PRIMORSKI DHEVKIK
 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
rr3 vi . Štev. 57 (174 5^ Poštnina plačana v ______V	/	Spedizipne	in	abbon.	po:
Jjst in Avstrija
m
OSVOBODILNA FRONTA SE BO SE NADALJE BORILA ZA RAZVELJAVLJENJE VSEH DOGOVOROV IN UKREPOV, S KATERIMI SE NAVEZUJE TRST FINANČNO, GOSPODARSKO, UPRAVNO IN POLITIČNO NA ITALIJO V ŠKODO NJEGOVE NEODVISNOSTI.
Cena 15 lir
Icenu,1^^ se vdajali preveli-
fo n?°snayan^nu opti-vHiii',, človeštvo stavljajo Kačo Ae v Pariško konje-mfrstntk°v zunanjih Šttra vnji .Paio je, da bosta ^et ir}- 3x4rava človeška ftiovaniJ1 nad ozklm za-vel£!} sebl?nih ciljev, da j ,>_ ? uvidele, da mora
»ati	nnn	nekaj	prispe-
»tiru, hranitev svetovnega ‘kujati b!?e,*?no- da se bodo rf>no in n \ svoje naloge ^»C Sp kons}ruktivno, zavednosti i,; ce °^ velike odgo-
tl v< ce^°H velike odgo-m*n oren30 ”°sž7° bted sue-pn>c w rodovino. nest*ik<niia 3e kazala, da nasoli- . vsaj nekaj dobre
^ienemJ^3 nekaJ dobre led JH?nlka, čeprav so bi-
** ra^}Snmi mnenii r~~
„™zliike in čeprav
tn čeprav je J*	predlog vse pre-
Qn*e - »2aL f-no samo v pr a-'frašanie Ul}30- CePrav je to V(ndarle vomno važno, je °°če dnčt-'10- da mu ni m°-»ten i™1 , Prednosti pred Mešani , eksom spornih ns svetovni1 katerih je da-™lr v nevarnosti. ^ Dotrebn 3a Nemčije, četii-popo _ 0 in upravičena, pa boblen,^ ?ore rešiti vsega knlo n’	če se nanaša
^titem v Zahodno Nemčije, s*čiji *> biva v Vzhodni JojaSce }}iPT' Policija vse bolj "k? vodni e in zavzemajo v npi>»a V}esia bivši naci-3a	Rešitev vpra-
Kn™A\e7n<n]e io ort n vntmst •
w necdnl res demokratične »e b0 „„ISe enotne Nemčije, ki J«#, termll?kpdnan ne ((vzhod-So, • ki bo s konstruk-n eleml°,3ubno politiko va-°da kV m'ru v svetu.
Nvi jn ,mb vsemu temu sta t?rrieUnilIWg^ dan konference c^c.st	vedno	obetala
^aianjp prežama; edino v L,’- ie bilo vključeno r‘ '} rednl^a.3zr,lpd~ obeh dvev-^iro0n„ > je bila avstrijska j* Or,Llyodba- in tudi tu ,?lawo j v 0 dal pomirjujočo ter,„ ”e nnJorotuie vklju-bJ * dodIZra*an3(3- čeprav v X(5aBc“- v dnemi; red dn- zunanjih ministrov. hTlrV sn^ ’e Gromvko det ^ izin	in miro-
ZSSR; nonovit je že ražbil sestan-za avstrijsko M. n^nadbo on oreko 210 ttr^klo u trenutku, kr, se 'iS^nucar?° aiavne težave lfcJVi ' Grrrmvko -ie ormo-PorfL0 nZfI'-V,,nr'nčp raznrav-^ t’dcHrlZ.^ mirovni no-Itefaačii r.‘e bodo iznotnie-L.lln mirovno vooodbe ;
Z ker
cjj13 ŽSjp se. tiieio Trsta, „.c tip	nobene	naram
tnr,'n’~Vni zahodne države -e avstrijsko mirovno
Vranske0 izpolniXe d°-
ttvln° Mat”?'' im<l & S 1™ fvojP globlje bi-
jibk}a arc,,,mne.plati ie so"
^ u"6,Se”!adi?
_dokaj hobVn?* na t0’ čla tii-kul^mu . m mednarodnem
'Vir- «e
vi>rp- nž cpT5 mirovne pota. ,>je in - a na tržaško z jf Gromyko-ti^ iena .^-ridične plati ne-h i..a3 č\irila bespda ((garantni Vp, kak zveni za člove-a m ™ te ZSSR spo-Ponodh.U3e določila mi-^K^vinii f 2 ostalimi i*>sn.» ni sat~'-~ - ■
v, ^ v&zaimn safeim, fci s0 bile t> putiki rrn Gn ob
V 1Zu) kol' februarja 1947
V / Vogodhi l f-Hžtnska mi-, ®. septoJItS0 tudi istega
Veljavo n* ra 1047> sio-
o fšh ny° je že bi-kj^e, p^orozevanju Ma-
o oh °go ie že bi' e- Romn^?zevanm Ma-V- °b pok lJe. Bolgarije, *-c nrnk?omteljstvu ZSSR Hla meie. določene
^ pre»e*Ioviteljstvu Z:
“ meje- doloe....
K p,° n,c&b^V in
fcot	moskovske
®lie ^ia soo; ?ne,? stalnega
Ndr” s t™,lStične Jua°sla-1% lanja k°t element VJttrtfta vzdrževanja voj-> Pp. n® Jugovzhodu
S^n0 ip n
> U^oriAp„ se ie ZSSR do-
5 nIž Jtaijj® ?• reParacijami f bil' J>r. Jun,!1}1 znatno prej Jiji jej, hib ? Vi3e’ čeprav Sk} °di	neprimerno
K^e čete or .L?°VZr0čile
kot (,’doll 3en man'lši S0C!'“-
t^^unije u Atodžar-
;X le dX^laa/iie> medel SfieSiejo rpo Ju90slaviji
Sb- pSZr^3’ (čeprav
6 C P°vz?ottanja ali »««-Jt	»	Jugosla-
L 3e h.Usiji; ?n,I 30 škodo fi jugosl™„n°, 3e tudi,
ffci 3e
JfreŠt za IZTst. mU°db
Prnn Prav znl l spore)
J? tei^dogoh ZSSR.
IS gotice Uoo°t 3 zgovorno ^be ^ta^evitve, kako ?54 Ooporij* mirovne po-%>ra\ bU veu malenkosten Sm ^ APstn•“ .»?vjetskega-%yiiia£e oledamo f' Tu sta i točk; . Vztrije enkrat "-Predvsem v A? Štirna zveza ,
^. ^ero^e^ete ofcu_
C®?*!
(lcrJ*0™*. » I e *n~ ie. Sei? 3e znamo Žmška N *a Zlasti iz pl^di iz
ap-d , Vse o "nemL^vni-
konfiscird{ Nemci 1 Prejš-
njim lastnikom, pa naj bodo to zasebniki ali država) in ki jih upravlja sovjetska družba GROP na tak način, da mora Avstrija kljub veliki produkciji v Zistersdorfu (skoraj milijon ton letno, daleč več kot avstrijska notranja potreba) uvažati bencin iz inozemstva in zanj plačevati dragocene dolarje. Podjetja koncema USIA (sovjetska uprava «nemške lastnine» v Avstriji) izvajajo s svojimj proizvodi in z blagom, uvoženim v sovjetsko cono iz CSR. Madžarske itd, brez običajne uvozne carine, dumping na avstrijskem trgu, kar jim je tem laže, ker ne plačujejo ne davkov ne prispevkov za socialno zavarovanje (kdo bi jih le k temu prisilil!), avstrijska vlada pa mora iz svojega se tako dejicitnega proračuna subvencionirati dajatve socialnega zavarovanja za delavce teh podjetij, ki jim podjetje seveda redno odtegujejo prispevke. Poleg tega postavlja ZSSR zahteve na plovni park donavske paroplovne družbe (DDSG), po starem receptu, znanem že iz Madžarske, Romunije pa tudi iz Jugoslavije, da je ((kapitalu ZSSR v mešanih plovnih družbah sestavljen iz madžarskih, romunskih itd. ladij, ki so jih Nemci pred koncem vojne odpeljali in ki jih Moskva zdaj proglaša za «nemško lastnino».
2. ZSSR opravičuje prisotnost svojih čet na Madžarskem in Romuniji z ((zvezo z okupacijskimi četami v Avstriji in varovanjem komunikaciji> (kot so sovjetske čete na Poljskem uzvezan s sovjetsko cono Nemčije). Skleniti mirovne pogodbe bi v določenem roku nujno sledil umik okupacijskih čet. s čimer bi po eni strani prenehali dobički, ki izhajajo iz okupacije Avstrije, po drugi strani Pa bi padli razlogi za nadaljnjo okupacijo Madžarske in Romunije. Na' dlani je, da so sovjetske čete v teh deželah glavna opora sedanjih komin-formističnih režimov, poleg tega m sredstvo pritiska na Jugoslavijo.
Okupacija Avstrije prinaša torej ZSSR take koristi, da bi jo bilo Po moskovskih računihprimerno eimholi podal]-šaiti. Za pest judeževih srebrnikov je Kremelj prodat Ko. roške Slovence, bolj iz poželenja, da bi udaril Jugoslavijo, kot iz želje, da bi se vprašanje avstrijske mirovne Pogodbe premaknilo z mrtve točke — saj so delegati ZSSR kaj kmalu našli novp mrtve točke, pa naj bo to zaplenjeni nemški grah, ki so ga sovjetske oblasti leta 1945 razdelile na Dunaiu in hočejo danes zanj vlačilo, ali pa špekulacija s Trstom.
Toda slika ne bi bila popolna, če ne bi pogledali, kaj ima ZSSR s tem manevrom za bregom glede Trsta. Preprosta ie ugotovitev, da obeta tržaško vprašanje, ki je nasedlo na plitvino, ker se velesile niso. mogle sporazumeti glede guvernerja, najlepšo pretvezo za podaljšanje sovjetske okupacije Avstrije, Madžarske in Romunije, kajti izbira osebe guvernerja je take narave, da jo je mogoča zavlačevati v neskončnostNi čuda torej, če je avstrijsko javno mnenje, ki si želi konec tuie voiaške okupacije, najbolj odločno protestiralo proti temu manevru.
