LETO X3©WW^TEVILKA 18, 30. APRIL 2004, CENA 289,00 SIT knjiznìca m CEUi (stran 4) GUSTI LENAR Od formalnega vstopa v Evropsko unijo pričakujem predvsem pozitivne učinke ŠTEVILKA (foto: Franci Kotnik) V fizičnem smislu bo po vstopu v EU edina sprememba, da se bodo z meje umaknili cariniki ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA IN DAN UPORA ŽELIMO VAM LEPE PRAZNIKE IN PRIJETEN VSTOP V EU. Http://www,rlv.si/habit/ MN06I NAM ZAUPAJO ŽE VRSTO LET. ZAUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS PORUČITE Telefon: 03 <98 1600. GSM: 041 665 223 Radenska 1,51 Kava Barcaffe, 100 g 119,00 SIT ffl - 12. AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 S Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil - menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si NOVO V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! ms Verjetno PVC , najboljša okna TELEFON 034355800 www.simer.si na svetu. simer d.o.o., delavska 8, celje ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in 1. maju, prazniku dela, iskreno čestitamo vsem našim zavarovancem, hkrati pa vam želimo prijeten vstop v Evropo! UPRAVLJANJE S STANOVANJI IN PROMETZ NEPREMIČNINAMI Smo družba, ki se ukvarja z upravljanjem stanovanjskih in poslovnih objektov, ter s posredovanjem v prometu z nepremičninami v Šaleški in Zgornje Savinjski dolini. Poštenost, vestnost in strokovnost so vodila našega poslovanja. Mozir uga sodelovalsu ™ . A J Zadruga mozirje Mercatorjem Zgornjesavinjska kmetijska Ü5 AKCIJA "BREZDVOMbn do 9 Pijaca Ftruc Apsko mleko nbez crm 114.00 SIT Salama Poli, 500 g 419,00 SIT Kraški pršut, kosi, kg Cocta 1,51 3.119,00 SIT 175,00 SIT Čokolada Gorenjka, mlečna, 100 g Pivo Zlatorog 0,51 147,00 SIT 110,00 SIT Svetlo piva Union, 0,51 Kumarice, 1000 g 145,00 SIT 329.00 SIT Paloma Exclusive, 8/1 335,00 SIT Mm OSREDNJA Kot da bi slišal moje kritično mnenje v zadnjem uvodniku je Urad vlade za informiranje skupaj z Delegacijo Evropske komisije v Sloveniji pred dnevi v vsa slovenska gospodinjstva poslal lično brošuro z naslovom EU je tu!-vodič za nove državljane Unije. Prepričan sem, da ste jo temeljito prebrali, saj prinaša odgovore na vsa bistvena vprašanja v zvezi z našim življenjem v skupnosti razvitih evropskih držav. Medtem je začel delovati tudi nov vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji (Mp:/ /evropa.aov.sii. katerega namen je voditi slovenskega uporabnika do tistih vsebin in informacij, ki ga zanimajo oziroma odgovorijo na njegovo konkretno vprašanje s posameznega področja. Z novim spletnim mestom, kije nadgradnja dosedanje spletne strani, želijo prikazati, kaj članstvo v EU prinaša v vsakdanje življenje državljanov Slovenije in delovanje naše države nasploh. V okviru vladnega programa obveščanja o vključevanju Slovenije v EU z nazivom »Slovenija. Doma v Evropi«, ki gaje Urad vlade za informiran- je začel izvajati leta 1997, so v sedmih letih pripravili, izdali in distribuirali 50 različnih informativnih publikacij v skupni nakladi 2.850.000 izvodov. Preko evrofona (080-2002) so odgovorili na dobrih desettisoč vprašanj, z evrobusom pa so opravili več kottristo obiskov po vsej Sloveniji. Smo torej na pragu zgodovinskega dogodka za našo državo in za naš narod. Imam se za relativno mladega, pa sem v dobrih štirih desetletjih svojega življenja doživel že ogromne spremembe. Iz sivega socializma v razviti kapitalizem, iz skoraj izoliranega jugoslovanskega gospodarstva v globalno tržni sistem. Fajn, bom vsaj imel kaj pripovedovati svojim vnukom... Želim vam, da bi ta vikend preživeli resnično praznično. Kdove, kdaj bomo spet imeli toliko razlogov za praznovanje. Veselimo se Evrope (če se že ona ne veseli nas) in izkoristimo ogromno priložnost, ki se nam ponuja! Naj bo Slovenija tudi zares nova zvezda Evrope! Tretja stran IZ VSEBINE: ® Aktualno: Na pragu zgodovinskega trenutka Problematika plač: Opozorilna stavka kovinarjev Krajevni praznik v Mozirju Jurjevo v znamenju ljudi in živali. Faksimile Knjige tržanov: Zlata knjiga za Mozirjane.... Veseli večer na Rečici: Koncert harmonikarjev Darka Atelška in Suške Bande.................. 8. srečanje "Dri Ni vse staro za v pozabo DP v malem nogometu Nazarčanom dostojno slovo. Akcija Savinjskih novic Gremo se kopat v Terme Snovik. Na naslovnici: April ostaja zvest svojemu deževnemu slovesu f ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 18,30. april 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.-com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ® SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Na pragu zgodovinskega trenutka Od jutri dalje bo imela Evropska unija (EU) 25 članic: dosedanjim članicam Avstriji, Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Grčiji, Irski, Italiji, Luksemburgu, Nemčiji, Nizozemski, Portugalski, Španiji, Švedski in Veliki Britaniji se bo pridružilo deset novih članic: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Evropska unija bo tako imela 454 milijonov prebivalcev, 3,9 milijona km2 površine in 20 uradnih jezikov. Ključnega pomena za delovanje EU so njene skupne institucije (Evropski parlament Svet EU, Evropska komisija, Sodišče Evropskih skupnosti in Računsko sodišče), ki druga drugo dopolnjujejo, vsaka pa igra pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev. Delo teh institucij podpirajo še druga telesa (Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka in evropski varuh človekovih pravic) ter agencije, specializirane za delovanje na področjih nekaterih skupnih politik EU. Državljanstvo Evropske unije ne nadomešča nacionalnega, temveč ga dopolnjuje. Vsakdo, ki ima državljanstvo države članice, je hkrati državljan Unije in ima pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Ta pravica vključuje pomoč v primerih sm- rti, bolezni ali težje nesreče, zapora, pripora ali napada, kot tudi pomoč in vrnitev domov v težjih razmerah. Za bivanje do treh mesecev nam v državah članicah EU praviloma ni treba imeti dovoljenja za bivanje. Če pa nameravamovdržavi ostati dlje, se moramo prijaviti na upravni enoti kraja, v katerem nameravamo bivati, in tam nas bodo vpisali v register prebivalstva. Z vstopom Slovenije v EU je pričakovati, da se bo povečalo zanimanje tujcev, državljanov EU, za bivanje v Sloveniji. Vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Sloveniji ureja Zakon o tujcih, ki ima v prehodnih in končnih določbah tudi posebne določbe za državljane držav članic Evropske unije. Franci Kotnik Vir http://evropa.gov.si Kakšne spremembe pričakujete po pridružitvi EU? Marjan Dobrovc, direktor Gorenja Glin d.o.o.: »Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ne pričakujemo bistvenih sprememb. Carinjenje pri poslovanju s članicami EU bo sicer ukinjeno, vendar smo ta postopek že doslej opravljali kar v podjetju. Pojavile se bodo nove evidenced pretoku blaga in storitev ter sledenje davkov. Morda bomo zaradi bolj tekočega prehoda mej lahko dosegli nekaj prihrankov pri prevozih. Veseli nas, da se nam odpira nekaj novih trgov, kjer doslej še nismo bili prisotni, toda hkrati se tudi slovenski trg odpira tuji konkurenci. Trgovanje z državami bivše Jugoslavije se bo zaradi višjih carin nekoliko podražilo, še posebej to velja za Makedonijo in Srbijo ter Črno Goro. Kot vedno se bo treba tudi v tem primeru prilagoditi tržnim razmeram.