PLANINSKI VESTNIK in nekatere ekipe gorskih resevalcev so se vrnile na domove. Celjski resevalci so Stabu CZ pustili v uporabo svoje radio zveze in teren- sko vozilo lada-niva. To opremo so s pridom uporabljali vse do 10. novembra. 4. novembra je bil v znamenju popuscanja napete situacije. Obseg divjanja vodne ujme je bil definiran, dostopi do ogrozenega obmocja so bili odprti. Ekipe resevalcev so ta dan sode- lovale pri zagotavljanju nemotenega transporta iz Cme v Solcavo, pri prevozu ali spremljanju komisij za ugotavljanje in oceno skode in pri DR. IZTOK TOMAZIN V znanem svtcarskem sportnem in kongresnem srediscu Crans Montana je bil med 11. in 14. aprilom letos mednarodni kongres gorske medi­ cine, ki so ga organizirali ISSM (Mednarodno zdruzenje za gorsko medicino), Medicinska ko- misija UIAA (Mednarodnega zdruzenja alpini- sticnih organizacij), IKAR (Mednarodno zdruze­ nje gorskih resevalnih organizacij) in GRIMM (Zdruzenje zdravnikov in drugih gorskih rese­ valcev). Med vec kot 400 udelezenci z vsega sveta so bili pretezno raziskovalci, zdravniki- gorski resevalci in drugi, ki se ukvarjajo z gorsko medicino. Iz Slovenije sva se ga udele- zila dr. Tomaz Azman in dr. Iztok Tomazin. Kongres je potekal v obliki stirih zaporednih simpozijev. I. VISINSKA FIZIOLOGIJA IN PATOFIZIOLO- GIJA Mozganski in pljucni edem sta najbolj nevarna zapleta visinske bolezni, zato sta na prvem mestu zanimanja raziskovalcev. Pogosto se pojavljata na visinah nad 4000 metri, v Himalaji in drugih visokih gorstvih pa vsako leto zahteva- ta zrtve, med katerimi so tudi najboljsi alpinisti. Vsi mehanizmi njunega nastanka raziskavam se niso znani, v zdravljenju pa je nekaj novosti. Takojsen sestop in kisik sta se vedno najboljsa, zal pa najveckrat nedosegljiva resitev. Amerifia- ni in Francozi so predstavili prenosni, le nekaj kilogramov tezki hiperbaricni komori, ki sta resili ze nekaj zivljenj v visokih gorah. Primemi sta tudi za uporabo na alpinisticnih odpravah. Med zdravili za visinski pljucni edem je najbolj raz- iskan in najvec uporabljan nifedipin, ki ga v medicini uporabljamo predvsem za zdravljenje povisanega krvnega pritiska in nekaterih bole­ zni srca. Uporaba tega in drugih zdravil je seveda predvsem domena zdravnikov. Italijani so v sodelovanju z nepalsko vlado v znozju Mount Everesta na visini 5050 metrov postavili velik raziskovalni laboratory za geolo- ske, ekoloske, medicinske, zooloske in botanic- ne raziskave. Zahtevno gradnjo in delovanje 170 kvadratnih metrov velikega z najmodernej- 310 so bivaino in raziskovaino opremo natrpanega odstranjevanju naplavljenega lesa izpod oporni- kov mostov prek Savinje med Latkovo vasjo in Zidanim mostom. Taksna dela je ekipa reseval­ cev opravljala vse do 8. novembra. Vodna ujma je bila za naso sluzbo nov izziv. Stalna dobra pripravljenost, ustrezna opremlje- nost, organiziranost in poznavanje terena so omogocili, da smo lahko zanesljivo in uspesno pomagali povsod tarn v Sloveniji, kjer je bilo potrebno. Prejete zahvale in priznanja za nase sodelovanje kazejo, da so bili z nasim delom zadovoljni tudi drugi. laboratorija v obliki egipcanske piramide so predstavili z zanimivim filmom. Seznanili so nas tudi s prvimi v tern laboratoriju opravljenimi raz- iskavami. II. MEDICINSKI