pribočnik in vprašajo naposled, ali si bom upal pisati liste preskrbljevanje vojakov. — "Ne dvomim, gospod stotnik! Gotovo je bom pisal." odgovorim jaz. "Prav tako. moj ljubi!" reče mi gospod. Tako sem postal vojak prostovoljno. Ali prenaglo storjeno, slabo storjeno. (Dalje sledil -o- Sivanka je sicer majhna stva-rica. pa vendar se z njo sešije obleka za največjega človeka. Tokio kot kulturno središče. Japonski docent dr. R. AJciba se mudi te dni na Dunaju in je povedal o Tokio tele zanimivosti : Samo iz časnikov mi je mogoče izvedeti kakšna strašna nesreča je zadela moje rojstno mesto. Tokio ima nekaj nad dva milijona ljudi, malo več kot Dunaj, pokriva pa vsled enodružinskih hiš trikrat toliko sveta. Za Japonsko je Tokio kulturno središče. Bral sem, da je pogorelo tudi vseučilišče, nastarejše v moji domovini, urejeno pred 50 leti po evropskem vzorcu. Edino to vseučilišče je cesarsko ali državno, vsa druga so samo zasebne visoke šole. Na vseučilišču je združeno vse, kar se sicer drugod predava v različnih šolah : medicina, pravoznanstvo, filozofija, teologija, tehniške vede, agrikultura in montanistika. Nenadomestna bi bila izguba, če je zgorela tudi vseučiliška knjižnica. Vsebuje nad milijon znanstvenih del, večinoma mo^ tako šlo Vernih, v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Dobimo pa tam tudi stara japonska dela, ki so v kulturnem, zgodovinskem in znanstvenem oziru največje vrednosti: nadomestila zanje nimamo. Na vseučilišču so se izobrazili razni učenjaki, kojih. imena imajo danes velik sloves. Pozneje so nadaljevali svoje Študije v Evropi, tako slavni otroški zdravnik profesor dr. Kara-sava, znani kirurg Kondo in u-gledni internist profesor dr. Mi- u^o in ura. Velikansko izgubo je povzročil požar, ker je vpepelil glavno gledališče v Tokio. Že ma zunaj je bilo gledališče zelo lepo, spominja nas na dunajsko dvorno o-pero. Prostora je imelo za 2000 sedežev. Pod izbornim vodstvom ravnatelja barona Okura je gojilo poleg japonske tudi evropsko literaturo: omenimo Haupt-manov "Utopljeni zvon" in pa Ibsenove "Strahove." Večkrat so gostovale v njem potujoče angleške operne družbe, ki so seznanjale japonski svet z lepoto evropske glasbe. Zadnja poročila pravijo, da je pogorel tudi cesarski muzej. Poslopje je moderno: naravoslovne zbirke in pa zbirke, tičoče se umetnostne in kulturne zgodovine, so neprecenjive vrednosti. Če pomislimo, kako samorasla je japonska kultura — z ozirom I na Evropo — moramo zadnjo nesrečo obžalovati tudi s tega vidika. Tokio je razdeljen na petnajst okrajev; prvi je v sredi mesta, je najbolj ugleden, moderen, tam je mestna hiša, so vsa druga u-radna poslopja in več trgovskih hiš. V njegovi sredi spet se dviga cesarjev grad in se vidi, kakor da vlada nad mestom; deloma je zgrajen-po japonskem načinu, deloma pa že po evropej-skem. Znamenita cesta Ginza je blizu prvega okraja in je nekak tokijski korzo. Zvečer je zagrnjena v morje električnih luči, tam se odigrava družabno živ>-ljerije glavnega japonskega m^-sta. Izložba se vrsti za izložbo, avtomobilno dirkanje nas spominja na najživahnejša ameriška mesta. $ I PREJELI SMO KNJIGE. Slovenska kuharica KUHANJE je umetnost, katere se treba naučiti vsaki gospodinji. To umetnost si lahko pridobite iz knjige "SLOVENSKA KUHARICA!" "KNJIGA SLOVENSKA KUHARICA" vsebuje 670 strani. Blizu sto slik, ki kažejo, razne priprave v kuhanju, kako se pripravlja jestvine itd. Knjiga je močno trdo vezana. BREZ KNJIGE "SLOVENSKA KUHARICA" bi ne smela biti nobena slovenska gospodinja. Knjiga je pisana v pri-prostem poljudnem tonu, da jo lahko vsak najpriprostejšj človek razutne. Pouči Vas, kako voditi gospodijnstvo in je radi trga zelo velike važnosti. Poda Vam merilo in navodilo za najpreprostejšo in najimenitnejšo jed. Knjiga je prišla v novi izdaji. izborno izboljšana in predelana. Prejeli smo jih le omejeno število, zato je važno, da jo na-, ročite brez odlašanja, ako hočete, da ne boste prepozni. Knjiga stane $4-00- Najdaljša železnica. Najdaljša železnica na svetu bo panaamerikanska. Vodila bo iz New Yorka čez Meksiko skozi Kolumbijo, Ekvador, Peru in Bolovijo. Zgradila jo bo vsaka posamezna država. Dolga bo 16.-000 kilometrov. -o- Človek, ki se je dvajsetkrat oženil. Grško vojno sodišče je izdalo tiralico za nekim poročnikom grške armade, ki je obtožen mno-goženstva. Ugotovljena je, da se je za časa vojne 20rkrat oženil. Vseh dvajset žen pa. je navadno zapustil v dveh ali treh tednih. Večina teh žen se sedaj nahaja v Atenah in zahteva, da se uvede sodno postopanje proti prebrisanemu varalcu ženskega spola. Svojih porok obtoženec ni sklepal iz materijelnih vzrokov. ampak se je ženil vedno le iz — ljubezni. Nesreča je e-ditio ta, da jc imel malo preve-preprostrano srce. -o- Vojno letalo s šestimi strojnicami. Iz Marseilla poročajo: Na vež-bališču Morignan so preizkušili novo letalo, ki ima štiri motorje po 260 konjskih sil. Perutnice letala soSz aluminija. Aeroplan je oborožen s šestimi strojnicami. * -o- Iz zapora so izpustili one kmete, ki so bili obtoženi, da so Radiču pomagali pri njegovem bagu preko meje. Ko so odsedeli vsak po 14 dni policijskega zapora in plačali po 100 Din. globe, jih je policija izročila sodišču. Sodišče pa ni našlo nobenega paragrafa, da bi jih moglo obsoditi in jih je izpustilo. Neka gospa Kozlovič vsled dolgih noči ni mogla spati, ko jo naenkrat vznemiri neki ropot v bližnji sobi. Dvigne se iz svoje blazine in gre gledati, kaj da je in vidi nekega uzmoviča, ki je odpiral s svojimi pripravami o-maro, v kateri je slutil, da *e denar. Čudno sta se spogledala. Toda ga. Kozlovič namesto, da bi začela vpiti in klicati na pomoč, se začne na ves glas smejati in po kolenih tolči od samega smeha. "Kaj se pa vendar smejete?" vpraša nepoklicani uzmovič. "Zakaj se jaz smejem? Zato, ker ste vi največji osel in gotovo vam enega kolesca manjka ker se izpostavljate v nevarnost, in v temi iščete po moji omari denar, katerega jaz še pri belem dnevu ne morem najti." Nepoklicani uzmovič se je mirno izmuznil; ga. Kozlovič pa si je s svojo prebrisano bučo rešila lepo svotico denarja. 700 KOMUNISTOV PRED SODIŠČEM V BULGARI- J1- Sofija. — Bulgarska vlada bo postavila vse zarotnike pred vojno sodišče. Veliko število političnih ztočfricev je uteklo v Jugoslavijo in druge države, katere sedaj bulgarska vlada uradno prosi, da jih zroče nazaj v roke bulgarskih oblasti. Vseh skupaj bo nekaj nad 700 voditeljev pred sodiščem. nistrski predsednik Lloyd George. Podal se je. še v petek i z New Yorka v Montreal Kanado, kjer ga pričakujejo vladni kanadski uradniki. Z njim je prišla tudi njegova hčerka Miss Megan Lloyd George. NOV REKORD V ŽRAKO-PLOVSTVU. Bridgeport, Mo.. — Poročnik Alford J. Williams je dosegel pri mednarqdni tekmi v tem mestu rekord pri letanju. Na minuto je preletel 243.78 milj. -o- GENERALNA STAVKA JE IZBRUHNILA V PERU. Lima, Peru. — Po celi južnoameriški