« Gusti Lenar, direktor Logarske doline d.o.o.: »Občina Solčava je zgodovinsko povezana z ljudmi na avstrijski strani Karavank, zato od formalnega vstopa v Evropsko unijo pričakujem predvsem pozitivne učinke. Če imaš jasno vizijo, kam greš, potem članstvo v EU prinaša dobre alternative. Bolj kot doslej bodo dosegljiva sredstva raznih skladov, praktično bomo ena država, več bo ljudi in ena sama ponudba. Na Solčavskem smo že pred leti dosegali iz naslova turizma 60 odstotkov več dohodka kot vse ostale dejavnosti, zato je potrebna strategijo turizma obdržati in razvijati naprej.« Janko Kopušar, sekretar Območne obrtne zbornice Mozirje: »Pričakovanja zgornjesavinjskih obrtnikov so vsekakor pozitivna. Večji trg bo brez dvoma prinesel bistveno večjo konkurenco, kar na drugi strani pomeni, da bo slabo poslovanje izločeno, pozitivno pa se bo lahko še bolje razvijalo. Med tistimi, ki so se najbolj temeljito pripravili na vstop Slovenije v Evropsko unijo, so prav gotovo avtoprevozniki. Zavedajo se, da bodo mali posamezniki težko preživeli zaostrene konkurenčne pogoje, zato so ustanovili Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Mega transport, ki ga vodi Božo Govek. V združenje seje že v začetku včlanilo preko 30 zgornjesavinjskih avtoprevoznikov, ki tako tudi formalno sledijo pogojem Evropske unije. Med bistvenimi novostmi je gotovo ta, da dovolilnice odpadejo, računamo tudi, da bodo imeli slovenski avtoprevozniki prioriteto za prevoze v države nekdanje Jugoslavije.« Iztok Pinter, komandir Policijske postaje Mozirje: »V fizičnem smislu bo po vstopu v EU edina sprememba, da se bodo z meje, v našem primeru govorim za mejni prehod Pavličevo sedlo, umaknili cariniki. Tudi na avstrijski strani ne bo več carinika-poli-cista ampak samo še policist. S prvim majem se poleg ostalega sprosti pretok blaga, kar pomeni, da bodo policisti na mejnem prehodu, tako kot doslej, izvajali selektivno preverjanje. Prtljažniki nas ne zanimajo, ukrepali bomo samo v primeru suma, da se želi preko meje prepeljati prepovedano blago, kot so mamila, orožje z ilegalnim poreklom in podobno. Mobilne carinske enote bodo izvajale preglede v notranjosti države.« Andrej Presečnik, direktor Zadruge Mozirje: »V svojih razmišljanjih nisem pesimist in tudi ne prevelik optimist. Slovensko kmetijstvo je že doslej bilo tako ali drugače podvrženo konkurenci, zato hitrih sprememb ne bo. Pričakujem pa, da se bo povečal pritisk na živilskem področju, kar lahko v Sloveniji na kratek rok povzroči zaostritev med trgovino in predelovalno industrijo. Meje bodo odprte obojestransko. Znano je, da ima Evropa preveč mleka, pri živini je slika nekoliko drugačna. V EU kvote regulirajo trg. V primerjavi z evropskimi firmami je večji problem majhnost slovenske živilsko-predelovalne industrije. Kar se cenovnih primerjav tiče, velikih odstopanj ni. Pri odkupnih cenah mleka so razlike največ petodstotne. Pri govedu so odkupne in tudi prodajne cene v Sloveniji nekoliko nižje kot v sosednjih državah.« JKP KOMUNALA GORNJI GRAD Odlagališče prilagojeno Čez dober mesec bodo v Sloveniji ukinili 14 odlagališč komunalnih odpadkov, ki ne izpolnjujejo zahtevnih predpisov, ki jih je Slovenija morala v zadnjih letih v celoti prilagoditi evropskim standardom. Odlagališče v Podhomu, na katerega odlagajo odpadke iz petih zgornjesavinjskih občin, v celoti izpolnjuje zahteve nove zakonodaje. Pogoj za nadaljnje delovanje odlagališča je program, ki ga je bilo potrebno do konca minulega leta predložiti ministrstvu za okolje in prostor, ga predstaviti in zagovarjati, kar je direktor gornjegrajskega komunalnega podjetja Niko Pur-nat uspešno opravil. Na gornjegrajskem odlagališču imajo zagotovljeno odlaganje odpadkov do leta 2012, v občinskih razvojnih programih pa so že predvidene možnosti širitve za nadaljnje potrebe. »Tudi za odlaganje odpadkov za območja izven Zgornje Savinjske doline, če bo za to izkazan interes,« razlaga Niko Purnat. V Komunali Gornji Grad so preteklo leto zaključili s pozitivnim rezultatom. Nekatere dejavnosti, na primer oskrba s pitno vodo, imajo še vedno prenizke cene, kar povzroča težave pri investicijskem vzdrževanju vodovodnega sistema. »Problem je toliko večji, ker je vedno težje priti do denarja iz naslova državnih razpisov, tako da smo odvisni predvsem od taks in denarja iz občinskega proračuna,« pravi Purnat in dodaja, da vtekočem letu širjenja dejavnosti ne načrtujejo. Savinjčan REGISTRSKE TABLICE PO 1. MAJU »Evropske« tablice z oznako SLO Vsi, ki boste takoj po prvomajskih praznikih prevzeli nov avtomobil, boste ob njegovi registraciji dobili nove registrske tablice z evrol-ogom - modrim pokončnim pravokotnikom v levem delu, na katerem bo izpisano SLO, nad tem izpisom pa bo krog z dvanajstimi zvezdicami. Lastniki avtomobilov z novimi registrskimi tablicami pri prehodu državne meje ne bodo več potrebovali dodatne oznake SLO na zadku avtomobila. Nova registrska tablica se bo tudi sicer nekoliko razlikovala od sedaj veljavne. Zeleni rob bo spremenjen v nekoliko ožjega črne barve. Malce bo spremenjen nabor znakov, ki seveda pa bomo lahko tudi lastniki že registriranih avtomobilov prišli do novih registrskih tablic. Na upravni enoti oziroma na pooblaščenem mestu za registracije bo mogoče LJOP3-07F bodo zaradi manj prostora nekoliko ožji, črka O pa bo na novih tablicah zasekana, daje ne bo mogoče zamenjevati s številko 0. Kaj pa se bo zgodilo s starimi registrskimi tablicami? Pomembno je vedeti, da vsesplošne menjave tablic (in ostalih dokumentov) ne bo, kupiti nove tablice z novimi registrskimi oznakami, skupaj s prometnim dovoljenjem, kar bo lastnika stalo nekaj manj kot osem tisočakov. Ob zamenjavi bo treba stare tablice seveda vrniti. Vam je veljavna registrska številka tako všeč, dajo želite ohraniti? V tem primeru bo vaš strošek celo nekaj nižji, dobrih pettisočakov, bo potreba na novetablicezistooznako počakati kakšna dva tedna. Ko bodo tablice izdelane, boste vrnili stare in dobili nove. Podobno pravilo bo veljalo za lastnike avtomobilov, ki imajo na registrskih tablicah oznako po lastni izbiri. Franci Kotnik PROBLEMATIKA PLAČ V KOVINSKI IN ELEKTROINDUSTRIJI Opozorilna stavka kovinarjev Pogajalski skupini delodajalcev in sindikatov tudi na četrtem pogajalskem sestanku nista dosegli sporazumnega dogovora o povišanju plač v letošnjem letu. Ker pogajanja s predstavniki delodajalcev niso prinesla napredka oziroma zadovoljivega dogovora o spremembah tarifne priloge panožne kolektivne pogodbe, sta se Sindikat kovinske in elektroindustrije (Skei) in Sindikat kovinske, elektro in metalurške industrije (Skem) odločila za opozorilno štiriurno stavko, ki sta jo po vsej državi izvedla v torek, 20. aprila, med 10. in 14. uro. Člani sindikata v KLS so izrecno poudarili, da stavka ni bila naperjena proti vodstvu podjetja (foto: ems) Stavkajočim so se pridružili tudi člani sindikata ljubenske kovinske industrije KLS, ki so izrecno poudarili, da stavka ni naperjena proti vodstvu firme. »Če bi bii direktor Strašek v firmi, bi se verjetno drugače dogovorili, tako pa stavkamo proti vladi, parlamentu in združenju delodajalcev,« je v imenu stavkajočih povedal predsednik sindikata v KLS Stanko Novak. V drugi polovici februarja sta z direktorjem družbe Bogomirjem Straškom naslovila pismo na predsednika vlade Antona Ropa, v katerem ugotavljata, da uprava družbe KLS izplačuje osnovne plače v skladu s kolektivno pogodbo. V KLS se zavedajo, da brez dobrih in zadovoljnih delavcev ni mogoče voditi uspešnega boja s konkurenco na svetovnem trgu. »To, da država bistveno bolje plačuje enaka dela vdržavni administraciji in neproizvodnih dejavnostih, kot pa to lahko storimo v industriji, nam zelo otežuje razmere inje krivično, negospodarsko in dolgoročno nesprejem- ljivo. V konkurenčnem boju na tržišču se nahajamo vzelo neenakopravnem položaju s konkurenti v najbolj konkurenčnih državah, kjer so bruto plače bistveno manj obremenjene. Če se bo takšno stanje nadaljevalo, bo ogrožen tudi obstoj naše družbe v prihodnjem obdobju,« sta vskupnem . pismu zapisala predsednik sindikata Stanko Novak in direktor družbe Mirko Strašek. V KLS so prepričani, da se upravičene zahteve sindikata na področju plač ne morejo zadovoljiti le s povišanjem bruto plač v gospodarskih družbah, zato od predsednika vlade Ropa zahtevajo, da se bruto plače zaposlenih v industriji takoj razbremenijo na račun velikih davkov iz bruto osebnih dohodkov in davka na izplačane plače. Ta razbremenitev bi se morala v celoti preliti v neto plače zaposlenih v skladu z zahtevami sindikata, so v ljubenskem KLS prepričani tako delavci kot vodstvo družbe. Savinjčan ® ERA VELENJE Blagovnica Mozirje poleti v novi podobi Trgovska družba Era Velenje v letošnjem letu načrtuje v Zgornji Savinjski dva večja projekta, izmed katerih bo eden letos tudi realiziran, drugi pa naj bi bil pripeljan do gradbenega dovoljenja. Era namerava do sredine poletja prenoviti mozirsko Blagovnico, v prihodnjem letu pa naj bi stekla gradnja prodajnega centra na Prihovi, kjer bo prevladovala ponudba neživilskega blaga. Po besedah Gregorja Verbuča, direktorja družb Savinja in Motiva, je prenova Blagovnice v Mozirju naslednji korak pri celoviti prenovi prodajaln vZgornji Savinjski dolini. Nazadnjeje bil na novo zgrajen bencinski servis v Nazarjah, ki sedaj odlično posluje in dosega dobre poslovne rezultate. Blagovnica bo s prenovo pridobila tako na izgledu kot na funkcionalnosti. Dogradili bodo namreč steklen paviljon z dvigalom in stopnicami za dostop v vse tri etaže. S tem bodo v pritličju pridobili dodaten prostor za ponudbo živil, precej sprememb pa bo tudi v prvi etaži. Banka Celje se seli iz objekta, s tem pa bo na razpolago več prostora za ponudbo tekstila. Ta program torej ostaja v Mozirju, vendar bo na omenjenem prostoru več ponudnikov, kotje primervvečjih nakupovalnih centrih. Salon pohištva v tretji etaži je bil prenovljen pred kratkim in ustreza trenutnim potrebam. »Vseskozi se zavedamo, da moramo skrbeti za naše kupce in jim nuditi prijeten prostor za nakupovanje ter seveda zagotoviti ugodno ponudbo,« pravi Gregor Verbuč in dodaja, da bo Blagovnica Mozirje kljub omenjeni investiciji ves čas neprekinjeno obratovala. Dodatno bodo pridobili tudi nekaj parkirnih mest. Za prodajni center na Prihovije zemljišče lani kupila Savinja, investitor pa bo Era. Zgradili bodo nakupovalni centers poudarkom na neživilskem programu, ki bo primerljivz Baumax-ovim. V sklopu centra bo tudi prodajalna zživili, vendarzanjoše niso dorekli oblike. Poleg trgovine z gradbenim materialom bovcentru šenekajdru-gih lokalov. Franci Kotnik NAZARJE Predstavitev naše vojske V Sloveniji smo v preteklem letu opustili obvezno služenje vojaške roka v mirnem času. Na podlagi zakona o vojaški obveznosti izpostave zo obrambo še vedno izvajajo vpis vojaških obveznikov v vojaško evidenco. Gre za mladeniče, ki v tekočem letu dopolnijo 18 let in so se dolžni seznaniti s pravicami in dolžnostmi vojaškega obveznika. Na nedavni predstavitvi v Nazarjah so jih predstavniki slovenske vojske seznanili tudi z možnostjo prostovoljnega služenja vojaškega roka, delom poklicnih vojakov in pogodbeno rezervo v vojaških enotah. Savinjčan Predstavitev opreme slovenske vojske so si z zanimanjem ogledali tudi ostali občani (foto: EMS) MOZIRJE Trgovski center Tuš do petega avgusta Gradbeno podjetje Gradis Celje je četrtega aprila v Podl ožniku pričelo z gradnjo trgovskega centra Tuš. Odtlej so bili narejeni vsi izkopi, končana pa je tudi že večina temeljev. Za ostale temelje bodo v teh dneh pripravili podložni beton in armaturo. Sledilo bo betoniranje, že ta teden pa bodo pričeli postavljati tudi montažno konstrukcijo. Po prvem maju bodo začeli z izdelovanjem fasade, urejanjem okolice, izdelovanjem kanalizacijskih priključkovter nasipov. Odgovorni vodja del Niko Rožič zagotavlja, da bodo vsa dela končana do predvidenega datuma petega avgusta. Benjamin Kanjir Že v tem tednu bodo v Podrožniku začeli s postavljanjem montažne konstrukcije za nov trgovski center (foto: Benjamin Kanjir) TUŠEV POLETNI TABOR Aktivne počitnice v naravi za otroke Trgovska družba Tuš v času poletnih počitnic za otroke znova pripravlja številne aktivnosti. V sodelovanju z Zavodom za aktivno preživljanje prostega časa že drugo leto zapored organizira zabavne in poučne počitnice ob reki Kolpi. Poletni tabor je namenjen otrokom od 8. do 12. leta starosti, potekal pa bo v dveh terminih, in sicer od 25. do 29. junija ter od 29. junija do 3. julija. Otroci bodo petdnevne počitnice preživeli v vasici Gorenji Radenci pri Starem trgu. Tušev poletni tabor temelji na številnih aktivnostih, druženju in zabavi. Program je razdeljen na štiri vsebinske sklope: športne aktivnosti, veščine življenja v naravi, animacijske delavnice in družabne večere. Otroci se bodo po bujenju in zajtrku preizkusili v različnih športih, kot so vožnja s kanujem, kolesarjenje, rolanje, orientacija ter plavanje^ Športnim aktivnostim sledita kosilo in počitek, nato so na vrsti animac- ije v domu, kjer bodo ustvarjali v likovnih delavnicah, urejali taborni časopis, plesali ter igrali namizni tenis. Sledi malica, nato pa popoldanske aktivnosti: lokostrelstvo, taborništvo, plezanje, pohodništvo, plavanje. Na vrsti je večerja, pred spanjem pa se bodo otroci s pomočjo animatorjev seznanjali še z različnimi veščinami preživljanja v naravi in prve pomoči, taborjenjem in astronomijo. Vmes bo čas tudi za številne družabne igre in zabavo. Več informacij je na voljo na www.tusevasola.com. LP wwWUBIW Iz QBCIN PRAZNIČNA SOBOTA V MOZIRJU