PROBLEMI GORSKEGA RE- SEVANJA Najvec smo govorili o najhujsem problemu - zivljenjsko ogrozenih ponesrecencih. Pri njih izstopajo poskodbe glave in hrbtenice, se po- sebno zaradi izredne razmahnitve zmajarstva in jadralnega padalstva v zadnjih letih. Pozimi so na prvem mestu podhladitve in zadusitve zaradi zasutja v sneznih plazovih. Helikopter z usposobljenim zdravnikom in vso potrebno me- dicinsko opremo na krovu je osnovni pogoj sodobnega resevanja v gorah. Pri poskodbah glave in hrbtenice je na terenu Skrb za koce v visokogorju V Trentu je bilo 25. in 26. aprila letos mednarod­ no posvetovanje z naslovom Prihodnost planin- skih postojank, na katerega so bili vabljeni predstavniki z obmocja delovne skupnosti alp- skih mest iz Avstrije, Francije, Italije, Nemcije, Svice in Slovenije; v celoti je v tej skupnosti vclanjenih 22 mest, od slovenskih pa Jesenice, Kamnik, Ljubljana, Maribor, Radovljica in Roga- ska Slatina. Dne 25. aprila je vse predstavnike planinskih zvez sprejel predsednik filmskega festivala v Trentu Giacomo Priotto (v okviru tega festivala je bilo namrec posvetovanje) in jih seznanil s pobudo, da bi se na obmocju alpskih dezel resno ukvarjali s problematiko planinskih koc, da bi poenotili nekatera stalisca, izmenjavali iz- kusnje itd. Predstavniki zvez so predstavili koce na svojem obmocju, pri Cemer je bilo ocitno, da so v OAV (Avstrija) najbolj aktivni in da so iz- redno prizadevni tudi v CAI (Italija), zal pa nista bila na posvetu predstavnika Svice in Francije. Uradnega dela posvetovanja se je udelezilo kak§nih 180 gostov. Poleg planinskih delavcev in funkcionarjev so bili mocno zastopani tudi novinarji casopisov, radia in televizije. Posveto­ vanje je bilo nekoliko improvizirano, saj pravih MEDNARODNI KONGRES GORSKE MEDICINE ZDRAVNIKI V SKALNIH VISINAH PLANINSKI VESTNIK najpomembnejssa pravilna imobilizacija s poseb- nim ovratnikom in vakuumsko blazino ter hiter in obziren transport v bolnisnico. Prve stiri ure po poskodbi so postavili kot mejo za bistveno boljSo prognozo ponesrecenca. Zdravnik-gorski resevalec mora seveda odlicno obvladati po- stopke ozivljanja in ohranjanja zivljenjskih fun- kcij s tehnifinimi pripomodki in zdravili. Po tern simpoziju je bila okrogla miza o medicin- ski izobrazbi in nemedicinski izurjenosti zdravni- ka, ki ressuje v gorah. Idealen bi bil izkusen zdravnik z velikim znanjem urgentne medicine, ki bi bil hkrati dober alpinist ali-se bolje-gorski vodnik. V praksi je to redko. Zedinili smo se, da bi poleg posebnih medicinskih znanj moral imeti osnovna teoretidna in prakticna znanja alpinizma, sposoben bi moral biti za samostojno gibanje v brezpotju, plezati najmanj III. tezav- nostno stopnjo, dobro bi moral smucati in obvla­ dati pasivno upravljanje s helikopterjem. V presledku med simpoziji so v hribih nad mestom Svicarji prakticno predstavili letalsko resevanje v gorah in navdusili vecino prisotnih. V Svici in v gorskem delu Francije opravijo 90 do 95 odstotkov vseh resevalnih akcij s helikop- terji, ki so opremljeni z najmodernejso medicin- sko opremo, resujejo pa tudi ponoci. To je izrednega pomena za prognozo ponesrecen- cev. Resevalno ekipo sestavljajo pilot, gorski vodnik in zdravnik, vcasih tudi pomocnik pilota oziroma