Tržaško vprašanje Pa ima tudi svojo lastno problematiko. ki jo moskovska diplomacija skuša izkoriščiti za svoje račune, da bi s lem po možnosti ubila dve muhi na en mah. Nedvomno je tudi Trst tak živčni splet, ki utegne dokaj prispevati k svetovni napetosti, če Qa kdo razdraži. V odnosa jih med Jugoslavijo jn Italijo je Trst da. nčs viseča točka, ki b; utegnila zastrupiti ozračje med obema sosednima državama, če jo kdo v nepravem času poriva v ospredje. To bi po eni strani koristilo sovjetski politiki izolacije Jugoslavije, r,o drugi strani pa bi Trstu, ev. ropskemu in svetovnemu miru v škodo ustvarilo nov element nemim v današnjem že tako razburkanem svetu Poleg tega bi utegnil biti Trst, Prav zato. ker njegov mednarodni položaj še ni dokončno definiran, dobra šahovska fi. gura p mentaliteti tistih, ki so vajeni kravjih kupčij z deželami in narodi, če to koristi njihovim sebičnim interesom imperialistične velesile.
Poskus povezovanja tržaškega vprašanja z avstrijsko mirovno pogodbo Pomeni torej podpihovanje hladne vojne, obenem pa daje možnost za vse mogoče temne račune s Trstom. V konkretnem primeru Gromikovega predloga v Parizu pa se nam vsiljuje mnenje, da je ZSSR .šla na konferenco namestnikov mnogo bolj iz propagandističnih kot iz dejansko miroljubnih nagibov.
C e je tako, bo mir v svetu tisti, ki bo trpel škodo.
PONHVUHHIE DOSEDANJIH ARGUMENTOV
in Jessupov predlog na konferenci v Parizu
Zahodni delegati ponovno zavračajo sovjetski manever s Trstom - Gruberjev sestanek s Scliunianom, Davisom In Jesnpom - Davis potuje jutri v fjondon - Komentarji tiska
PARIZ, 8. — Na današnji seji štirih namestnikov zunanjih ministrov so na dolgo in široko ponavljali argumente, ki so jih posamezni predstavniki že večkrat prej ponovili. Vendar so se delegati prepričali, da je potreben praktičen sporazum o tem, kar hočejo doseči.
Prvi je na konferenci govoril francoski delegat Parodi, ki je poudaril, da je njegova delegacija prišla na konferenco z odločnim namenom, da pride do sestave dnevnega reda, ki naj omogoči sestanek štirih zuanjih ministrov in nadaljnji uspeh te konference. Na prvem sestanku je Davies jasno označil namen sestanka namestnikov. ki morajo našteti posamezne točke dnevnega reda, ne da bi izrekli kako sodbo o rešitvi, ki naj bi se dala posameznim vprašanjem. Tega načela se je treba držati, je dejal Parodi.
Glede mirovne pogodbe z
Avstrijo je Parodi izjavil, da francoska vlada ni mnenja, da sta vprašanje Trsta in avstrijsko vprašanje y zvezi med seboj, vendar je zagotovil Gro-miku. da francoska delegacija proučuje njegov predlog.
Britanski delegat Davies je odobril splošne opazke Parodija, Glede Trsta je poudaril, da vprašanje Trsta in avstrijska pogodba ne moreta biti v nobeni zvezi. Lahko se proučuje vprašanje Trsta, toda ločeno. Vendar pa se namestniki ne smejo oddaljiti od svoje poti in tudi ne prepustiti se • propagandi.
Kakor že Parodi, je tudi Davies izjavil, da dnevni red zahodnih držav prav lahko vsebuje posamezne točke sovjetskega dnevnega reda. Zahodne države n£ odklanjajo razpravljanja o demilitarizaciji Nemčije. toda pod pogojem, da se to zgodi v okviru splošnega po. ložaja. Nemška oborožitev je samo posledica splošnega po-
slabšanja mednarodnega položaja.
Govoril je nato Gromiko, ki je zavrnil, ha sovjetska delegacija lahko	opravičeno izjavi,
da vse točke dnevnega reda zahodnih držav lahko pridejo v sovjetski dnevni red; Poudaril jie,	d;a j:e najvažnejše
vprašanje	sedaj razorožitev
Nemčije in	izboljšanje položa-
ja v Evropi ter znižanje oborožitve. Analiziral je nato posamezne točke obeh dnevnih redov in jih medsebojno primerjal.
Poudarjal je, da pripisuje sovjetska delegacija veliko važnost svoji tretji točki dnevnega .redia, ki se nanaša na izboljšanje evropskega položaja in znižanje oboroženih sil štirih velikih držav, češ d'a je v OZN nemogoče sporazumeti se o tem.
Glede včerajšnjih Jessupovih izjav o. Bolgariji. Madžarski in Romuni ji je Gromiko dejal, d<a temeljijo na obrekovanju, ki
ga širijo nekateri zahodni krogi.
Po Giromikovem govoru so za kratek čas prekinila sejo in kakor je že običaj, so odišli na skodelico čaja,
Prj nadaljevanju seje je Jes-isup znova poudaril, da sovjetski dnevni red prejudicira sklepe, ki bi jih morali v tem oziru sprejeti, ter je pripomnil, d'a se ne more postaviti vpra-šanjG na način, ki že vsebuje odigovar. Glede znažahja oborožitve jo poudaril, d!a je večina narodov sveta zaskrbljena zaradi ogromne sovjetske vojaške sile. Pripomnil je, da ameriška vlada upa, da bo mogoče priti db sestanka štirih zun. ministrov in d!a bo ob tej priliki mogoče razpravljati o znižanju o-berožitve. Vse pa jte odlvtisno od Sovjetske zveze. Upati je, da bo SZ sodelovala pri delu, ki jo j_e začela OZN. Večina je v okviru OZN pristala na ameriško stališče in zahodne države ne morejo zavrniti naporov, ki jih Združeni narodi zastavljajo vzporedtno v tem vprašanju.
Dogodki v Maroku in vladna kriza vznemirjajo francoske politične kroge
Očitki ameriški vladi, da podpira protifrancosko kampanjo v Maroku ■ Faruk sprejel francoskega poslanika . Tudi v Londonu so zaskrbljeni - Queui!le se bo danes predstavil narodni skupščini
Poslanik Franks prišel v London
LONDON, 8. — Kakor je najavil danes Morrison v spodnji žbornici, bo kancler angleškega državnega zaklada predložil parlamentu 10. aprila letni obračun, -Danes se je vrnil v Anglijo poslanik v Washingtonu Oliver Franks. V London so ga poklicali na posvetovanje. Ob prihodu je izjavil, da so angleško-ameriški odnosi dobri. Razlike v stališču ki so važne, so bile samo glede kitajskega vprašanja,
PARIZ, 8. — Henri Queuille je danes nadaljeval razgovore s predstavniki posameznih skupin. Za jutri so sklicali sejo narodne skupščine, ki bo glasovala o njegovem ustoličenju. Queuille je namreč danes sporočil predsedniku republike, da sprejema poverjeno mu nalogo. Se naprej pa je poročal, radikalsocialistični skupini o poteku svojih razgovorov. Neki predstavnik socialistične delegacije, ki se je bila sestala s i^ueuilleom, je izjavil, da je la delegacija poudarjala važnost vseh gospodarskih vprašanj in da so se stališča znatno zbližala. politični opazovalci so mnenja, da »e bo kriza morda kmalu rešila, ker se zdi, da postaja stališče posameznih strank manj nespravljivo in to morda zaradi utrujenosti.
Francoski tisk z gotovostjo napoveduje, da se bo Queuille predstavil narodni skupščini, ne napoveduje pa z enako gotovostjo, da bo skupščina njegov mandat potrdila. Vsi dnevniki poudarjajo, da se je kriza zavlekla že teden dni in izjavljajo, da bi se ji bili lahko izognili spričo dejstva, da bo konec koncev zopet prišlo do vlade Queuille-Pleven ali pa Pleven-Queuille. Mnogi opazovalci so mnenja, da bo Queuil-leova vlada, če bo sestavljena, predvsem «likvidacijska vlada«.
List «Aurore» omenja možnost novega neuspeha Queuil-lea in pravi, da je edina rešitev referendum o načinu volitev. «ln to«, nadaljuje list, {(pomeni. da bo za izvedbo te operacije potrebno sporazumno sestaviti vlado na široki podlagi; od socialistov do De Gaulea«.
«Le Populaire«, glasilo socialistične stranke, pa poudarja, da gospodarska in socialna vprašanja terjajo takojšnjo rešitev, in zatrjuje; «Nihče naj se ne čudi, če dajejo socialisti dokaz odločnosti in nespravljivosti.... Nezadovoljstvo ljudstva in nemoč večine bi bila mnogo bolj nevarna za demokracijo nego nov sistem volitev«.
Številni listi pišejo, da je Queuille pripravil kompromis o volivnem vprašanju in predlagal, naj se y nekaterih de-partmanih opusti dvakratno glasovanje. Glasilo MRP «Au-be» je mnenja, da je Queuille
to sprejel, ker je spoznal, da bi bilo odveč vzhajati na prejšnjem stališču. List pa izraža bojazen, da bodo socialisti odločno vztrajali na svojem stališču glede gospodarskih in socialnih vprašanj in pravi, da bi bilo to «nedopustno v trenutku, ko sg bodo MRP in radikali morda pobotali in bi socialisti zopet vse razdrli«.
«Parisien libere« pa je mnenja, da namerava Queuilie predlagati volitve za 27. maja au d. junija in dd misii pripraviti prilagoditev plač z namenom, da zadovolji socialiste in tudi neodvisne, ki poudarjajo potrebo volivne reforme.