državi Peru je izbruhnila generalna stavka. Vsi delavci vseh strok so zapustili svoja mesta. Vlada je razposlala v vsa mesta vojaške oddelke za slučaj morebitnih izgredov. -o- VELIK POŽAR. Nashville, Tenn. — Tukaj je izbruhnil velik požar, ki je uničil velik del mesta. Materialno škodo cenijo do 300 tisoč dolarjev. -o- DIKTATOR ZNIŽAL CENO PIVU. " Munich. — Bavarski diktator dr. von Kahr je zaukazal pivovarnam in prodajalcem na drobno, da morajo znižati ceno pivu za 20 odstotkov. -o- LLOYD GEORGE PRIŠEL V AMERIKO. New York. — Iz Anglije je dospel na obisk v Ameriko in Kanado te dni bivši angleški mi- PRODAJAM JABOLKOV MOŠT. 50 galonov z sodom $29.00. Za vsa pojasnila pišite na: ALBERT JEMC, Grand Haven, Mich. Moj zastojnik za Chicago je. MR. JOHN KOSMACH, 1804 West 22nd Str. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in čitateljem tega list po državah Illinois, Kansas, Colorado in Wyoming naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost, Ave Maria in Glasnik P. S. J. kakor tudi oglase, naročila za knjige in vse kar je v zvezi z našim podjetjem. Drage naročnike in vše rojake po naselbinah prosimo, da mu gredo v vseh ozirih na roko in mu pomagajo širiti dober katoliški tisk. Uprava Edinosti, Ave Maria in Glasnika P. S. J. VARČEN NAROD POZOR SLOVENCI ¥ CHIGAGOJ! Kadar, kateri izmed Slovencev, namerava kupiti dobro "piano" naj se oglasi pri meni. Jaz ga popeljem naravnost v tovarno, kjer, se izdelujejo najboljše vsako-; vrstne jamčene "piane". Za vsej podrobnosti se obrnite na : ANTON BAHAR, 1903 So. Loomis Street, Chicago, 111. TURŠKA VLADA ZAPRLA TUJEZEMSKE BOLNIŠNICE. Carigrad. — Angorska vlada je izdala mestnim uradnikom ukaz zapreti vse tujezemske bolnišnice, vse postojanke tuje-zemskih Rdečih Križev. Tudi tujezemskim zdravnikom je prepovedano prakticirati v mestu. -o-o — Colorado Springs, Colo. — Tukaj je preminul znameniti zdravnik dr. B. B. Griffith iz Springfielda, 111., ki se je prišel pred meseci zdravit v te kraje. PRODAM tri velike blazine popolnoma nove. Narejene iz najboljšega gosjega perja. Ročno iščiščeno. Cena $1.25 funt. Zglasite se na: 1538 West 21 st Street. na frontu. s Tel: Rosevelt-S221. L. STRITAR >; 2018 W. 21st Place Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spada v to stroko. Vsem se najtopleje priporoča ! Pokličite ga po telefonu! -.rt/ DRUGA VAŽNA KNJIGA ZA VSAKO GOSPODINJO JE: SADJE V GOSPODINJSTVU TA KNJIGA je spisana še posebej, da Vas pouči, kako pripraviti sadje za konzerviranje čez leto. To je tudi velike važnosti za vsako gospodinjo. Vsaka gospodinja si dosti prihrani, ako kupi sadje sedaj, ga na umeten način konzervira in spravi za čez leto. To Vam natančno razloži ta knjiga. Knjiga je mehko vezana in stane samo 75c. Pišite še danes po obe knjigi na: KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Pod državnim in vladnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n. VLAGA PREVIDNO IN INYESTIRA RAZUMNO V Kaspar State Bank NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDIN JENIH DRŽAVAH 1900 — BLUE ISLAND AVENU1, vogal 19. ulice. CHICAGO, ILLINOIS KAPITAL IN PREBITEK $1.250,000.00 PRODAJAMO ŠIFKARTE za vs» parobredne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavi te) za priseljence, ter pošiljamo denai v staro domovino najceneje in najhitreje. Vse kar je novega za jesen OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI, POVRŠNE SUKNJE DOBITE TU. Površne suknje in obleke