mehanik. Sorazmerno redko sodelujejo se drugi resevalci, ki jih helikopter po potrebi pripelje na kraj nesrede. III. PATOLOGIJA SREDNJIH VISIN Predstavljena je bila predvsem problematika bolnikov s pogostimi kronifinimi boleznimi na referatov ni bilo, pisnega gradiva tudi ne, sode- lovali pa so vefiinoma Italijani. Izredene so bile stevilne misli, ki so dane v premislek planinskim organizacijam. Med njimi so bile tudi naslednje: Zdaj se samo se spominjamo, da je pred leti veljalo geslo »Turizem v gore«, danes pa ugo- tavljamo, da je bil to napacen korak. Planinci in gorniki imamo drugafine in razlicne cilje ter razlifino kulturo in vzgojo kot turisti, kljub temu pa moramo upoStevati, da gore niso samo od nekaterih. Planinske ko6e so nekofi sluzile za prenocevanje in za dosego drugega cilja - vzpona, ture, zdaj pa je koca turistidni cilj. Zato se upraviceno sprasujemo, katere naloge bodo imele koce v prihodnosti. Ze zdaj obstajajo razlifini tipi koc: ko6e, ki so last druStev in zasebnikov - ali pa so koce ze kar celo veliki hoteli v visokogorju. Alpinisti zdaj uporabljajo kode bistveno manj kot nekoc; pred turo preno- cijo pod steno, po turi pa celo odidejo mimo ko6e. Prihodnost koc smo si pred leti napacno predstavljali: s povecanimi zmogljivostmi ne dosezemo nic, ampak samo poslabsamo sta- nje. Zato v Alpah ne bi smeli ve6 graditi koc, niti ne bi smeli vec povecevati zmogljivosti. Arhitektura koc mora ostati rustikalna. Skrbi je treba usmeriti v ekologijo, solarno energijo, odvoz smeti, poskrbeti je treba za odpadne visinah med 2000 in 3500 metri. Te visine ugodno vplivajo na kvaliteto treninga zdravih ljudi, pa tudi na rehabilitacijo dolodenih srcnih in pljufinih bolnikov. Seveda so stevilne omeji- tve in nevarnosti, ki jih je nujno upostevati. Z opazovanji in raziskavami so dokazovali, da te viSine ugodno vplivajo na bronhialno astmo, da je zelo pocasen nadzorovan vzpon na srednje in vecje (celo do 5000 metrov) visine ucinkovita oblika rehabilitacije bolnikov po prebolelem srcnem infarktu, da tudi vzponi do najvecjih visin niso sprozilni dejavnik za epilepsijo itd. IV. NOVOSTI V ZDRAVLJENJU ZMRZLIN IN PODHLADITEV V veliki vecini drzav je ze uveljavljena metoda hitrega ogrevanja zmrzlin, ker je dokazano ucin- kovitejsa od pocasne. Zdravniska podkomisija Gorske resevalne sluzbe (GRS) Slovenije je metodo hitrega ogrevanja sprejela ze pred dve- ma letoma in jo takoj uvedla v izobrazevanje gorskih resevalcev, v sirsem slovenskem pro- storu (doktrina prve pomoci) pa se ni prav zazivela. Upamo, da bo prevod ameriske knjige »Podhladitve, zmrzline in druge poskodbe zara- di mraza«, ki ga je pripravila GRS, vplival na boljse poznavanje te tematike pri nas. Americani so v zadnjem casu metodo hitrega ogrevanja zmrzlin modificirali - pricnejo z ogre- vanjem pri 32 do 35 stopinjah in koncajo pri 41 stopinjah. Ogrevanje na terenu pa je prepove- dano, ce obstaja moznost ponovne zmrznitve, ker so tako posledice mnogo hujse. V bolnisni- cah si pri oceni prizadetosti zmrznjenih delov telesa pomagajo z najsodobnejsimi diagnostic- nimi aparaturami. Podrobno smo obravnavali vode, uvajati in obdrzati enostavnost in skrom- nost, obiskovalci pa naj se prilagajajo planin- skemu redu. Ocitno je, da smo hribovci eno