* * *
KAIRO, 8. — Kakor izjavljajo predstavniki arabskih držav v Lake Successu, je mogoče, da bo katera izmed teh držav zahtevala od Varnostnega sveta, naj vpiše na dnevni red maroško vprašanje. Po listini Združenih narodov mora vsak član te organizacije opozoriti Varnostni svet na katero koli sporno vprašanje ali položaj, ki bi mogel povzroči-
ti razdor med državami in čigar podaljšanje bi moglo groziti ohranitvi miru in mednarodne varnosti. Varnostni svet ne vpiše nobenega vprašanja avtomatično na dnevni red. To se zgodi šele po razpravi o postopku, vendar se morejo pri tem odreči razpravljanju, če predlagano vprašanje ne predstavlja nevarnosti za mir in ne spada v pristojnost Varnostnega sve a.
Danes je podtajnik Arabske lige pmv1v.č’;#rcps.keg.a.ppslani-ka v Kairu, naj' dovoli njegova vlada vstop v Maroko opazovalcu Lige, katerega naloga bo, spremljati tamkajšnji položaj in se prepričati o verodostojnosti vesti, ki jih je objavil arabski tisk. Isti korak je napravil predsednik zveze egipčanskih novinarjev in je prosil francoskega poslanika, naj olajša takojšnji vstop v Maroko skupini egipčanskih novinarjev, da se prepričajo o tamkajšnjem položaju.
V Tunisu sta neodesturjan-ska stranka in Glavna zveza dela napovedali za soboto splošno 24-urno stavko “zaradi
Zaskrbljenost v ZDA
zaradi umora v Teheranu
Še nobenih točnih vesti o položaju v Iranu Pogajanja za novega ministrskega predsednika
TEHERAN, 8. — Danes je bil
svečan pogreb umorjenega i-ranskega ministrskega predsednika Razmare.
Kot se je zvedelo, je morilec Abdullah Rastegar, obenem z dvema aretiranima sokrivcema, član majhne verske sekte, katere ime pomeni; «Tisti. ki so pripravljeni žrtvovati se za Islam«. Pri zasliševanju je a-tentator Rastegar izjavil; ((Prodali ste mojo domovino tujcu in ste me s tem prisilili, da sem to storil«.
Medtem pa se nadaljujejo pogajanja za izbiro novega ministrskega predsednika. Nocoj se je sestal iranski parlament na tajni seji.
Ker je zunanji minister ZDA
SKLEP ZUNANJEPOLITIČNE KOMISIJE ZDA
Potrebna odobritev Kongresa za pošiljanje čet v Evropo
, WASHINGTON. 8. — Komisiji ameriškega senata za zunanje zadeve in vojaške sile sta odobrili danes s 14 glasovi proti 10 predpis, po kateremi bosta morala predhodno odobriti senat in predstavniška zbornica vsako namero da bi prestavili ameriške čete v Evropo.
Komisiji sta odobrili tudi resolucijo ki io je predložil republikanski senator Lodige, ki izjavlja, da morajo evropske države dati več svojih suhozem-nih oddelkov pod poveljstvo generala Eisenhowerja.
Na glasovanju so se republikancem pridružili trije demokratični senatorji. Kljub temu. da je prišlo do tega izida glasovanja samo v senatnih komisijah, so vendar v Washingtonu politični opazovalci mnenja, da to pomeni resen udarec za vladno politiko v tej zadevi.
Danes je ameriški senat tudi odbil popravek, k.i predpisuje povišanje ameriških vojaških sil na 5 milijonov mož, s 56 glasovi proti 32, Ta popravek je
predložil senator Brien Mac Mahom, predsednik parlamentarnega odbora za atomsko komisijo. Senat je pa nasprotno odobril z 49 proti 41 glasovom popravek zakona, ki omejuje število ameriških čet na 4 milijone mož. Popravek je predložil senator Wilis Robertson.
st * *
WASHINGTON, 8.	— Na
5'voj i včerajšnji tiskovni konferenci je državni podtajnik James. Webb izjavil, da pomeni prekoračenje 38. vzporednika s strani čet OZn trenutno le teoretično vprašanje, ker danes te čete niso v stanju da bi to mbgle storiti Glede dovoljenja Mac Arthurju da bi bombardiral sovražnikove sile v Mandžuriji, je Webb pojasnil, da o tem vprašanju ameriška vlada izmenjuje mnenje z dru-gimi prizadetimi državami. O združitvi Koreje pa je Webb dejal, da bi bilQ za ^ potrebna ciplomatična ali vojaška sredstva ali pa istočasno diplomatska in vojjaška.
Acheson izven .Washingtona, je imel namesto njega običajno tedensko konferenco njegov namestnik Webb. Omenil je med drugim, da pomeni smrt Ali Razmare «veliko izgubo za stvar svobode in soclalne pravičnosti v svetu«. Dodal je, da ni nikakršnega vzroka za to, da bi se po smrti sedanjega ministrskega predsednika Irana spremenili odnosi med obema državama. V ZDA poudarjajo, da bodo še naprej pošiljali Iranu vojaško in gospodarsko pomoč in se bodo še naprej pogajali strokovnjaki Mednarodne banke z iranskimi predstavniki glede posojila Izvozne banke Iranu v vrednosti 25 milijonov dolarjev.
Tudi predsednik Truman, ki je sedaj na oddihu na otoku Key West, je izrazil svoje globoko sožalje zaradi smrti iranskega predsednika vlade, «i-skrenepa prijatelja« ZDA.
Ameriški list «Washington Post«, ki običajno izraža mnenje ameriškega zunanjega ministrstva, objavlja elanefk, v katerem trdi, da je zaradi velikanskega strateškega pomena Irana tragična ugotovitev, da se je poslabšal položaj v* tej državi. «Notranja eksplozija bi mogla razrušiti ravnotežje med vojno in mirom in ruskemu valjarju ne bi bilo niti treba poseči vmes«. Iranski šah. ki zagovarja skupino, katere namen je podvzeti v državi socialne reforme, ne bo mogel storit; drugega kot obžalovati izgubo generala Razmare, poveljnika svojega glavnega stana, katerega napori so bili usmerjenji za dosego neobhod-no potrebnih reform ;n izboljšanje položaja v državi«.
V ameriških krogih še dodajajo, da ste prav ((upravna korupcija« in negativno stališče iranskega parlamenta povzročila, da ni Iran dobil finančne pomoči v takšni meri, kot so mu jo hotele nuditi zahodne države. Značilna je izjava v ameriških uradnih krogih, po katerih bi dali tudi 100 milijonov dolarjev, če b; Iran sklenil pogodbo z «Anglo-Iranian Oil Companjpi.
dogodkov v Maroku in v podporo nacionalnih zahtev Maročanov. Muslimanska mladina Pakistana bo jutri priredila «Dan Maroka«. Zaprte bodo morale biti vse trgovine in pisarne po državi v -znak protesta proti ((pristranskim akcijam francoske vlade proti nedolžnim maroškim muslimanom«. V Karachiju, prestolnici Pakistana bo veliko protestno zborovanje. Muslimanska mladina Pakistana celo nabira prostovoljce za borbo v Maroku.
Maroškega razidenta generala Juina je danes sprejel v Parizu general Eisenhower. Nato pa sta ga sprejela minister za obrambo Moch in zunanji .minister Robert Schuman.
Egiptovski kralj Faruk je danes sprejel francoskega poslanika Courve de Murvillea. S svoje strani pa je na angleškem zunanjem ministrstvu Bevin sprejel francoskega poslanika v Londonu Massiglia. Sicer zanikajo vesti da bi se oba predstavnika razgovarjala samo o maroškem vprašanju in izjavljajo da sta govorila o splošnih vprašanjih med katerimi prav gotovo ni manjkal francoski očitek zaradi početja angleških strokovnjakov za arabska vprašanja.
Danes se je razširilo v Parizu prepričanje, da tudi ameriška vlada uodpira protifrancosko kampanjo v Maroku in v drugih delih francoske Severne Afrike. Medtem ko niso dali na francoskem zunanjem ministrstvu o tem nobene izjave, so neki vladni predstavniki pri zasebnih razgovorih izrekli prepričanje, da ameriško zunanje ministrstvo opogumlja protifrancoske elemente v Severni Afriki. O tem pravijo, ima francoska vlada neizpodbitne dokaze. Govore celo, da je francoska vlada zaradi, tega protestirala v Washingtonu.
Radio Moskva je posvetil danes skoraj polovico svojega programa arabske države položaju v Maroku. Radio je dejal, da je maroški sultan ujetnik v svoji palači, ki je obkrožena s četami in da njegovo zasebno stanovanje nadzorujejo častniki francoske vojske.
Nato je Jessup. predlagal, naj se točke, o kaiterih se namestniki strinjajo, dla je treba o njih razpravljati, vključijio y dnevni red, ne dla bi navedli, na kakšen način naj bi se ta vpra sanja rešila. Naito je bila seja zaključena in nadlaljevala se bo jutri popoldne. Predvidevajo, da b0 v soboto seja zjutraj ob 10.30.
Britanski delegat Davies ima namen konec tedna odpotovati v London, da pojoča Bevinu o poteku konference. Danes la
Davies sprejel avstrijskega zu. nanjega ministra Gruberja. Se prej se je Gruber razgovarjal s francoskim zunanjim mini-strom Schumanom in ameri-škim delegatom Jessupom.
Francoski tisk danes ostro kritizira včerajšnje zahteve Gromika glede Avstrije in Trsta. «Aube» pravi med drugim: ((Dobro se razume, da so Rusi, ki so predvidevali, da bodo obtoženi zaradi nespoštovanja mirovne pogodbe z .Bolgarijo, Romunijo jn Madžarsko, hoteli prvi n-oastj' in so očital; zahodnim državam, da ne sooštu. jejo mirovne pogodbe z Italijo glede Trsta.
«Populaire» piše, da Gromi-kovi argumenti služijo samo za zakrinkanje pravega namena, k; je, doseči umik angloameri-ških čet iz Trsta in preprečiti vzpostavitev normalnih odnosov med Rimom in Beogradom. Toda Američani '0 mnenja, da se mora vprašanje Trsta rešiti neposredno med Rimom in Beogradom.
Jasno, da kominformistični ((Humanite« ponavlja Gromiko ve argumente prav tako kakor pariški dopisnik «Pravde» «Zu_ kov«, ki očita zapadnjakom dvojno igro v nemškem vpra. šanju.