z dvojnimi hlačami za nože in fante v stoterih" •nodah in velikostih, na-ejene pristno volnene, •aznih barv dobite pri nas >0: i V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. o ^ ^- 1 m ironiOT A. aAtc jflu "MALENKOSTI" roman v Štirih delih. Španski spisal p. L. Colocna is Družbe Jssusovs. Prevedel Paulus. JQC Ob sedmih je bil še čist« pri zavesti. Naenkrat je zaklical Monino. Markiza jo je pripeljala in jo posadila, kakor zjutraj, na posteljo. Dete se je plaho oklenilo svoje babice okrog vratu, tiho gledalo bolnika in si ni upalo jokati. Umirajoči je hotel dvignit: roko, ga ni mogel. S trudom je rekel: "Učil sem te moliti: Spomni se, o premila Devica! . . . Moli!" Detetu so solze zalile oči, zatrepetalo je kakor plašna pti-čica. Babica mu je za-šepetala v uho: "Moli, otrok moj, saj znaš! Moli! . . Dete je sklenilo ročice in molilo . . . Diogen je potihoma ponavljal za njo, potihoma, rahlo, z boječa slovesnostjo . . . Polagoma mu je zamiral glas. Slišati je bilo le še glas Mo-uinin ... Diogen je ni čul več . . . Hropel je, od časa do časa mu je prenehalo dihanje za celo »n išče harjem vred. — Zakaj ne? —- Pred paT dnevi je čital, da je car birmanski dal živih zakopati sedemsto ljudi, da bi potolažil bogove, ki so poslali v njegovo deželo črno kugo . : . Zakaj bi pa on ne dal prevreti svojega kuharja in svojih treh strežajev. če s tem reši nesrečnih trihin sebe, svoje sorodnike in prijatelje!? ' Presenetljivo hladno "je sprejela Currita Fernanditovo novico; slabe volje je rekla, da nikakor ne bo uporabila nasve-tovanega pomočka. Jakob je bil namreč tudi njej pisal iz Milana. Govoril je v pismu o velikih nevarnostih in važnih opravkih, ji obljubil, da se kmalu vrne. in ji razložil, zakaj je tako naglo odpotoval. Pisal ji je le v splošnih reklih, ki Currite nikakor niso zadovoljila. "Zlata vreden prijatelj!" je hvalil Villamelon. "takoj grem, da mu napišem zahvalo." Currito pa je zgrabila nevolja; že je odprla usta, da bi ga jezno zavrnila, a se je premagala in je rekla po svoji navadi rahlo in ljubeznivo: "Dobro je! Pošlji mi pismo! Bom še jaz dostavila par besed. Prihranim si čas in ni mi treba pisati dolgega pisma!" Čez pol ure je prinesel strežaj na srebrnem krožniku Fernanditovo pismo. Currita ga je prečitala in ga jezno na tisoč koscev raztrgala. Se dve pismi sta prišli tisti dan od Jakoba v Madrid. Eno za Butrona. Dolgo je bilo, polno laži in zavijanj. Previdni diplomat se ni dal goljufati; spoznal je pa tudi, da se njegov nekdanji varovanec noče iznebiti njegovega vodstva, ka-{kor je mislil, temveč da ga šele sedaj prav posebno potrebuje KNJIGE. "Na noge v sveti boj!" To knjigo je spisal dr. Anton Bona ventura Jeglič, škof ljubljanski. Knjiga razklada čitateljem kaj in kakšne dolžnosti ima krščanski človek v življenju. Knjiga posega pa tudi v druge filozofska vprašanja, ki segajo notri do začetka stvarstva in človeka. V knjigi so vprašanja in odgovori. Tisti, ki čitajo razne brozge, ki jih pošiljajo v svet razni verski sovražniki, naj čitajo to knjigo in videli bodo, kako verski sovražniki lažejo in zavijajo. Vsak katoličan bi moral to knjigo temeljito prečitati in preštudirati. Kdor prouči to knjigo, ta spozna kaj je prav za prav katoliška vera in katoliško prepričanje in kaj je dolžnost katoličana. Knjiga vsebuje 142 strani krasnega podučnega berila. Stane 55c. v zalogi jo ima knjigarna Edinost, od katere jo lahko naročite. minuto. Otroka so