ljudstvo: vsi gledamo na problem enako ne glede na narodnostno pripadnost. V Avstriji so glede tega, kot je bilo ze omenjeno, najbolj aktivni. Izdelali so deset konkretnih studij za odpadne vode in izdali obsezne publikacije in zelo drage znanstvene raziskave. Te izkusnje nudijo tudi vsem drugim alpskim dezelam. Za razmislek se nekaj statisticnih podatkov iz dveh sosednjih drzav: CAI je imel ob koncu vojne priblizno 200 planin- skih kod in 80 000 clanov, leta 1990 pa priblizno 400 kod in 120 drustev, medtem ko za stevilo clanstva nismo zvedeli. V Dolomitih imajo pre- cej privatnih planinskih koc. OAV ima na svojem sedezu v Innsbrucku zapo- slenih 28 ljudi, organizacija pa ima zelo uspes- no avtomatsko obdelavo podatkov. Vso mozno skrb usmerjajo v visokogorske postojanke, viso- kogorskih privatnih koc nimajo, v visokogorskih postojankah zelijo odpraviti kajenje. Njihovo mnenje je, da UIAA (Mednarodna zveza planin­ skih organizacij) ni dovolj aktivna in vplivna na podrocju planinskih koc, ima pa velik pomen na podrocju alpinisticne in planinske opreme. Janko Mirnik 311 PLANINSKI VESTNIK postopke in zdravila, ki se uporabljajo za zdrav- Ijenje zmrzlin, zal pa ima v mnogih primerih zadnjo besedo se vedno kirurgija. Posledice amputacij lahko olajsamo s plasticno kirurgijo. Pri podhladitvah se vedno velja zlato pravilo »nihce ni mrtev, dokler ni topel in mrtev«. Avstrijci so porodali o prezivetju pri doslej najni- zji temperaturi jedra (15 stopinj), Svicarji pa o najdaljSem srfinem zastoju pri podhlajencu (5 ur), ki jim ga je uspelo oziveti. Na podlagi raziskav svicarski zdravniki trdijo, da temperatu- ra jedra podhlajenca ob prihodu v bolnisnico ni bistvena za prognozo prezivetja. Ugodno je, ce je bila podhladitev hitra, na primer padec v ledenisko razpoko ali v mrzlo vodo, slabse pa, ce se je ponesreceni ohlajal pocasi. V svetu opuscajo aktivno zunanje ogrevanje podhlajencev. Pri zmernih podhladitvah zado- stuje pasivno ogrevanje, na primer Hiblerjev toplotni ovoj brez aktivne komponente (z vroco vodo prepojene rjuhe). Meja med zmerno in globoko podhladitvijo je temperatura jedra 30- 32 stopinj. Pod 30 stopinj priporocajo previdno in pocasno ogrevanje predvsem z vdihavanjem toplega, vlaznega zraka, s toplimi infuzijami in z zahtevnimi metodami, ki jih lahko izvajajo le v specializiranih boinisnicah. Transport v bol­ nisnico mora biti skrajno obziren, nadzorovati pa ga mora zdravnik. SLOVENSKA GRS NE ZAOSTAJA Zadnji dan kongresa je bil namenjen predstavi- tvi posterjev, na katerih smo si lahko ogledali vse od pregledov dejavnosti gorskih resevalnih sluzb stevilnih drzav do najrazlicnejsih razisko- valnih porodil. Predstavil sem poster z opisom svoje nenavadno kratke aklimatizacije in njenih posledic med prvim jugoslovanskim zimskim vzponom na osemtisodak (Daulagiri), ki ga je moderator razprave jedrnato ocenil: »Cestitke za dosezek avtorju, drugim pa nasvet, naj nikoli NUSA ROMIH Vsem polemikam o slovnicni pravilnosti tega izraza navkljub ostaja Sportno plezanje ime za Sport, ki osvaja mlade. Balet po konicah prstov rok in nog, po navpidnih in previsnih stenah, je tudi pri nas vedno bolj priljubljen. Plezalna tekmovanja, televizijski prenosi in plezalne sole so v zadnjih letih prebili led, ki je oklepal to novo Sportno zvrst. Vseeno pa je preteklo kar nekaj vode, da je javnost razumela bistvo: da je plezanje (kar se tifie (ne)varnosti) sport kot vsi drugi. Na letnih olimpijskih igrah 1992 v Barce- loni bo plezanje predstavljeno kot demonstrativ- na panoga, ze tretjic potekajo letos tekmovanja za svetovni pokal, letos pa bo tudi prvo svetov- no prvenstvo v Frankfurtu. 