PREDSTAVITEV FAKSIMILA KNJIGE TRŽANOV MOZIRJA 1740 Jurjevo v znamenju ljudi • v» go in živali Osrednji dan praznovanja mozirskega krajevnega praznika je sobota. Tudi letošnjo so po tradiciji odprli kolesarji, ki so dodobra prekolesarili Mozirje, del Nazarij in Rečice ob Savinji. Na izhodiščno in ciljno točko na sejmišču so se kljub dežnim kapljam vrnili dobre volje. Ob deseti uri so mozirski trg zasedli konjeniki in kočije. Na konjskih hrbtih so se podali na sejmiščni prostor ob Savinji, kjer so konji in njihovi lastniki prejeli blagoslov. Opravil ga je domači župnik Sandi Koren. Popoldanski del praznične sobote je bil obarvan z novimi pridobitvami. Uradno so namenu predali parkirne prostore pred Mozirskim gajem. Sledila je otvoritev brunarice Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline. Uradno sta bili predani namenu tudi javni razsvetljavi v Lokah in Novih Lokah. Ob parkiriščih pred gajem stoji še en objekt, ki pa še ni popolnoma dokončan. To so javne sanitarije, ki bi bile potrebne že zdavnaj. Odslej bodo urejene po predpisih in bodo služile vsem turistom, obiskovalcem parka in sosednjih gostinskih lokalov. Sobotno praznično dogajanje letos prvič ni bilo sejemsko obarvano. Sejem na mozirskem trgu se ni prijel, saj ga za svojega niso vzeli niti Mozirjani. Dogajanje sobotnega dne se zato seli na sejmišče, ki od lani uspešno služi marsikaterim dejavnostim. Benjamin Kanjir Blagoslov konj in njihovih lastnikov na mozirskem sejmišču je opravil domači župnik Sandi Koren (foto: Ciril M. Sem) Otvoritev brunarice ZSAM Zgornje Savinjske doline sta družno opravila mozirski župan Ivo Suhoveršnik in predsednik združenja Franc Tkavc (foto: Ciril M. Sem) Zlata knjiga za Mozirjane Ob dnevu slovenske knjige in hkrati ob krajevnem prazniku Mozirja so v petek, 23. aprila, v tamkajšnji galeriji predstavili enega najpomembnejših zapisov o Mozirju in njegovih prebivalcih. Faksimile Knjigetržanov Mozirja 1740je predstavil Aleksander Videčnik, ki je projekt s pomočjo Občine Mozirje in Osrednje knjižnice Mozirje pripravljal od lanskega novembra. Z odlično reprodukcijo Knjige tržanov Mozirja se je izkazala celjska tiskarna Dikplast (foto: Ciril M. Sem) Sedaj je izjemno kakovosten faksimile in brošura s spremno besedo in razlago starih zapisov, ki jo je prav tako pripravil Videčnik, končno na voljo krajanom Mozirja. Ti lahko v njem najdejo svoje prednike in zanimive zapise o njihovem življenju, kot prepričljiv zgodovinski dokument pa bo faksimile zagotovo zanimal še marsikoga, ki z Mozirjem ni neposredno povezan. Ob predstavitvi je Videčnik večkrat izrazil veliko hvaležnost, da seje ta pomemben dokument ohranil, saj je kottakšen na Celjskem zagotovo edinstven. Knjigo je ohranila družina Peternelj iz Mozirja, širši javnosti pa v obliki faksimila ne bi bila dosegljiva brez župana občine Mozirje Iva Suhoveršnika, ki je spodbudil pripravo in izdajo publikacije. Župan je na predstavitvi poudaril, da je to zlata knjiga Mozirjanov, ki jo bo vsak krajan rad vzel v roke in v njej našel del svoje zgodovine. Udeleženci predstavitve so lahko ob tej priliki prisluhnili tudi glasbenemu repertoarju Kristine in Benjamine Šuster, nekateri pa so si ob tej priložnosti že zagotovili svoj izvod faksimila, kije sicer izšel v omejeni nakladi, na prodaj pa je v Osrednji knjižnici Mozirje. Tatiana Golob Velikonočni koncert godbe na pihala Zgomjesavinjska godba na pihala pod vodstvom Tomaža Gučka je v mozirski farni cerkvi 18. aprila odigrala tradicionalni velikonočni koncert. Godbeniki so se lotili izvedbe velikonočnemu času primernih skladb. O kvaliteti njihovega muziciranja ne kaže izgubljati besed, saj priznanja in sodelovanje godbe na tekmovanjih najvišjega državnega nivoja povedo vse. Gromoglasnost instrumentov in tišina prostora sta se zlili v eno in pričarali poslušalcem enkratno doživetje. Takšno, ki pusti v človeku zadovoljstvo in notranjo obogatitev. Svoj delček so dodali tudi člani Savinjskega trobilnega kvarteta, ki so se prestavili kot gostje večera. Benjamin Kanjir RAZSTAVA DEL SLIKARJA VINKA ŽELEZNIKARJA NA REČICI Lahkotna igra likovnega ustvarjanja Rečiško kulturno umetniško društvo Utrip je pretekli petek vsodelovan-ju s tamkajšnjo osnovno šolo pripravilo razstavo del akademskega slikaija Vinka Železnikarja iz Mengša, ki je študiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Po diplomi seje ukvarjal predvsem s pedagoškim delom kot profesor likovne vzgoje, pred manj kot desetimi leti pa se je vrnil kslikarstvu. Slikarja Vinka Železnikarja je predstavila Terezija Bastelj (foto: Ciril M. Sem) Za svoja dela, ki jih je bilo moč videti tako v Sloveniji kottudivtujini, je prejel številna priznanja in nagrade. O slikarju in njegovem deluje spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj, ki je prepričana, da je ustvarjalnost Vinka Železnika raznovrstna, vendar v vseh obdobjih pristna in sveža. Slikovna podlaga je postala večplastna, izbrana podlaga pa opazovalca pogosto vodi v nove svetove, katerih dogajanje je v stalnem spreminjanju. Železnikarje slikarsko platno zamenjal z večplastnim napenjanjem različnih prozornih tkanin z bolj ali manj vidno strukturo na podokvir, prosojnost podlage pa se zaključi s steno. Način Železnikarjevega izražanja je po besedah Bastljeve vedno prepoznaven, avtorsko zaznamovan in izoblikovan. V umetnikovi barvni paleti prevladujejo črna in bela ter njuni odtenki v vseh dimenzijah. Njegovo usivarjanje je lahkotna igra, ki pa ima trdno gradnjo. Nosilec vsega je risba, ki jo deloma pokriva barvna ploskev, deloma pa živi povsem samostojno življenje. Po mnenju Terezije Bastelj so dela Vinka Železnika zaklad znamenj, simbolov, bolj ali manj prepoznavnih asociacij, pa tudi stičnih točk s stvarnostjo. Razstava je v prostorih OŠ Rečica ob Savinji na ogled do 2. maja, in sicer ob delavnikih od 16. do 18. ure, čez vikend pa od 10. do 12. ure. Marija Sukalo GASILSKO POVELJSTVO MOZIRJE Nove operativne moči Ena izmed bistvenih nalog prostovoljnih gasilcev je stalno izpopolnjevanje znanja. Brez znanja danes ne gre. Razvoj tehnike botruje vedno novim potrebam po uporabnih informacijah. Le-te gasilci pridobivajo na raznih tečajih in strokovnih izpopolnjevanjih. V marcu in aprilu je v mozirskem gasilskem domu potekal tečaj za vodje skupin. Udeležilo se gaje 28 gasilcev iz vseh občinskih gasilskih društev in nekaj slušateljev iz Nazarij, ki lahko sedaj z opravljenim tečajem sodelujejo tudi v pravih akcijah. Benjamin Kanjir 5. MEDOBČINSKO OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Otroci rajajo Slovenski ljudski ples bo zagotovo ena izmed najlepših prepoznavnosti naše dežele v evropski skupnosti. Da pa se domača tradicija v dobi vedno hitrejše globalizacije še ne izgublja, so dokaz naši otroci, ki tradicijo folklornega plesa še vedno z veseljem sprejemajo in tudi prikažejo javnosti, kot so to storili v Kulturnem domu Mozirje na 5. medobčinskem območnem srečanju otroških folklornih skupin Ringa raja. Na