Adenauer bo poročal
lili za
Jutri bo Kardelj
govoril v Ljubljani
Odhod jugoslovanske delegacije Ljudske skupščine v London - Ziiliacusova tiskovna konferenca v Beogradu
BONN, 8. — Po tedenski seji zavezniških visokih komisarjev v Nemčiji so objavili uradno poročilo, ki pravi, da zavezniška visoka komisija ni posredovala prj Adenauerju in s tem hotela vplivati na jutrišnje razrpavljanje v zveznem parlamentu, na katerem bo kancler govoril o predlogih JjudL ske zbornice Vzhodne Nemčije glede obnovitve nemške enotnosti.
Poročilo dodaja, da so se da. nes visoki komisarji razgovar-jal; samo o okupacijskih stroških za leto 1951-1952. Zadnjo o tem proračunu bodo imeli zavezniški finančni svetovalci.
Delegat sovjetske kontrolne komisije Dengvin je poslal protest angleškemu poveljniku v Berlinu generalu Bourneju. Pritožil se je, ker je angleška vojaška policija skupno s policijo zahodnih področij Berlina 6. marca zaprla plovbo po kanalih pri Spandau. Charlotten-burgu in na Ploetsensee. Zahteval je takojšnjo upostavitev pogojev pred 1. marcem 1948.
Vlada Vzhodne Nemčije pa se je s svoje strani pritožila, češ da so člani neke ameriške izvidnice oddali dva strela na vzhodno nemško izvidnico.
LJUBLJANA, 8. — V soboto 10. t m. popoldne bo v Ljubljani veliko predvolivno zborova. nje. na katerem bo govoril podpredsednik vlade FLRJ in zunanji minister ter kandidat za Ljudsko skupščino LR Slovenije tov. Edvard Kardelj.
Sinoči je iz Beograda odpotovala v Veliko Britanijo jugoslovanska parlamentarna dele. gacija pod vodstvom podpredsednika prezidija Ljudske skupščine FLRJ Moše Pijada. Delegacija bo ostala v Angliji od 10. do 17. marca. Šteje 11 članov in potuje v Anglij0 na vabilo angleškega parlamenta. S tem se bo delegacija oddolžila obisku britanske parlamentarne delegacije v Jugoslaviji. Po obisku v Angliji in pred povratkom v domovino bo delegacija obiskala P.ariz in pred. sednika francoske narodne skupščine Edouarda Herriota.
Ob odhodu delegacije so bili na postaji britanski poslanik „ Beogradu Charles Peake, predsednik Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ Vladimir Simič. namestnik zunanjega ministra Ivo Vejvoda in druge osebnosti.
Člani delegacije so; predsednik Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ ;n predsednik prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije Josip Vidmar, predsednik Ljudske skupščine LR Hrvatske Zlatan Sremec, predsednik prezidija Liudske skupščine Lr Makedonije Vi-doje Smilevski, poslanec v Zveznem svetu in predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije D juro Salaj, podpredsednik Zveznega sveta Krsto Popivo. da, poslanec v Svetu narodov Ivo Rukavina, tajnica Zveznega sveta Vida Tomšič, poslanec v Zveznem svetu in predsednik Zveze kmetijskih zadrug Jugoslavije Dobrosav Tomaševič, poslanec v Zveznem svetu in podpredsednik zvezne komisije za načrtovanje Vlajko Bego-vič in poslanec v Zveznem svetu in predsednik centralnega komiteja Zveze sindikatov Srbije Desimir Jojovič.
Britanski javni delavec Con. ny Zilliacus -je imel včeraj v Beogradu tiskovno konferenco, na. kateri je govoril o vtisih s svojega tritedenskega bivanja v Jugoslaviji. Naglasil je, da spoznajo vsi, k; obiščejo Jugoslavijo, marsikaj novega jn da se britansko delavstvo najbolj zanima za veliko vlogo, kj jo ima jugoslovansko delavstvo pri vodstvu gospodarskih podjetij. Velikega pomena za ves svet pa ie jugoslovansko prizadevanje za ohranitev miru na svetu in za pospeševanje dobrih mednarodnih odnosov.
ne da bi se brigala za negativno posledice, ki so se že pokazala in se bodo pokazale na trgu. Nato je dejal, da se že čuti pomanjkanje številnih predmetov in da so se cene zvišale. Pozval je senat, naj. ta zakon zavrne. Demofcristjanski senatorji pa sp zakon zagovarjali, nakar sta proti njemu govorila še komin-formist Spezzamo in socialist Castagno. *
Neodvisni senator Lucifero ja predložil resolucijo proti zakonu in o njej bodo glasovali jutri.
Danes se je sestala tudi de-mokristjanska skupina poslancev. Minister Fetrilli je poročal o vprašanju upravne reforme.
Nocoj je odpotoval v Paria zakladni minister Pella, k; bo prisostvoval sejam sveta ministrov Marshallovega načrta, ki se bodo začele jutri.
Sprejem v posleiltu FlIJ
na Dtinaju
DUNAJ. 8. —; Novi jugoslovanski poslanik v Avstriji Viktor Repič je včeraj priredil v prostorih jugoslovanskega poslaništva svečan sprejem. Navzoči so bili tudi kancler Figi in njegov namestnik Scherf s člani vlade, francosk; visoki komisar Payart, člani diplomatskega zbora ter druge avstrijska osebnosti.
o zasedanju ZN v Parizu
LAKE SUCCESS. 8. — Predsednik glavne skupščine je v pismu vsem delegacijam predlagal, naj se odloži seja pred-videna za 10. marca, ker ni še prišel odgovor francoske vlade glede možnosti, da bi prihodnje zasedanje skupščine bilo v Parizu, Zakasnitev odgovora je pripisati sedanji vladni krizi.
Sovjetski proračun za leto 1951
MOSKVA, 8. — Finančni minister Zverev je sinoči predložil na seji vrhovnega sovjeta ZSStR proračun za leto 1951, ki izkazuje 457.992.000.000 rubljev, dohodkov in ravno toliko izdat, kov. Za obrambo je določenih 98.375.000.000 rubljev, t. j. 21,3 odst. celotnega proračuna.
KOPENHAGEN, 8. — Danski pravosodni minister je danes predložil parlamentu načrt zakona o peti koloni, ki določa v nekaterih primerih smrtno kazen.
sr razgovarjala o Maroku?
LONDON, 8„ — Obveščeni krogi javljajo, da bodo imenovanje maršala Montgomeryja in generala Juina na važno mesto v Eisenhowerjevem glavnem stanu javili prihodnji teden. Mnenja so, da sta oba generala sprejela Eisenhovverjevo ponudbo: Montgomery naj bi postal namestnik vrhovnega poveljnika atlantskih sil, general Juin pa bi postal poveljnik suhozem-skih sil.
Eisenhovver je danes sprejel generala Juina in mnenja so, da sta se razgovarjala tudi o sedanjem položaju v Maroku, ki živo zanima Ameriko.
Zakon o surovinah
pred rimskim senatom
RIM, 8. — Danes se je začela v senatu razprava o zakonu za obvezno prijavo surovin. Kominformistični senator Roveda je ta zakon ostro kritiziral in dejal, da spada v okvir vojne zakonodaje, ki jo vlada pripravlja.
PREB Mlill HOM BOJI M MBEJI
Sile OZN so prekoračile prue obrambne črte nasprotnika - V Lake Successu se je sestal odbor za skupne ukrepe, ki je razpravljal o sankcijah proti LR Kitajski
LONDON, 8. — V okviru an-gleško-ameriških razgovorov o varnosti Srednjega vzhoda se bodo v kratkem sestali na otoku Malti poveljnik ameriških pomorskih sil v Atlantskem o-ceanu m Sredozemlju Robert Carney, poveljnik angleške mornarice v Sredozemlju admiral sir John Edelsten, poveljnik angleških suhozemskib sil na Srednjem vzhodu sir Brian Robertson in poveljnik angleških letalskih sil na Srednjem vzhodu maršal sir John Baker.
BRUSELJ, 8, — Poljska vlada je poslala belgijski vladi novo noto, s katero zahteva, naj belgijska vlada ne štedi naporov, da se prepreči zopetna oborožitev Nemčije in obnovitev vojske Zahodne Nemčije.
TOKIO, 8. — Na Koreji se pripravlja ena izmed največjih bitk v sedanji vojni. Na fronti, dolgi 160 km, Mac Arthurjeve čete lezejo počasi proti severu preko prve zaščitne črte sovražnika in se bodo verjetno v bližnjih dneh spopadle z glavnino kitajske in severnokorejske vojske, ki se pripravlja na protiudar na področju Seula in večine srednjega bojišča.
Današnje uradno poročilo Mac Arthurjevega glavnega stana javlja, da so čete OZN nadaljevale včeraj s svojo o-fenzivo. Pehota je ob podpori tankov prodrla čez obrambne črte pri reki Han, vzhodno od Seula, kjer je napredovala 3 do 5 km. ((Zavezniške sile«, trdi poročilo, «so ohranile svo-lo iniciativo Po vsej fronti«. Pravijo, da so v zadnjih 24 urah sovražniki izgubili pri Seulu čez 6000 mož, kar naj bi bile največje sovražnikove tzgube v enem dnevu med vso korejsko vojno. Sile OZN so napredovale po zadnjih poročilih že 8 km preko reke Han. Na tem področju so Kitajci namestili veliko število čet in zdi se, da se je s tem ustavilo napredovanje sil QZN, Na vzhod-
ni 6bali so se južnokorejske čete umaknile za 5 km po nekem protinapadu sovražnika.
Značilno za sedanje operacije na srednjem bojišču je dejstvo, da so se sovražnikove čete umaknile na gorske položaje, s katerim branijo važni prometni in oskrbovalni središči Hongchong in Chunchon, Ob cešti vzhodno od Hoeng-songa je sovražnikovo vrhovno poveljstvo namestilo veliko število svojih čet, ki so se morale počasi umakniti zaradi napadov zavezniških oklopnih sil. Pri področju Hoengsonga ameriški mornariški strelci le počasi napredujejo na tem gorskem področju, ki ga je zelo težko prekoračiti. • Zavezniški obveščevalni častniki so mnenja da mislijo Kitajci s to svojo taktiko zakasniti zavezniško napredovanje v pričakovanju, da bodo kmalu gotove vse priprave za njih novo protiofenzivo. Z druge strani pa se sovražnik ni odpovedal svoji stari taktiki po kateri napada zaledje sil OZN.