odnesli, markiza in pater pa sta pokleknila in molila molitve za umirajoče . . . Nepremično je ležal bolnik; včasih je zadihal in trdno je drža! križ v rokah . , . Krog enajste ure pa je izdihni!, brez smrtnega boja — — mirno -— rahlo —-- Drugi dan je dala opraviti markiza slovesno mrtvaško sveto mašo v župni cerkvi in pater se je vrnil nazaj v Lovolo. Tudi v Loyoli so zvonili mrliču. Tisto noč je preminil tudi pater Mateu. Zjutraj so ga našli v postelji mrtvega. Rožni venec je držal v roki in na ustnih mu je počival tisti njegov rahli, čisti, otroški smehljal in njegovi beli lasje sq mu obdajali nedolžno, čisto čelo — otroška nedolžnost s sivo glavo osemdesetletnega starčka . . . ~ : III. Mnogo važnega se je bilo zgodilo, odkar je bil Jakob s tako naglico odpotoval v Italijo, in pa do tistikrat. ko smo ga zopet videli ob strani Curritini potovati v poštnem vozu po ba-skiški cesti. " 1 Hud udarec je bil zadel Villamelona, hujša nesreča, kakor je bil Hanibal za Rim ali pa Mohamed IT. za Carigrad, spoznal je, da ima — trihine. Odpovedati :>e kakor strogove/en Izraelit dišeči*rožnati svi-njetini. našpikaniin klobasam iz Genove — ali pa snesti vražji bacil, ki se bo redil na njegove stroške in rastel in rastel v dolgo kačo: to je bila usoda Villamelonova. Zgodilo se je to kakih osem dni po Jakobovem odhodu. C rez malo časa je dobil od Jakoba ljubeznjivo pismo. V odkritosrčnem prijateljstvu in s fino rahločutnostjo mu je priporočal nezmotljive sredstvo zoper trihine, jako preprosta stvar: trikrat naj prekuha v vreli vodi svinjetino in vse posode in vse orodje, ki pride z mesom v dotiko. Fernandito je bil prepričan, da je našel dragoceno skrivnost. in je hitel s svojo novico h Curriti. Za trdno je bil >dlo-čen. da 1xj dal prekuhati v kropu vse gnjati, kar jih je imel v zalogi, vse lonce, kar jih je viselo v kuhinji, s strežaji in ku- Drugo pismo je bilo za strica Frasquita. Tajinstveno mu je zatrjeval Jakob, da je kolikortoliko odpravil nevarnost s pomočjo denarja in po lastni brihtnosti, in mu je obljubil, da boj popolnoma odstranil tudi skrivnostno "budalo," brž ko pride v Madrid in sporoči tamošnjim ložam naročila iz Italije. Podpisal se ni in strogo je naročal stricu, naj pismo koj sežge. Stric je poln strahu natančno ubogal. Smatral je položaj za zadosti varen ter se je .tisti večer pojavil pri Curriti n-i obisku. Obupno je knšljal in je ponujal vsem navzočim karamele, edin.» sredstvo zoper grozni kašelj, ki mu ga jc zapusti! njegov trdovratni nahod. ? £urrita Jakobu ni odgovorila. — Ko Jakob tudi na zopet -no pismo ni dobi! odgovora, se je v skrbeh obrnil na bodočega ministra, pisal je Butror.u in je odločno zahteval pojasnil. Zanj jc bi! Curritin molk nevaren in poguben, zlasti sedaj, ko 11111 jc bilo neizogibno potrebno tesno prijateljstvo z Villameloni in njnh polnimi mošnjami. Nato je modri Butron napisal umerjeno in očetovsko pismo svojemu varovancu in ga obvestil o darilu, katero je mademoiselle de Sirop poslala za veselico, in da je Currita po vsej pravici iezna in užaljena nad njegovo nezvestobo, ona. ki mu je izkazovala toliko dobrot. Pisal mu je tudi *» zlobnih jezikih.) ki so se lotili tega dogodka in ga obrekljivo razlagali. Sklenil je z očetovskim nasvetom: "Tvoja lahkomišljenost je bila velika. pa vrni se in poskusili bodemo. da stvar uredimo." Jakob si ni dal tega dvakrat reči in pet dni pozneje sta pojavila oba. Butron in Jakob, v Curritinem budoarju. se +