prireditvi, ki stajo s sodelovanjem Kulturnega društva Mozirje organizirali območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) Mozirje in Velenje, seje predstavilo šest otroških folklornih skupin iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, katere so sestavljali mlajši in starejši osnovnošolci. Iz Šaleške doline sta gostovali skupina OŠ Gustava Šiliha iz Velenja in skupina OŠ Bratov Letonje iz Šmar- tnega ob Paki, iz naše doline pa so veselo zarajale plesne skupine iz OŠ Nazarje, OŠ Ljubno ob Savinji ter otroška folklorna skupina kulturnega društva Nova Štifta. Program, ki gaje povezovala Ivana Žvi-pelj, vodja območne izpostave JSKD Mozirje, si je ogledala tudi strokovna spremljevalka za otroške folklorne skupine Neva Trampuš. Tatiana Golob OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Na dobri poti... Osnovna šola Nazarje je v petek v nazorski športni dvorani tretje leto zapored pripravila koncert, katerega izkupičekje namenjen nakupu pripomočkov za izvajanje še kvalitetnejšega vzgojno-izobraževalnega procesa. Tako so prvo leto z novimi knjigami obogatili šolsko knjižnico, lani so polepšali okolico šole, letos pa bodo kupili prenosno ozvočenje in izpolnili nekaj želja malčkom v vrtcu. Koncert, ki so ga poimenovali Na dobri poti... je bil torej namenjen otrokom. Mladi harmonikarji pod vodstvom Robija Goličnika so dodobra ogreli dlani poslušalcev (foto: Franci Kotnik) V skoraj dve uri trajajočem programu seje na odru zvrstila kopica ansamblov, vokalnih in instrumentalnih skupin ter gledališki igralec Branko Dobravc, kije njega dni prepeval v narodno-zabavnem ansamblu Dobri znanci. Koncert je povezoval Franci Podbrežnik, ki je glasbenim točkam dodal ščepec pristnega solčavskega humorja in z njim še dodatno razvedril občinstvo. Daje Osnovna šola Nazarje res na dobri poti, so dokazali njeni učenci, ki so z uspešno prodajo vstopnic zagotovili polno dvorano obiskovalcev, enakega mnenja pa sta bila tudi osmošolka Pia Pogorelčnik in ravnatelj Anton Smrke, ki sta spregovorila zadovoljni publiki. Franci Kotnik RAZSTAVA MOZIRSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV »Nikar se ne ozirajte na to, kar pravijo kritiki« Ob prazniku Krajevne skupnost Mozirje so v galeriji Osrednje knjižnice Mozirje, letos že peto ieto zapovrstjo, znova razstavljali ljubiteljski in profesionalni umetniki, ki ustvarjajo v krajevni skupnosti Mozirje. Na ogled so najrazličnejšestvaritve, tako slikarska dela kot tudi upodobitve iz gline, lesa in drugih materialov. Povabilu ksodelovanju na pregledno razstavo, katere začetnik in idejni snovalec je akademski slikar Alojz Zavolovšek, seje znova odzvalo veliko likovnikov. Kotje vsvojem nagovoru obiskovalcem poudaril Jure Re-penšek, ki se z likovno umetnostjo dnevno srečuje kot poklicni pedagog, je pomembno, da se različni ustvarjalci, ki delujejo na mozirskih tleh, povežejo skupaj, izrazijo svoje ideje in se mogoče ob priložnosti lotijo tudi ustvarjanja na skupno tematiko. Če-pravje vsakoletna skupinska razstava vedno uspešna, je tudi na tem področju še veliko možnosti za napre- Idejni snovalec skupne razstave mozirskih likovnikov Alojz Zavolovšek v sproščenem pogovoru z Milico Zupan (foto: Ciril M. Sem) Delovni čas: VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO v Loke pri Mozirju 24 Tel. 03/839-51-50 dovanje, ki bo po mnenju Repenška najbolj prodorno prav s skupinskim pristopom. Ob otvoritvi razstave, kije na ogled do 6. maja, so lahko obiskovalci prisluhnili izbranim melodijam kvinteta Koledniki, k prijetnemu počutju ljubiteljskih ustvarjalcev pa jezzanimivim izborom citata finskega skladatelja Jana Sibeliusa prispevala tudi Vladimira Planovšek, ki je prireditev povezovala.Takole pravi: »Nikar se ne ozirajte na to, kar pravijo kritiki. Nobenemu kritiku še niso postavili spomenika!« Tatiana Golob POŠTA NAZARJE ezu Melemu tudi denarna nagrada Najprijaznejši zgornjesavinjski poštarje Janez Melavo. Tako so v odmevni akciji Savinjskih novic že pred časom odločili bralke in bralci zgornjesavinjske-ga časopisa. Poštar Janez že več kot dvajset iet prinaša nazorskim občanom dobre in slabe novice, njegovega dela pa ne cenijo samo »njegove stranke« ampaktudi nadrejeni, ki so ocenili, da si Melavčev prijazen odnos do ljudi, poleg priznanja našega časopisa, zasluži tudi denarno nagrado v višini mesečne plače. Denar mu je izročil Štefan Zidanšek, direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije, kije Melavcu tudi ob tej priložnosti čestital za priznanje najprijaznejšega poštarja. Savinjčan 50 let TRADICIJE POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 003863 588 50 65 STREŠNIKI ZIDAKI DIMNIKI Ob 27. aprilu dnevu upora slovenskega naroda in za 1. maj praznik dela, čestitamo vsem Zgornjesavinjčanom! O fiSièa Obvestilo Obveščamo vas, da ostane poslovni čas Poslovalnice Gorenje od 3. maja 2004 nespremenjen: od ponedeljka do petka od 8,00 do 12,00 in od 13,30 do15,30. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko Šaleška r Jaz bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo čutimo... (Ivan Cankar) A Občankam in občanom V Župan, občinski svet in občinska uprava J Kultura. Organizacije, Ltudie in do “ • ' ... — - . 7 7 : ■ DOGODKI VESELI VEČER S HARMONIKARJI DARKA ATELŠKA IN SUŠKO BANDO Svetli trenutki življenja z glasbo Rečiškemu občinstvu so se po enoletnem delu ponovno predstavili glasbeniki pod mentorstvom Darka Atelška, ki so pretekli petek pripravili zanimiv in pester večer instrumentalne glasbe. Obiskovalcem so se predstavili tudi pevec Janko Šumenčnik, Atelškov družinski ansambel in Boris Kopitar, ki je dogajanje na odru začinil s svojimi humornimi vložki ter pesmimi iz svojega bogatega repertoarja. Presenečenje večera je bil nastop Kopitarjeve hčerke Hane, ki se je predstavila v duetu z očetom. ODMEVNI TEKMOVALNI REZULTATI PEVKE KRISTINE ŠUSTER Hvaležna za veliki dar petja Po besedah Darka Atelška vsak od njegovih učencev zaigra po dvomesečnih vajah, a je potem od vsakega posameznika odvisno, koliko želi znati in se izpopolnjevati. Na Veselem večeru je raztegnilo svoj meh osemindvajset harmonikarjev, program pa so pomagali sooblikovati godbeniki iz Dol Suhe, združeni v Suško bando, ki so zaigrali tudi nekaj del tujih avtorjev zabavne glasbe. Svoj kamenček v mozaik dogajanja na odru so dodale male plesalke z »račkami«. Po mnenju Borisa Kopitarja, ki se je občinstvu predstavil tudi z lastni- mi skladbami, je življenje pusto in sivo. V njem so le svetli trenutki in prav te trenutke so nastopajoči poskušali pričarati v dveurnem programu, polnem pozitivne energije. Večino nastopajočih je v svet glasbe popeljal prav Darko Atelšek. Marsikomu seje ta večer izpolnila skrita želja. Sodeč po izjavi »Moje želje so ti glasbeniki in nastop tu na odru!