Letala so opazila živahen promet sovražnika južno od 38. vzporednika. Letalstvo je da-ne$ podvzelo 800 poletov^ pri
čemer je sovražniku zadalo težke izgube.
Anglo-ameriške jpomorske e-note so nadaljevale s svojim bombardiranjem položajev in oskrbovalnih središč ob zahodni in vzhodni obal, pri čemer so podpirale zavezniško napre. dovanje.
Odbor za skupne mere OZN je danes pregledal možnosti bodočih sankcij proti LR Kitajski, o čemer bo pozneje poročal pododboru petih. Današnje zasedanje je bilo tajno in morebitnih sankcij niso javno objavili:
Delegati so poudarili, da so potrebna tajna zasedanja, s čemer ne bo ovirano delo komisije za dobre usluge, ki poskuša s pogajanji doseči kompromis s • Pekingom.
Drugi viri pa pravijo, da če bo objavljen seznam možnih sankcij, ki lahko gredo od ukinitve diplomatskih odnošajev do popolne gospodarske blokade, bi svet lahko dobil vtis, da pripravljajo Združeni narodi nove prisilne ukrepe proti Kitajski.
Poprej je odbor odbil zahtevo združenih dopisnikov pri OZN, da bi tisk lahks prisostvoval seji,
Nov strokovnjak za tržaško vprašan j e
Ime ameriškega senatorja Ai-thurja Wastkinsa bi verjetno ostalo za večno neznano svetu in zgodovini, če se mož ne bi odločil, da nastopi kot nepoklican sodnik o tržaškem vprašanju. Wastkins, ki je že leta 1948 glasoval proti ratifikaciji italijanske mirovne pogodbe, je skupno s petimi drugimi senatorji predložil včeraj v ameriškem senatu predlog, naj se ta pogodba enostavno erazveljavi«.
Dopisnik ANSE, kj v ZDA očitno ne vidi važnejših problemov, je takoj tekel k Wast-kinsu in ga po vseh pravilih novinarske umetnosti (dnterv-juvaht.
Od vseh štirih vprašanj glede tega fantastičnega načrta, na Katera je Waskins odgovoril, nas zanima najbolj tisto o Trstu. Wastkins si lasti pravico do izjave, da bi <w primeru svobodnega plebiscita (zakaj vendar tako poudarja ta ((Svobodnih plebiscit — mar dvomi o demokratičnosti uprave, v kateri imajo njegovi sonarodnjaki vsaj polovico besede?) tržaško prebivalstvo nedvomno glasovalo za povratek v /talijo«.
Res je sicer, da je v ostalih odgovorih njegovo stališče dokaj omiljeno: njegovo mnenje da je stvar, cza katero je. po- . treben času in tudi ameriška vlada enoče in ne more... razveljaviti dokumenta, katerega ratifikacijo je ista vlada svoj-čas hotela». To je vsaj realistično. Dopisnik ANSE torej ni dosegel nič bolj konkretnega kot mnenje, da Tržačani hočejo Italijo. Verjetno je bil razočaran.
V Ameriki je lahko dajati izjave o čemer koli — o boksu o letečih krožnikih in seveda tudi o tržaškem vprašanju. Mi spoštujemo mnenje kogar koli, tudi senatorja Wastkinsa
anglosaški «fair play» pa bi zahteval, da tudi senator Wast-k in s spoštuje naše, tržaško mnenje, in to tržaško mnenje, ki je pravzaprav bolj važno in odločilno kot mnenje senatorja Wastkinsa, se z njim prav nič ne strinja.
Trst in zgodovina pa sta z njegovo izjavo bore malt pridobila,
PRIMORSKI DNEVNIK
2 —
9. marca M®
Povsod lepo uspele proslave 8. marca - praznika žena
z OSREDNJE PROSLAVE 8. MARCA V SREDO ZVEČER V SKEDNJU- (ZGORAJ) ZENSKI ZBOR «IVAN CANKAR« Z DIRIGENTOM VL. ŠVARO; BALET PIONIRK; (SPODAJ) NASTOP PIONIRJEV; SOLISTI A KAUCIC, DE ROSA BOATO
Včeraj je bil za tržaške demokratične žene prav posebno svečan dan — praznovale so 8. marec v znamenju bortbe za mir, svobodo in pravico in to je dalo temu prazniku še bolj slovesno in praznično lice. Da bi dostojno proslavile ta 'dan, so razen centralne proslave, ki je bila že v sredo zvečer v Skednju, pripravile tudi proi. slave v posameznih okrajih, ki so vse zelo dobro uspele.
Demokratične žene I. okraja so fmele svojo proslavo včeraj zrvečer Ul. Ruggero Manna. Prišlo jih je toliko, da je bila dvorana kmalu prepolna ter so morale nekatere ostati kar na hodniku. Spored, ki so ga žene I. okraja pripravile, je bil nad vse zanimiv in pester in prh znati moramo, da’ so se vsi izvajalci zelo dobro pripravili.
Otvoritveni govor je imela tov. Malfca Kosmina, ki je poudarila pomen tega praznika.
Vse matere je prav gotovo najbolj navdušil »prizorček iz otroškega vrtca«, pri katerem so sodelovali najmlajši Niš manj priznanja ni žela pionir, ka Mrak Julijana s svojimi le-pim in nežnim glaskom. Njej je sledila-pionirka Ščuka Marta, ki je recitirala zelo dobro in z občutkom kratko pesmico v posvetilo materi. Pri ostalih recitacijah, ki so sledile, so sodelovale v pretežni večini žene k terena, ki so se vse brez izjeme zelo dobro izkazale.
Pevski zbor ((Tržaški zvon« je pod vodstvom tov. Boštjančiča zelo lepo zabel več pesmi, kot «Kaj doni«. «Pod ]ioo», «Večer na morju«, «Luni"a». ((Vipavska« jn «Fantu». Nad vse uspelo prireditev -je nato zakliučil pionir Orel, ki je na harmoni. ko zaigral nekaj partizanskih pesmi
Na proslavi so žene zbrale okrog 3000 lir prostovolinih primevkov. Ne smemo pozabiti
omeniti, da so žene I. okraja I granje na harmoniko. Zeme III. obdarile na svoj praznik tudi okraja še dolgo ne 'bodo pozafoi-
• o— i~i—je tega svojega praznika.
Včeraj sp žene IH. okraja o-biskale vefč zaslužnih aktivistk, s katerimi so si izmenjale cvetje.
***
Kulturne prireditve za proslavo 8. marca
10. MARCA; v Lonjerju ob 20. uri, na Proseku ob 19, v Bazovici ob 20.
11. MARCA: na Opčinah ob 18. uri.
Rnzpis natečaja /h osnutek plakata za 1. maj 1951
Odbor za proslavo 1. maja 1951 v Trstu s sedežem na Vrdelski cesti (Strada Guar-diella) 7 (Stadion «Prvi maj«) razpisuje nagradni natečaj za izdelavo osnutka plakata za 1. maj 1951.
1. Dimenzije osnutka naj bodo: 1 m krat 0.70 m. 2. Osnutek je lahko izdelan v treh ali štirih barvah. 3. Osnutek mora poveličevati bratsko povezanost delavcev mesta in dežele v borbi za socializem. 4. Na osnutku mora biti delavska rdeča zastava, tržaški emblem ter edini napis: Trieste - 1.V.1951 - Trst. 5. Natečaja se lahko udeleže samo umetniki Tržaškega ozemlja. 6. Nagrade so sledeče: I. nagrada; 50.800 lir, II. nagrada:	30.000 lir, III. nagrada:
20.000 lir. 7. Nagrajeni osnutki postanejo izključna last Odbora za proslavo 1. maja v Trstu. Nenagrajeni osnutki pa bodo na razpolago udeležencem natečaja, ki jih bodo lahko dvignili na sedežu odbora 15 dni potem, ko bo žirija razglasila izid natečaja. 8. Osnutke je treba predložiti na sedežu odbora do 27. marca 1951. 9. Vsak osnutek mora biti opremljen s posebnim geslom, ki mora biti napisano tudi na priloženi zaprti kuverti, v kateri naj bo ime in točen naslov udeleženca natečaja. 10. Imena članov žirije bodo objavljena čim prej. 11. Žirija bo objavila izid natečaja 31. marca 1951.
Žirijo sestavljajo: 1. Bortolo Petronio, 2. dr. Bartol Vladimir, 3. dr. De Tuoni Dario, 4. prof. Jelinčič Zorko, 5. Lauren. ti Eugenio, 6. Race Boris, 7. prof. Rado Rauber, 7. Luxa Giordano, 8. Bol tar Edoardo.
ODBOR ZA PROSLAVO 1. MAJA 1951 V TRST P
ZAKAJ se prof. France Gorše ne nauči bolje citati Pred svojim nastopom v radMi?
politične pripornike, katerim so poslale slaščice, sadje in tudi cvetje.
*ifr*
V dvorani stadiona «Prvi maj« je bila proslava demokratičnih žena il, okraja, na kate ri se je prav tako zbralo veliko žena, k; so z velikim zanh manjem sledile pozdravnima govoroma tov. Nil-le Scamnerle ter tov. Zore Stariha, ki sta poudarili, da praznujejo tržaške demokratične žene letošnji marec v znamenju borbe za ohranitev miru v svetu, ki bi ga hotele vojnohujskaške sile porušiti.
Govorom so sledile solo točke, v katerih so pevci in pevke, k; so pokazali svoje znanje že na centralni prireditvi v Skednju, zapeli več opernih arij in zeli za svoie lepo izvajanje za služeno priznanje. Tov. Kobal Lidija je zaigrala nekaj komadov na klavir, tov. Rončelj Maksimilijan pa nekaj lepih in poskočnih na harmoniko. Oba skupaj sta nato zaigrala venček slovenskih narodnih pesmi, ki sta ga morala na željo navdušenih poslušalcev ponoviti, Tov. Justina Vuga je tudi zapela dve pesmi in sicer ((Tajcem« ter ((Kaj m; pravi ptiček ta»: na klavirju jo je spremlja la njena hčerka Marta. Obe sta želi zaslužen aplavz. Sledila je nato še recitacija tov. Cač Karle; tov. Sluga Pina je prečrtala novelo Nille Scamperle Borba in življenje«, ki so jo vsi s še prav posebnim' zanimanjem po slušalj Ob koncu je bilo še nekaj recitacij, med katerimi tudi recitacija tov. Slave Pahor.