312 In kako se je vse skupaj prifielo? Kateri so ne poskuSajo cesa podobnega!« Veliko zanima- nja, pa tudi skrbi in dvomov je zbudilo poroCilo spanskih raziskovalcev, ki so ugotovili okvare in celo skrcenje nekaterih predelov mozganov pri precejSnjem odstotku alpinistov, ki so se vsaj enkrat povzpeli nad 7500 metrov visoko. PoroSil, ki opisujejo okvare centralnega zivCevja med bivanjem na velikih visinah, je v zadnjem casu vse ve6. Organizacija kongresa je bila zelo dobra. Vse dni je bila odprta razstava najsodobnejsih rese­ valnih sredstev in medicinske opreme vkljufino s helikopterji ameriskih in evropskih proizvajal- cev. Stevilne farmacevtske tvrdke so predstavi- le svoje proizvode, ki so uporabni v gorski in sportni medicini. Gostitelji so pripravili prijeten kulturni program, predavanje o doseikih Svicar- skih himalajcev in turno smucarski pohod v gore nad Crans Montano. Kongres nama je ponudil obilo snovi za razmi- sljanje o stanju slovenske gorske medicine. Pri kvaliteti in ufinkovitosti gorskega reSevanja bi- stveno ne zaostajamo za Svico in Francijo, ki imata najvec nesreC in najbolje opremljene in izurjene poklicne resevalce. Lani smo v Siove- niji s pomocjo helikopterjev Letalske enote mili- ce opravili 52 odstotkov vseh resevalnih akcij v gorah, zdravnik pa je bil prisoten v 66 odstotkih. Cas posredovanja je bil ob sodelovanju helikop- terja zelo kratek, oskrba bolnikov ali poskodo- vancev pred in med transportom pa dobra zaradi opremljenosti in usposobljenosti zdravni- kov, ki sodelujejo praktiCno pri vseh resevanjih s helikopterjem. Ozjo skupino desetih zdravni- kov-gorskih in letalskih resevalcev sestavljajo kirurgi, anesteziologi in splosni zdravniki. Na drugih podrocjih gorske medicine smo zaenkrat v Sloveniji manj aktivni, Ceprav smo v alpinizmu v svetovnem vrhu, planinstvo pa je nasa najbolj mnozifina organizirana rekreativna dejavnost. Obisk kongresa nama je omogocila Gorska resevalna sluzba Slovenije. mejniki, ki so vplivali na razvoj tega sporta? Sportno plezanje je izraz za Sport, ki se dogaja v nizkih stenicah (do 50 metrov) in na umetnih stenah v telovadnicah. Nacin plezanja je prosto plezanje, kar pomeni, da plezalci za napredova- nje uporabljajo le razdlembe, ki jih nudi stena. Klini, svedrovci, vponke in vrvi so potrebni le za varovanje, ki je pri sportnem plezanju stood- stotno. Smeri najprej uredijo (oCistijo, zavrtajo varovalne kline - svedrovce), za vzpon, ki se prizna kot rezultat, pa je potrebno plezati od spodaj, med plezanjem vpenjati vrv v kline in le s pomocjo razClemb v skali doseci vrh. Ce je tak vzpon opravljen v smeri, ki je plezalec Se ni plezal, se dosezek smatra kot vzpon na pogled. Kadar pa plezalec smer prej naStudira z varovanjem od zgoraj in nato opravi vzpon na prej opisani nacin, je to vzpon z rdeco piko. SPORTNO PLEZANJE - KAJ JE PRAVZAPRAV TO? BALET PO KONICAH PRSTOV