« tudi Atelšku, ko je ob zaključku večera pred njim stalo dvainštirideset glasbenikov in sledilo njegovim dirigentskim navodilom. Darko Atelšek je skupaj z Borisom Kopitarjem pripravil nepozaben Marija Sukalo glasbeni večer na Rečici (foto: Ciril M. Sem) Na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, ki je tako na regijski kot državni ravni potekalo v februarju, je pri solo petju zelo dobre rezultate dosegla Kristina Šuster iz Mozirja. Nadarjena pevka je tudi članica priznanega tria Moj dom, poleg tega pa vodi otroški cerkveni zbor v Mozirju. Na regijskem tekmovanju, ki se ga je Kristina udeležila kot dijakinja srednje glasbene šole v Ljubljani, je dosegla zlato priznanje, kar je tudi pogoj, da se udeležiš državnega tekmovanja. Tudi na državnem nivoju, kjer je konkurenca zelo velika, seje Kristina zelo izkazala, do zlatega priznanja ji je manjkala le točka in pol. A tudi srebrno priznanje je pevki, kije pred dvema letoma na istem tekmovanju dosegla zlato, v velik ponos. Kristina, kije svojo glasbeno pot pričela v Glasbeni šoli Nazarje, rada poje že od malega. Kot se spomnijo njeni domačije pri starosti dveh let znala zapeti že kar 30 pesmi, karje zagotovo posledica dobrega pevskega vzora s strani njene mame. Z vstopom v glasbeno šolo pa je petje vsaj za nekaj let šlo na stranski tir. Najprej seje posvetila igranju violine, igrala pa je tudi klavir, ki ga Kristina Šuster se želi v prihodnje še bolj posvetiti petju (foto: Ciril M. Sem) sicer igra njena mlajša sestra Benjamina. »A pri igranju klavirja nisem nikoli dosegla tiste spretnosti, ki jo ima moja sestra. In pravtoje bil tudi eden izmed vzrokov, da sem se zamislila, v čem bi lahko bila tako dobra, kot je Benjamina v igranju klavirja. In ker sem vedno rada pela, sem se odločila, da se preizkusim še s petjem,« pove Kristina in doda, daje do te odločitve prišla, ko je obiskovala osmi razred osnovne šole. Kar je za pevce precej zgodaj, saj se takrat otroški glas še razvija. A nje- na takratna učiteljica petja Katja Gruber je imela z njo potrpljenje, Kristina pa je zaradi velikega navdušenja nad petjem tudi vztrajno vadila. Sedaj poleg srednje glasbene šole Kristina obiskuje tudi študij razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, njen naslednji korak pa bo vpis na Akademijo za glasbo, kjer se bo petju posvetila še bolj intenzivno. Pravi, daje hvaležna za ta veliki dar, ki ji je bil dan, zato ga še toliko bolj ceni in neguje. Tatiana Golob 140 LET BANKE CELJE Jubilejno leto namenjeno ljudem Banka Celje je ena izmed slovenskih bank z najdaljšo tradicijo, saj letos praznuje že 140-letnico poslovanja. Jubilejne aktivnosti, namenjene ljudem, bodo potekale skozi vse leto. Bankaje vta namen oblikovala novo celostno podobo, s katero pri vseh komunikacijah opozarja na svojjubilej, glavnina dejavnosti pa bo potekala v mesecu septembru, ko načrtujejo razne dogodke za posamezne ciljne skupine. Osrednja prireditev, slavnostna akademija, bo prav na »rojstni dan« banke - 23. septembra. KF 8. DRUŽINSKO SREČANJE »DRUŽINA POJE« Ni vse staro za v pozabo Ob prazniku Krajevne skupnosti Mozirje je Kulturno društvo Jurij že osmo leto zapored gostilo družine in posameznike iz različnih krajev Slovenije, ki gojijo veselje do pristne slovenske pesmi. Letošnjo prireditev so posvetili predvsem nabožni pesmi, ki opeva svetnike in božjo mater Marijo. Družina Repenšek je ena izmed tistih, ki skrbno gojijo tradicijo ljudskega petja (foto: Ciril M. Sem) V nedeljo, 25. aprila,je bila dvorana Kulturnega doma Mozirje znova napolnjena do zadnjega kotička. Obiskovalci so lahko prisluhnili trinajstim izvajalcem, ki s sodelovanjem na tovrstnih prireditvah spodbujajo ljubezen do družinskega petja ter tako dajejo svoj prispevek tradiciji ljudskega petja. Jure Repenšek, predsednik KD Jurij in povezovalec prireditve, je opozoril na veliko vlogo petja v slovenski družini, ki ne sme zamreti: »Vsi smo odgovorni za to, da gojimo tradicijo ljudskega petja še naprej. Ni vse staro za v pozabo, zasluži si svoje spoštovanje in gojitev še naprej! Prav pa je tudi, da Slovenci vsaj v kulturi združimo moči, slovenska tradicija tudi v združeni Evropi ne sme biti pozabljena.« V naši dolini je kar nekaj vasi znanih po petju, zato so organizatorji toliko bolj veseli, kadar se opogumi kakšna nova družina in se predstavi tudi širši publiki. Tokrat je velik in predvsem spodbuden aplavz prejela mlada družina Zavolovšek iz Bočne, ki seje stremi otroki in harmoniko publiki predstavila prvič. S staro domačo pesmijo, pozabljeno tudi že med starejšimi rodovi, so poslušalce v težko življenje kmečkega prebivalstva popeljale sestre Robnik iz Konjskega vrha pri Ljubnem, večglasno ljudsko petje iz Luč pa sta predstavila brat in sestra, duet Robnik-Mlačnik iz Luč. Svojevrstna popestritev programa sta bila mlada harmonikarja, Matija Veninšek z Rečice ob Savinji in Vojko Zavolovšek iz Bočne, ki sta z veselimi melodijami poslušalce spomnila, da zna biti Slovenec tudi vesel človek. Tatiana Golob RDEČI KRIŽ MOZIRJE Velika potreba po oblačilih Na izpostavi Rdečega križa v Mozirju v prvih spomladanskih dneh beležijo velik porast zanimanja za rabljena oblačila, ki jih ponujajo v svojem skladišču vsako sredo med drugo in četrto uro popoldan. Ker pa je ponudba manjša od povpraševanja, jim oblačil že primanjkuje. Med ljudmi seje nekako zakoreninilo prepričanje, da skladišča rabljenih oblačil obiskuje le še malokdo, zato oblačila, ki bi nekomu drugemu še dobro služila, marsikdaj končajo na odpadu. Vendar lika Kramer, vodja izpostave RK Mozirje, zatrjuje, da temu ni tako. Vzadnjem polletju je obisk njihovega prenovljenega skladišča za Papirnico Mozirje zelo porasel. Tedensko jih obišče vsaj deset ljudi, ki oblačila ne vzamejo le zase, ampak tudi za ostale družinske člane. Oblačila, seveda primemo očiščena, lahko na izpostavi RK Mozirje oddate vsak delovni dan, za vsa vaša vprašanja so vam na voljo tudi na telefonski številki 5832-725. Takojim oblačil in obutevza dojenčke, otroke in mlade že zelo primanjkuje, ljudje pa prinašajo predvsem oblačila starejših. Ker so topli dnevi že tu, je seveda največje povpraševanje po lažjih vsakodnevnih oblačilih, predvsem majicah na kratek rokav, kavbojkah in trenirkah, ljudje pa se po pomladanskih čiščenjih ponavadi odločajo za oddajanje zimske garderobe, karje sicer še vedno dobrodošlo, vendartrenutni potrebi časovno neprimerno. Obiskovalci skladišča so veseli tudi posteljnine in brisač. Tatiana Golob ZLATOPOROČENCA JOŽE IN KRISTINA MANFREDA Pet desetletij spoštovanja in ljubezni Leto 1953 v Gornjem Gradu. Ona poštna uslužbenka, on miličnik. Težko je reči, ali je šlo za ljubezen na prvi pogled, vsekakorse je med Jožefom in Kristino, ki po možu že petdeset let nosi priimek Manfreda, spletla srečna življenjska zgodba, ki še traja. 