* * m
Včeraj zvečer je bilo na sedežu OF III. okraja v Ul. Mo-lino a vento 158 živo kot v panju; demokratični prebivalci III. okraja so prihiteli na proslavo, ki so jo priredile žene tega okraja v počastitev svojega praznika. Vsakomur, ki je vstopil v lepo pripravljeno dvorano, je postalo ob pogledu na tolikšno množico praznično razpoloženih ljudi kar prijetno pri srcu; imel je občutek, da pomeni 8. marec naši demokra. tičnj ženi mnogo, saj hoče z njim pokazat; vso svojo pripravljenost boriti se še nadalje ramo ob rami s svojimi tovariši, dokler ne bo v svetu zavladal resničen mir, dokler ne bo zavladala svoboda in zmagala pravica. Proslavo je otvorila tov. Spela, ki Se je v svojem govoru dotaknite vseh problemov, k; jih bo morala tržaška žena v bodoče rešiti; prav posebno pa se je še pomudila pri problemih, kj zadevajo III. okraj in katerih rešitev leži izključno na ramenih ž-na tega okraja. Njenemu govoru je sledil govor v italijanščini, ki ga je imela tov. Nives Tomasi.
Program, ki • sledil otvorit. venima govoroma, je bil nad vse pester in zanimiv; toda še preden so prišli na izvajanje posameznih točk. je bilo javljeno, da hoče navzoče tovarišice pozdraviti delegacija delavk Zadružne tiskarne, ki je v znak bratstva jn povezanosti poklonila tovarišicam III. okraja krasen šotp rdečih nageljnov. Seveda so žene delegacijo z ' navdušenjem pozdravile ter želele marljivim delavkam obiio uspeha pri delu. V prvi točki sporeda ie prečitala tovarišica Maruška Gerdol Cankarjevo črtico «Greh» Pionirka Silvana Furlan je v italijanščini recitirala pesem De Amicisa »Mamma«. Tov. Srečko Košir, član SNG. je nato lepo in z občutkom recitiral pesem «Materi v spomin«, za katero je žel zasluženo priznanje.
S ploskanjem in kliicj so žene pozdravile ženski kvartet Prosvetnega društva «Ivan Cankar«, ki je zelo lep° zapel pesem. «Pesem žene«. Zenski zbor istega dlruštva je nato skupno zapel še nekaj pesmi, med katerimi je prav posebno vžgal venček partizanskih pesmi. Vse članice zbora bile oblečene v narodne noše, kar je dalo njih nastopu še večji pomen.
Pionirka Colja Majda je nato z občutkom recitirala Gregorčičevo «Naš narodni dom«, tov. Ema Kerševam pa «Materi». Tri italijanske pionirke so zelo lepo podale zborno recitacijo »Ciclo clella mia terra«. mala Blažina Lizika pa je povedala peseir. ((Hčerka očku talcu«, ki je navzoč*, še prav posebno ganila, saj jim je bilo znano, da je mala -recitatorka tudi v resnici hčerka padlega talca tov. Blazine. Kot zaključna točka je nastopil tamburaški zbor, ki je pod vodstvom tov. Gerdola za-gral vrsto komadov ter je moral na zahtevo občinstva ob koncu nekaj točk šP dodati. pc izčrpnem programu se ie v dvorani razvila zelo živahna zabava, katero je izpopolnjevalo i-
Zelo lepo je uspela proslava 8. marca v Nabrežini; proslava
je bila v kinodvorani, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena. Proslavo je otvorila tov. Sonce, ki je v imenu ASIZZ pozdravila vse navzoče, prav posebno pa še tiste, ki so s svojim požrtvovalnim delom prispevali k uspehu proslave same. Njenemu pozdravnemu govoru so sledite recitacije, nri katerih so sodelovali tov. Sirca Sabina, z Grudnovo pesmijo «Sinku»; tov. Pertot Ivanka je recitirala tudd Grudnovo peserr. «Ob materini smrti«. Violinistka Knez Nerina iz Nabrežine je zaigrala Bellinijevo ((Normo« in «Danza rustica«. Pevski zbor iz Naibrežine-Sempolaja je zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi, ki so zelo vžgale. Dramska družina iz Paidu-ič je odigrala nad vse uspelo enodejanko «Kje je meja«, ki je žela zasluženo priznanje. Poudariti moramo, da so k uspehu proslave pripomogli mnogo tudli pionirji iz Sv. Križa. Nastopili so Silvana in Lidija Škabar. Marica in Mirko Brišček ter Milko in Božo Svab, mladinka Svajb Marica pa je še posebej recitirala ((Pismo parti-zaraovp žene«. Rudi Košuta pa Cankarjevo «Lepa naša domovina«. Po končanem programu je pionirka Škabar Silvana podarila dramski družini iz Padirdč šopek rdečih nageljnov ter se zahvalila violinistki Knez Nesrini za njeno sodelovanje. Občinstvo jP bilo nad proslavo zelo zadovoljno.
Danes se prične anketa
za ugotovitev stanja delovne sile
Od 9. do 17. marca bo 80 občinskih pooblaščencev) izbranih med občinskimi uradniki, obšlo vse predele mesta in okolice, da obišče 5535 stalno bivajočih družin. Namen te preiskave, ki se bo izvedla P° Gallupovem sistemu in ki ga pri nas še niso nikoli prej rabili, bo, da . se ugotovi stanje delovne sile ljudstva na dan 8. marca t. 1. Zaključek te prve preiskave bo služil predvsem za primerjanje S podatki preiskav predvidenih v bodoče in s pomočjo
Delavci!
Poslušajte danes ob 19.45 sindikalni pregled B. Petroma, ki ga bo oddajal radio jugoslovanske cone na srednjih valovih 212.4 m. Obraiv. naval bo sindikalno stanje pristaniških in industrijskih delavcev Trsta.
katerih se bo dalo določiti naraščanje ali pojemanje brezposelnost v naši coni.
Vsak pooblaščenec bo imel legitimacijo, izdano od župana, in bo lahko izpraševal samo o-ne družine, ki bodo izbrane uradno. Ime teh družin bo napisano na formularjih preiskave, da »e na ta način odstrani vsaka možnost pomote. Določitev družin je bila izvedena s čis-to znanstvenim kriterijem po Gallupovi metodi, ki so jo
Z OBČINSKE SEJE V NABREŽINI
Za brezplačno odstopanje zemlje in za brisanje »političnih" napisov
se posebno zavzema nabrežinski župan in se čudi, da je naš list drugačnega mnenja
Včerajšnja seja občinskega sveta v Nabrežini je potekala mirno in dolgočasno. Prisotnih je bilo 6 občinskih svetovalcev, občinstva ni bilo.
Po čitanju zapisnika zadnje seje 30 začeli razpravljati o sta-ležu občinskih nameščencev za ureditev stalnih nest. Po krajši diskusiji so sklenili, da bo občina imela 28 stalnih mest za otčijp-ikie uradnike in. uslužbence. To zadevo je bilo treba urediti, ker so mnogi uradniki že več tet v službi pri občinski upravi, toda niso imeli še stalnega mesta in gotovosti za svojo bodočnost Sledi’a : skusija o javnih delih. Razni sjvetovalci so predlagali, kaj bi
Obvestilo o izžrebanju obveznic tržaškega posojila iz 1.1916
1. marca t.' 1. je bilo petintrideseto izžrebanje obveznic tržaškega posojila iz leta 1916. Po načrtu amortizacije je bilo izžrebanih sledečih 38 serij: 1018, 1045, 1094, 1123,	1167,	1220,	1308,	1321,	1328,
1402,	1489,	1515,	1573,	1632,	1664,
1682,	1812,	1848	1897,	1918,	1929,
1997,	2039,	2049|	2134,	2138,	2206,
2244,	2266,	2316,	2363,	2448,	2363,
2446,	2447,	2467,	2510,	2536,	2596,
2653.
Izžrebane obveznice bodo vnovčene 6 mesecev po izžrebanju pri občinski blagajni v Pl. A. F. Nor-dio 11 v razmerju 60 lir za vsakih 100 neizmenjanih kron in 100 za izmenjane.
Seznam izžrebanih obveznic -v prejšnjih izžrebanjih, ki niso še bile vnovčene.
Ob serijski številki je navedeno leto izžrebanja in datum prvega odrezka, ki mora biti priključen obveznici.
Ser. Leto Odr. 2383 1950 1.3.51 2437 1950 1.3.51 2461 1950 1.3.51 2478 1950 1.3.51 2482 1947 1.3.48 2496 1949 1.3.50 2501 1949 1.3.50 2509 1950 1.3.51 2529 1949 1.3.50 2555 1943 1.3.44 2557 1950 1.3.51 2611 1948 1.3.49 2670 1946 1.3.47 2684 1942 1.3.43 2686 1950 1.3.51
Ser. Leto Odr. 1070 1940 1.3.41 1210 1950 1.3.51 1297 1943 1.3.44 1593 1948 1.3.49 1679 1950 1.3.51 1701 1950 1.3.51 1722 1950 1.3.51 1762 1950 1.3.51 1789 1950 1.3.51 1909 1946 1.3.47 1991 1945 1.3.46 2083 1948 1.3.49 2208 1950 1.3.51 2218 1940 1.3.41
2329 1949 1.3.50
2330 1946 1.3.47 2344 1950 1.3.51
bilo treba v najkrajšem času I plačno za gradnjo te ceste-. Ob-napa-avit-i v občini. Občinski od- I č inski upravni odbor je svoje-
2699 1949 1.3.50
bomik tov. Skr k ter svetovalec tov. Pertot sta tcpl0 priporočila, naj. -hi se či-mprej zgradila nova šola v Setnipolaju.. Zupan je obljubil, da bo to vprašanje vneseno y program za bodoči gospodarski plan. Nekateri, svetovalci so se pritožili zaradi slabih cest. Zupan je rekel, dp je za popravilo občinskih cest dobilo nekaj denarja podjetje USVŠ.
Tov. Pertot j*, priporočil, da bi morala občinska uprava že sedaj začeti misliti na gradnjo Občinskega kulturnega ciloma, Zupan mu je odgovoril, da bi tudi če bi dobili potrebna sredstva v ta namen, nastal v občini še večji razdor. Tako namreč misli on. Odbornik Slavec A do pa je na pri,poročilo tov. Perfota pripomnil; «Da, toda šele tedbj, ko bo popolnoma rešeno stanovanjsko vprašanje«.
Občinski svetovalec Terčon je predlagal, naij občina čirn-prej postavi napise ob vhodih v nage vasi, ker tujci večkrat sploh ne vedo, kam so prišli. Zupan mu je tako odgovoril: ((O tem smo že sklepali, toda prej bi bilo treba zbrisati stare politične napise; šeie potem se ho l-ahk0 to naredilo«. Rekel je, da se nekateri lastniki hiš upirajo in ne dovolijo brisati napisov, toda upa, da bodo v enem mesecu končali, ker da 'so iz Trsta dobili že več opominov v t.em smislu. To že zdavnaj verno, da jih v Trstu pečejo slovenski ((politična napisi”, ki jih je ljudstvo napisalo po svojih vaseh in bi radi zbrisali vsaiko sled o pretekli borbeni dobi naših krajev. Zupanovo opravičilo pa nikakor ne drži, ker za omenjene napise, kot jih je priporočil svetovalec Terčon in si jih vse vasi želijo, ni potrebno bogve kaj brisati po hišah. Treba je le napisati pristna imena naših vasi. Da ne bodo šli tudi ti napiši po vodi kot napisi na šolah!
Za novega člana upravnega odbora medobčinskega konzorcija je bil imenovan g. Tarčon Zoran iz Devina, nat0 Pa so začeli razpravljati o novi obalni cesti Trsit-SesUjan. Odbornik Slavec Ado je povedal, dla namerava «Ente del furisrr.o« graditi novo cesto tik ob morju 2694 1941 1.3.42 iz Trsta do Sesljana. Ta «Ente» 2696 1944 1.3.45 pa hoče, da bi lastniki zemljišč
I odda-li svoja zemljišča brez-
časno pozval vse. lastnike, naj bi podpisali izjavo za brezplačen odstop, zemljišča, toda o glaisilo se jih je le nekaj, trije ali štirje ostali pa ne marajo slišati o taki oddaji svojega zemljišča. Odbornik Slavec, ka-kor tudi župan in nekateri drugi svetovalci so zagovarjali gradnjo te ceste in se priporo-, čili. naj bi upragp^ odbor ponovno sklical 1-aitnifče in jih ((prepričal«. ObčinSk-i svetovalec tov. Pertot je opozoril, da bi bili z gradnjo ceste nekateri kmetje zelo prizadeti in bi jim moralo podjetje plačati odvzeto zemljišče, če bi začeli graditi to cesto.
Seveda sta župan in tajnik uporabila tudi to priliko, da sta se obregnila ob naš last, ki je svoj-ečasno poročal o tej zadevi in opozoril naše kmete, naj se ne spustijo n» limanice. Kar mislita in govorita o našem listu naibrežinski župan in občinskj tajnik, pa je za nas malo važno.
Prihodnja seja bo v četrtek ob 17. uri.
Župan Bizjak bo govoril v ponedeljek po radiu
V ponedeljek 12 t.m. ob 18.30 bo govoril po radiu Trst II re-pentabarski župan tov. Jože Bizjak in podal kratko poročilo o problemih in stanju rep-enta-borske otočtne.
že v veliki meri preizkusili v Ameriki, Švedski in Norveški, kjer se statistične preiskave vršijo redno.
5535 družin, ki bodo izbrane, bo predstavljalo približno odst. v občini živečih družin in so bile izbrane iz anagrafskega registra, v katerem se je vzelo prvih 5 od vsakih sto. Tako začenši po abecednem redu, od prve mestne ulice ali trga, je bilo iz-branih prvih 5, drugih pet pa od naslednjih 100 itd.. Izide statističnih preiskav bodo ohranili v tajnosti in jih bodo uporabili samo y statistične namene; izključeno je torej, da bi se ti podatki uporabili v druge namene, n. pr. za ana-krafske ali davčne ugotovitve. Pooblaščenim izpraševalcem bodo izprašani lahko odgovorili z največjim zaupanjem, ker bodo s tem pripcmoglj k uspehu interesantni iniciativi občine.
Takšno je uradno poročilo. Želeli bi, da bi res vse omenjeno delo ne služilo kakim drugim namenom kot tistim, za katere je navedeno. Gospodom od mestne občine namreč m treba, da bi bili užaljeni, če rečemo, da nimamo nič pravega zaupanja v njihovo delo, oziroma v njihove iniciative.
Obvestilo brezposelnim
Upravni odbor skladg za zimsko pomoč, pododbor za pritožbe, obvešča, da bo Zavod za socialno zavarovanje nadaljeval do 14. marca izplačila podpore- od 9. do 12, ure vsem koristnikom, kj se navzlic prejetemu vabilu še niso javili za vnovčenje.
Tisti, ki, še niso prejeli podpore, pa smatrajo, da imajo potrebne pogoje za drugo katego. rijo koristnikov (delavci - glavarji družin, brezposelni na 21 novembra 1950 in ki so bili redno vpisani v seznam brezposelnih na conskem Uradu za delo in prejemajo podporo za brezposelne, ter so še brezposelni 0b vnovčenju podpore, in niso bili deležni prve podpore), lahko predložijo priziv do 24. marca 1951 pri Uradu za delo, Trg Oberdan 6, pritličje.
KOLEDAR
iedaiidce - '3&M - 'Tiadio-
Petek 9. marca
Frančiška, Bodin
Sonce vzide ob 6.32, zatone ob 18.01. Dolžina dneva 11.29. Luna vzide ob 7.03, zatone ob 20V),
Jutri, sobota 10. marca
40 muč.. Danimir
Bilečanka
Sredi pušk in bajonetov, sredi mrtvih straž se pomika naša četa v hercegovski kras.
Cuje se odmev korakov Po kamenju hercegovskem. Hejaho!
Daleč zdaj si domovina, nas izgnali so, kot da krivi smo zlačina, ker te ljubimo.
Vzeli materi so sina, ženi pa moža lačna je doma družina, dosti je gorja.
Ko brez pušk in bajonetov prosta nam bo pot, stopala bo naša četa svobodi nasprot.
OF
IV. OKRAJ:	danes	seja	sek-
torskega odbora OF Koionkovec ob 20. uri v običajnem prostoru; seja sektorskega odbora Skedenj ob 20. uri na sedežu OF Skedenj; seja I., II. in III. terenskega odbora Skedenj ob 20. uri na sedežu OF Skedenj.
Okrajni odbor OF III. okraja
bo imel danes ob 19 na sedežu OF v Ul. Molino a vento 158 svojo sejo. Komisija za zbiranje podatkov za 10 obletnico ustanovitve OF bo imela v istih prostorih svoj sestanek in sicer ob 20. Terenski odbori VII.. VIII. in IX. terena se bodo prav tako zbrali danes ob 20 na sedežu OF v Ul. Molino a vento 158.
Knjižni razstavi
v Sv. Križu
V soboto in nedeljo bo v prostorih prosvetnega društva v Sv. Križu knjižna razstava. Občinstvo si bo razstavo lahko ogledalo v soboto 10. t. m. od 7 do 10 dopoldan ter od 19 do 22. Razstava Ido v nedeljo odprta nepretrgoma od 9 do 18.
Prav tako v soboto bo prof. Egidij Košuta predaval v Sv. Križu o slovenski knjigi. Predavanje bo ob 20.
v Nabrežini
V soboto 10. t. m. in v nedeljo bo knjižna razstava tudi v Nabrežini, in sicer v prostorih društvene knjižnice. Obiskovalci si bodo 'lahko razstavo ogledali v soboto od 19 do 22 in v nedeljo od 9 do 18.
Ob smrti CAHARIJA MARIJE Izraža sinu Cahariji Leopoldu iskreno sožalje krajevni odbor OF za Nabrežino v imenu svojega članstva. Sožalju se pridružuje tudi okrajni odbor OF za Nabrežino.
PROSVETNA DRUŠTVA
SLAVA PADLEMU BORCU!
Proietti Avgust
mmm
Prosvetno društvo v Skednju, dramska družina ima danes ob 20.30 vajo.
V soboto 10, marca 1951 ob 20. uri bo v kinodvorani v Skednju predstava Gogoljeve komedije v 5 dejanjih »REVIZOR« za abonente prosvetnih društev in za ostalo občinstvo.
IZLETI PDT
V nedeljo 18 in 19. marca bo dvodnevni smučarski izlet -v CRNI VRH. Vpisovanje še do danes zvečer v Ul. Machiavelli 13 od 17. do 19. ure.
IZLET V TRBIŽ. Člani PDT in prijatelji, ki se udeležijo smučarskega izleta z belim vlakom, naj še zberejo pol ure pred odhodom vlaka na postaji.
Rodil se je v Rimu 6. avgusta 1896, a je stalno bival v Trstu, kjer je septembra 1943 stopil v partizane v sabotažno grupo. Nemci so ga zajeli in odvedli v Flossenburg. Zaradi trpljenja in muk ujetništva mu ni bilo dano dočakati osvoboditve in je 9■ marca 1945 umrl.
Slava njegovemu spominu!