24. aprila 1954 leta sta si pred matičarjem v Gornjem Gradu prvič obljubila ljubezen, ki se je z desetletji poglobila v medsebojno spoštovanje, na isti datum sta ob sinu Jožetu in hčerki Mirandi, vnukinji in vnuku ter številnimi pričami, tokrat v nazorskem gradu Vrbovec, obljube izpred petdesetih let obnovila. Čila in krepostna kakor mladoporočenca sta stopila pred gornjegrajskega župana Tonija Riflja, ki je opravil obred v Kristina in Jože Manfreda sta po 50 letih zakona čila in krepostna kot mladoporočenca (foto: EMS) imenu slovenske države in tudi na simbolni ravni potrdil »gornjegrajsko zavezo«. Sicer pa sta si Jože in Kristina, ki soju starejši Gornjegra-jci ohranili v pristnem spominu, uredila dom na Vranskem, kjer Kristina plete in aktivno pomaga v kraju. Jožeta zaposlujejo avtomobili in urejanje rojstne hiše v Kobaridu, oba skupaj pa si po spodobni navadi želita zdravja, poguma in moči za leta, ki so še pred njima. Savinjčan 0 mozirski farni cerkni Piše: Aleksander Videčnik V zapisih Ignaca Orožna, kije bil nekoč mozirski župnik, sicer pa zelo ugleden zgodovinarje moč marsikaj zanimivega izluščiti o naših krajih in cerkvah. Tako je med drugim zapisal v Dekaniji Gornjegrajski (Das Dekanat Oberburg, Maribor 1877). Zgodovinarji, ki pišejo o naših krajih, sev glavnem poslužujejo njegovih knjig. Pa spoznajmo nekatere dele njegovega orisa zgodovine in dogajanj v mozirski župniji. 12. januarja 1657 je daroval, tu v Mozirju rojeni, ljubljanski stolni župnik Jakob Stoper, kije bil leta 1621 župnik v Gornjem Gradu, tukajšnji cerkvi dva vinograda. Oba vinograda so v letu 1754 prodali, izkupiček pa porabili za prezidavo cerkve svetega Jurija. Stolni župnik Stoperje leta 1626 svojemu očetu vspomin, levo od glavnega vhoda v cerkev, vzidal nagrobni spomenik. 31. januarja 1693 so v grobnico mozirske cerkve k večnemu počitku položili Marijo, sopro- go mozirskega tržana Jurija Tevža. Mozirska cerkev in okoli nje ležeče pokopališče so obdali z obrambnim zidom domnevno v 16. stoletju. Proti cesti gledano je bil zgrajen mogočen portal (vhod), nad katerim sta bila dva stanovanjska prostora za kaplana. Verjetno so uredili tabor zaradi nenehnih turških vpadov v naše kraje. Omeniti velja, da je znotraj zidu na južnem delu stal prostoren stolp okrogle oblike. V njemje bilo ogromno človeških kosti, kar pomeni, daje služil kot kostnica. 10. septembra 1752 je župnik Tomaž Jurajl poročal, daje nekako pred sto leti ljubljanski stolni župnik Jakob Stoper za potrebe vzdrževanja cerkve, ki je tedaj bila v slabem stanju, podaril župniji svoj vinograd v Pokleku (župnija Šmartno ob Paki). Prav tako je faran Johann Jakob Riffel pred desetimi leti podaril cerkvi svetega Jurija svoj vinograd v Mozirju. Okoli leta 1754je bila opravljena obsežna prezidava cerkve svetega Jurija. Dotedanja cerkev je bila postavljena v smeri vzhod-zahod, pa sojo prezidali tako, da so ladjo dobesedno obrnili v smeri zahod-vzhod. To so bila zahtevna gradbena dela, sajje bilo treba prestaviti oltarje in seveda tudi kor. Razen tega so prizidali stranski kapeli, tako je cerkvena ladja dobila obliko križa. Žup- nikje daroval cerkvi svoj lastni vinograd v predelu Pake. Leta 1763 je imela cerkev poleg glavnega oltarja še dva stranska - desno svete Katarine, levo pa svetega Petra. Marmornato prižnico so dobili iz ene od zapuščenih samostanskih cerkva iz Ljubljane. Lepe podobo svetega Križevega pota so kupili iz cerkve svete Oljske gore na Dobriču. Leta 1783je cerkvi v Mozirju zapustil Bartolom-ejJelšnik svojo hišo v Mozirju (št. 31 )za potrebe mežnarije. Hiša je bila leta 1838 prodana. V letu 1786je bil povišan zvonik, zgrajen okoli leta 1500 in z novo pločevinasto streho pokrit. Skozi ta zvonik so leta 1858 zgradili novo stopnišče za kor. Leta 1800 je zgradil celjski mojster Anton Scholz nove cerkvene orgle. V letu 1813 je morala cerkev oddati državi več srebrnih cerkvenih posod. Leta 1847 so cerkevtlakovali z novimi kamnitimi ploščami, leta 1852 pa so vseh pet oltarjev temeljito obnovili. Do sem zapis Ignaca Orožna. Izpisal je tiste dogodke, ki jih je lahko zajel v času bivanja in delovanja v Mozirju. Domala vseje zapisal tudi v župnijsko kroniko, ki joje sam uredil in pričel pisati inje še danes ohranjena. Desetina V koledarju Družbe svetega Mohorja za leto 1909 je najti zanimiv zgodovinski zapis otegobah nekdanjih podložnikovzemljiških gospodov. Verjetno, čeprav časovno zelo odmaknjeno, bo zanimivo branje za naše bralce. Najbolj so v času fevdalizma trpeli ravno kmeti, ki so žal skozi vsa stoletja nekako odrinjeni od raznih ugodnosti, pa čeprav imajo "delavnico na prostem" in je torej njihov trud odvisen tudi od vremenskih in drugih prilik. "V slabem spominu pri kmečkem ljudstvu je - desetina. Hudo je bilo, koje moral kmet sejati in orati, gospod pa je potem prišel in mu odpeljal vsaki deseti snop ali deseto kopo. Tako je pač bilo hudo, kakor dandanašnji, ko moraš iz hleva dati zadnjo kravo, zadnjega junca ali telico, da pomiriš davkarijo ali posojilnico, ki ti grozi z eksekucijo zavoljo zaostalih dolgov. Desetina je bila v naših deželah stara naprava. Uvedel jo je menda cesar Karol Veliki leta 794. Tedaj je oblastni cesar na frankobrodskem shodu zaukazal, da morajo prebivalci vse njegove države od doneska svojih zemljišč dajati - cerkvi desetino. Ljudje novega davka seveda niso bili veseli - in v cesarjevem spremstvu tudi ne; zato so posamni kleriki v cesarjevem spremstvu odločno ugovarjali novi uvedbi. Tudi papež s trdo desetinsko postavo ni bil zadovoljen in razni duhovni knezi so se sklicevali na glavarja svete cerkve in na stare svoje pravice in so novi postavi ugovarjali. Do dobe svetega Bonifacija je bila cerkev v Nemčiji kaj slabo urejena. Škofje so danes nosili mašniška oblačila, jutri pa so si opasali meč - in šli v vojsko. Sveti Bonifacij je napravil red, a cesar ni hotel pri vojski tako premožnih prijateljev pogrešati. Zato sije Karol Veliki svojil pravico, oddajati cerkvena pos-eslva svojim prijateljem, ki niso bili duhovniki, da bodo ti hodili namesto škofov s cesarjem na vojsko. Duhovščino pa je hotel cesar pomiriti z - desetino. Cesarja so zaradi tega slavili kot prijatelja cerkve, v resnici pa je staro pravično last dobila cerkev pri tem jako slabo in nevarno nadomestilo." (Bomo nadaljevali.) 3$čemo state fotografije Družina Vrabič iz Ržiš. Slika je bila posneta med prvo svetovno vojno, poslal pa nam jo je Janez Rženičnik z Lepe Njive. Nasveti WÈKÈÈttÉdÈÈm IRENA GILBERG, zdraviteljica in terapevtka Moteno spanje Ljudje, ki zvečertežko zaspijo ali imajo probleme pri prekinitvenem spanju, čez dan pa se srečujejo z utrujenostjo, imajo moteno spanje, za katerega obstajajo različni vzroki. Razlikujemo primarne motnje, ki jim težko najdemo vzrok, in sekundarne motnje, katerih vzrokso lahko organske ali psihične bolezni. Med najbolj pogostimi telesnimi težavami, ki kradejo spanje,je bolezen Restles-Legs-Sindrom; to je nemirnost v nogah, ki se pojavlja takrat, ko človek miruje. Zaradi omenjene bolezni mora bolnik ponoči večkrat vstajati. Spanje lahko mot- POLONA ŠPORIN, socialna delavka Ugotovitve kažejo, daje stres najhujši na začetku vsake nove šole: na začetku osnovne in srednje šole in potem spet na začetku visoke šole oziroma univerzitetnega študija. Zato ne preseneča, da raziskave uvrščajo šolo na sam vrh povzročiteljev stresa pri otrocih in mladostnikih. Že sedemletni otroci kažejo znamenja stresa, ki ga povzročajo domače naloge in preizkusi znanja. Otroci se spopadajo s stresom tudi vedno mlajši - s stresom, ki morda še ni obstajal, ko smo bili majhni mi. Ko so v neki raziskavi spraševali otroke, kaj natančnovzvezisšolojih najbolj skrbi, so odgovarjali: spričevalo, da se ne bi dobro odrezali pri kontrolkah, da ne bi razočarali staršev, da bi narobe odgovorili na vprašanja, da ne bi naredili šole, časovni pritiski, neustrezni odnosi med učitelji in učenci... Otroka ni mogoče v celoti obvarovati pred stresom niti ga blažiti 24 urna dan. Lahko pa starši na različne načine pomagate svojim otrokom razviti in okrepiti spretnosti za obvladovanje stresa. Ugotovitve raziskav kažejo tudi na to, da otroci doživljajo stres, ker nimajo nikogar, s komer bi se lahko pogov- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■HiBBBBHBI Ko noč postane prava muka... Zdravo spanje je sestavljeno iz štirih do petih ciklusov na noč: 1. zaspati, 2. lahko spanje, 3. srednje globoko spanje, 4. globoko spanje in 5. REM faza (sanje). Koliko ur spanja potrebujemo, da se zjutraj zbudimo spočiti in aktivni, je odvisno od posameznika. Nekaterim ljudem zadostuje pet ur, drugi pa potrebujejo do deset ur spanja. Toda obe skupini ljudi sta imeli ponoči enako število spalnih faz. Za nočni počitek potrebne faze potekajo v prvi polovici noči. Proti jutru je samo še srednje globoko spanje in REM faza (Rapid-Eye-Movement). ijo tudi različne bolečine. Zloraba alkohola ali zdravil lahko ima kot stranski učinek nespečnost. Smrčanje manjša kvaliteto spanja. Primarne motnje spanja Vzrokza te motnje ni točno znan, pogosto pride zelo nenadoma, v obdobju psihične ali fizične preobremenitve. Bolnik ponoči razmišlja o problemih in ne najde miru za spanje. Če se ob tem pojavi še strah, »če ne morem ponoči spati, bom podnevi preutrujen«, je problem slabega spanja naenkrat v središču. Tako nastane ritem moteno spanje - buden, ki lahko ostane tudi, če smo vzrok nespečnosti odpravili. Bolniki gredo vedno bolj zgodaj spat, da bi končno dobili dovolj spanja, ali ležijo budni v postelji. Ta način vedenja je najbolj problematičen, saj vodi h kronični motnji spanja. Sekundarne motnje spanja Vzrok za te motnje so različne bolezni kot na primer bolečine ali motnje srčnega ritma. Če ozdravimo vzrok, bolniki ponovno najdejo zdravo spanje. Pri stranskih učinkih zdravil lahko pomaga zamenjava zdravila, ki povzroča nespečnost. Pri zlorabi alkohola je pogoj prenehanje prekomernega pitja in spanje se povrne. Pravila za zdravo spanje Ponoči ne glejte, koliko je ura. V popoldanskem času se izogibajte pijačam, ki vsebujejo kofein. Spat pojdite ne lačni in ne presiti. Redno se rekreirajte, vendar ne zvečer. Ne hodite zvečer v savno in v vroče kopeli. Poskrbite, da bo v spalnici prijetna atmosfera. Naši otroci doživljajo stres Del stresa, zaradi katerega trpijo naši otroci, izhaja iz zahtev, ki jih s seboj prinaša stresni način življenja v modemi družbi. Raziskava, ki so jo opravili v ZDA, je pokazala, da ima že vsak tretji otrok znamenje kroničnega stresa. Živimo v času, ko je pomembno doseči čimveč, zato starši, ki stremijo za uspehom in doseganjem bleščečih rezultatov, pritiskajo na svoje otroke, da bi se čimbolj izkazali. Strah zbujajo tudi nasilni sošolci in avtoritarni učitelji, ki imajo moč, da dajo dobro ali slabo oceno. orili o svojih skrbeh in stiskah. Ko se bo vaš otrok nekaj dni pred preizkusom pritoževal zaradi npr. bolečin vtrebuhu, glavobola, nespečnosti ali nočnih mor, bodite sočutni. Pokažite zanimanje za njegove skrbi in mu dovolite govoriti o njih. Povejte mu, daje šola tudi vam povzročala skrbi. Če vašega otroka spreleti groza, če mu samo omenite določenega učitelja ali razrednika, potem je čas, da otroka o tem podrobneje povprašate. Najprej ga vprašajte, kaj v resnici mu pri tem učitelju zbuja strah in nelagodje. Pozanimajte se, če se to dogaja tudi drugim otrokom. Včasih je narobe tudi kaj s šolo, ne zgolj z vašim otrokom! Vsekakor pa svojega otroka spodbujajte, da se spopade z odporom do tega učitelja. Če znamenja stresa trajajo dlje časa, vaša podpora pa otroka ne pomiri, se dogovorite za sestanek s šolskim svetovalnim delavcem oziroma z za to usposobljenim strokovnjakom. Mnogo stresa otrokom povzroča tudi pisanje domačih nalog. Zato čas za pisanje domače naloge vključite v urnik družinskega življenja. V skladu s spoznanjem, da imajo otroci radi rutino, določite čas, ko mora biti domača naloga napisana. Pomagajte otroku najti ustrezen delovni prostor, v katerem bo najraje pisal domačo nalogo, ki pa naj bo tehnično ustrezno urejen. Otroku predlagajte, da na seznam obveznosti najprej uvrsti najzahtevnejše stvari, saj se mu bodo vse druge zdele lažje. Vsakodnevno spremljajte njegov napredek. Vaša naloga naj ne bo doseči, da bo nalogo opravil sam, pač pa poskrbeti, da bo naloga res narejena. Preverjanje, kako gre otroku, je pomembno iz dveh razlogov: prvič, ker preverjate, če otrok res dela naloge, in drugič, ali jih dela tako, kot bi jih moral. Otroka za njegova prizadevanja vselej pohvalite. Pri organizaciji otrokovega domačega dela ne pozabite, da vaš otrok potrebuje tudi igro in sprostitev. Gledanje TV in posedanje pred računalnikom poraja naprezanje oči, hrbtenice in po napornem učnem delu tudi glavobole. Otroku zato pogosto omogočite igro v naravi in sprostitev v športnih dejavnostih. Starši lahko na različne načine pomagate svojim otrokom razviti in okrepiti spretnosti za obvladovanje stresa. Piše: Pavla Kliner Legenda pravi, da seje rodil blizu Dunaja in opravljal poklic višjega državnega uradnika v Lorchu pri Linzu. Leta 304je cesar Dioklecijan izdal ukaz, kije izšel tudi v Gornji Avstriji, da morajo vsi prebivalci darovati rimskim bogovom in se odpovedati krščanskemu Bogu. Vsakega, ki seje upiral, je čakalo hudo mučenje in smrt. Tudi sv. Florijana. Okoli vratu so mu privezali mlinski kamen in ga vrgli v rekoAnižo(Enns). Mož, ki gaje vrgel v reko, je ob pogledu na utapljajočega svetnika vtre-nutku oslepel. Florijan se kljub obtežitvi z ogromnim mlinskim kamnom ni potopil, vodni tok gaje nosil dalje. Zanesel ga je na breg k skali, kamorje priletel orel in varoval truplo pred pogani. Legenda dalje pravi, da gaje par volov peljal na kraj, kjer naj bi bil pokopan. Vola sta od žeje že obnemogla in glej ga, zlomka, na tem mestu je pričel izvirati studenec, kije bil daleč naokoli znan zaradi svoje zdravilne moči... K priljubljenosti sv. Florijana med PRAZNIK ZAVETNIKA GASILCEV IN CELJSKIH ROKOMETNIH NAVIJAČEV Sveti Florijan in jajžn' o 03 c > co co Q_ TD O £5 o ó o CD CZ .co Q_ o co 'CL E co CD o o CĆ 'o O h- E C 'c 03 c= o ■a >o 03 co -a: p cz m i co z Z3 >o 03 J—. ÜT > o E d> o ä > o >0 o .E > o cz cz co o i— 03 z 4» E _Q “O >CO >Q 03 03 Q_ Q_ Celje - skladišče D-Per 5000014034,18 coBiss @ iHTi-ai.irin.rrHlCI’JlflBl OSREDNJO KNJ. CELJE