Za vsako ženo
po erto leto zapora
Iz sodnih spisov ni razvidno, zakaj in kaiko sie je poljski državljan Adam Brodika 1945 leta znašel v Trstu. Bržkone je tudi njega sem pahnila zatoja vojna vihra, kj je tako temeljito iz-premešala evropske prebivalce. da srečujemo še nades mnoge na poti proti domu. Brodika j.P bij pravzaprav rojen v Bo-chuimi ob nemški Ruhri, nema. ra kot sin poljskih izseljencev, toda kasnejše ugotovitve so pokazale, djj je doma iz Poznanja in da ga je prav od tam vojna pot privedla v Trst Kakor se je pokazalo, s*, je
riifiiiiiiiiiiiiiiiifiiimniiiiiiniiiiiiiiiiNiiniiiiiiiiiiiiniiiiniiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiniii
zanimivo slikarsko razstavo
v galeriji « Scorpione », kjer ra as tavlja slikar
STANE
KREGAR
vrsto svojih najboljših del
Z razstave v galeriji «Scorpione»
Stane Kregar «Sanjajoča»
Brodika v Trstu kmalu udomačil. zaikaj aprila 1945 leta je že peljal pred1 oiltar sv. Mohorja v Rojanu takrat 22-letn© Tržačanko Liliano Palud-ette. Kmalu po poroki se je Brodika odločil vstopiti v armado poljskega generala And-ersa, s katero se je potikal sem in tja po Italiji. ddkler ni bila končno razpuščena. Na teh poteh mu je sledila tudi žena Liliana s komaj rojenim otrokom. In tako se je po razpustu Anderso-ve vojake znašel Brodika lepega dhe brez zaslužka v Mace-rati in z veliko skrbjo, kako naj preživi ženo in otroka. Odločil se je zaito za izselitev v mesto Caracas v Venezueli, kjer je imel brata, ki je potem skrbel zanj in njegove, dokler ni Liliana prejela iz Trsta brzojavko, naj se takoj vrne domov k sorodnikom-.
Cim je Liliana prispela v Trst, sp Ji domači pokazali pisnio iz Poznanja, v katerem je bilo rečeno, dia se je Brod-ka 16.VII.1943 poročil v Poznanju na Poljskem s Heleno Sta-rewsko Pa-ludettova je kajpada ukrenite vse potrebno pri tukajšnjih oblasteh za razveljavljenje njenega zakona z Brod-ko, obenem pa je 8. novembra 1949 vložite proti njemu tožbo zaradi dlvoženstva. Posebej pa je nastopila z zahtevo, da se ji vrne hčerka, ki je ostala pri Brodkf v Venezueli.
Včerajšnja razprava se 1e zaključila z obsodbo obtoženega Brodke na dve leti zapora zaradi dvoženstvo. Kazni pa mu ne bo treba odsedietl, ker je njegov prestopek deležen amnestije. Pač pa bo moral plačati civilni stranki 10.000 lir za stroške postopka in pol milijona lir za moralno škodo.
IZLET V BENEČIJO
Vabimo vse mladince, da se udeležijo izleta v Št. Peter Slovenov v Benečiji. Se je čas. da izkoristite priliko in sle vpišete pri ZAM v Ul. Machiavelli 13. Odhodi iz Trsta 'bo 18. marca z avtobusom, povratek isti dan.
Ana Schiavon je podlegla poškodbam
Lanj 12. decembra je prišlo v Ul. Battisti db hude nesreče, katere žrtev je postala 74-letaa Ana Schiavon. Na blatnem asfaltu je namreč spodrsnil ameriški vojak s svojim motornim kolesom in zavozil s sii-lo na pločnik, kjer j,e podir] nekega moškega in Schiavonovo. Starko so tedaj z nevarnimi poškodbami prepeljali v splošno bolni, co in ta-m ugotovili, da se bo morala zdiraiviti najmanj dva meseca zaradi zloma stegnenice. Vendar se njeno Sitarje tudi po tem času ni izboljšalo in včeraj ob 14. je podlegla poškodbam.
Tatovi v kožuhom
Ko se je 55-letna Olga Sme-raldi iz Ul. XX. settembre predsnočnjim vračala domov, je opazila v hišni veži odprta vratca, ki vodijo v sosedno modno trgovino. Takoj je o tem obvestila lastnico Elviro Fran-cescato, .stanujočo v isti hiši. Ta je potema poskrbela, da je prišla na mesto še policija, ki je ugotovite, da so neznani tatovi vlomili v trgovino in odnesli iz izložbenega okna kožuh iz srebrnih lisic, vreden 85.000 lir. Kožuh je bil last Luciana Ohiamtto, s-taniujačega v Ul. XX. siett. št. 4. Policija je u-vedila preidkavo.
75.000 lir je izgubil v kinodvorani
Marcelin Mascherini iz Ul Battisti 31 je včeraj javil policiji, da je izgubil denarnico s 75 tisog lirami in raznovrstnimi dokumenti. Primerilo »e mu je to predsinočnjim med zadnjo predstavo v kinematografu «Fenice».
Pešec pod tramvajem
V bližini ribarnice je včeraj popoldne tramvaj štev. 3 podrl 721etnega Giuseppeja Ferrari jz Ul. Donatello štev. 7. Ferrari je namreč stopil z varnostnega otoka in hotel priti na nasprotni hodnik, ko je mimo privozil tramvaj ter ga podrl. Starca so z rešilnim avtomobilom RK nezavestnega prepelja. li v splošno bolnico, kjer bo moral ostaiti najmanj mesec dni, ker ima poškodovano nosno kost, nevarno rano nad dlesno obrv jo in zlomljen palec desne roke.
Smučarski tečaj
na Komni
Vpisovanje Za prvo skupino, ki odpotuje 17. oziroma 18, t. m., se zaključi danes 8. t. m., za drugo skupino, ki odpotuje 22. t. m., pa se zaključi v soboto 10. t.m. Vpisuje se kakor običajno v Ul Machiavelli 13, II med 17, in 19. uro
I RADIO UM
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih
212.4 m ali 1412 kc)
Petek 9. marca 1951
6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v ital. 7.00: Napoved časa -poročila v slov. 7.15:	Jutranja
glasba. 7.30: Zaključek jutranje oddaje.
12.00: Iz glasbe J.S. Bacha. 12.30: Igrajo harmonikarski virtuozi. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Igra čelist Cenda Šedlbauer. 13.50: Nova Jugoslavija: Sredi življenja in dogodkov (slov.). 14.00: Ivo Ba-ranovič: Dubrovačko kolo; Lucijan Marija Škerjanc: Simfonija št. 2. 14.30: Pregled tiska v ital. 14.45: Pregled tiska v slov. 15.00: Zaključek opoldanske oddaje.
17.30:	Politične	aktualnosti
(ital.). 17.40: Mazurke in valčki. 18.00: Sportn-i pregled (ital.). 18.15: Igra -pianist Marijan Lipovšek. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - poročila v slov. 19.45:	Sindikalna
vprašanja (ital.). 20.00:	Uganite
kaj igramo (ital.). 20.30: Slušna igra (ital.). 21.30:	Melodije ro-
manskih narodov. 22.00: Ljudska univerza: 1000 let slovenske zgodovine (zaključno predavanje) (slov.). 22.15: Boccherini: Koncert za čelo in orkester, nato lahka glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan (v ital. in slov.). 23.15: Večerne melodije. 23.30: Zaključek odlda je.
RADIO TRST II.
Petek 9. marca 1951 7.15: Napoved časa in poročila. 7.30: Jutranja glasba. 8.30:	Za-
ključek jutranje oddaje.
11.30: Za vsakogar nekaj. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Lahki in zabavni orkestri. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled tiska.
17.30: Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Podeželski odmevi. 18.30: Prenos koncerta godbe Civilne policije. 19.00: Pogovor ženo. 19.15: Pestra glasba. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.G0. Ibert: Zabava. 20.10: Koncert, violinista Stefana Nedelčeva. 20.30. Tržaški kulturni razgledi. 20.45. Lahka glasba. 21.00: Mojstri besede. 21.30: Lepe melodije - lepi glasovi. 22.00: Čajkovski:	Simfo-
nija Manfred. 22.30: Johann Strauss:	Pripovedke iz dunajskega
gozda. 22.40: Razn-i solisti. 23.00: Capricci in scherzi. 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek večerne oddaje.
RADIO TRST L
Petek 9. marca 1951
13,00: Poročila. 13.25: Stari motivi. 13.50: Tretja stran. 14.10: Lahka glasba. 14.30: Spored BBC.
17.30: Današnje pesmi. 18.00: Plesna glasba^ 18.30: Koncert na pihala C.P. p.v. P. Mansija. 19.00: Operne arije in dueti. 20.00: Poročila. 21.00: Iz turinskega konservatorija «G. Verdi«: Simfonični koncert p.v. C. M. Giulinija, harfa C. Gatti Aldovrandi:	glasba
Boccherinija, Rote, Turchija in Brahmsa. 22.45: Stare in nove na-poletanske- pesmi. 23.10: Poročila. 23.30: Plesna glasba.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8950-9000, papiP nati šterling 1700-1740, dolar 690-695, telegrafski dolar 704-706, švicarski frank 161-162, francoski frank 170-175, avstrijski šiling 23.45 - 24,25.
SLOVENSKO NARODNO  GLEDALIŠČ
za Tržaško oženili*-
PREDSTAVA ZA AB°2|tV0 IN OSTALO OBCINSU
V soboto I«. marca ob 20. uri v kioodivors®1
SKEDNJU Gogoljeva komedija v petih dejanji!1
„REVIZOf
Prodaja vstopnic je . dan od 9 do 12 ter eW pred predstavo pri kina v Skednju. -	..
naj dvignejo svoje vs L. ce vsaj pol ure pred p kom predstave pri kina.
V nedeljo 11. marca o*> gostovanje na KONTO^
s komedijo Danila
"Rdeča kapic*
Vlogo Rdeče kapice
Tea Starčeva, vlogo pa Julij Guštin,
\<f&
Gledališče Veiti
Danes ob 21. uri bo naSS’ -Maltaš113
dramska skupina Carraro pod vodstvom D’Anza z novim delom c-rona «Proces nedolžnin**. Jutri «Miss Mabel» ^
ubt
Danes ima god naša lj**
mama	%
KOŽUH FRANCISCA 2 Vse najboljše ji iz srj* | telimo hčerka Ljutin’”'' | mala Frankica in zet M0*1 ^ Na mnoga leta!	;■
'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII!!!^1
= KINO
Excelsior. «V vrtincu«, CH j-ble, Vivien Leigb. DaiJ>30 ' predstavi ob 15.30 in jt Galerija 500 lir, parter * , $ Nazionale. 16.30: «NepOžW ročenci«, Judy Garland. -Arcobaleno. 13.0C: «Rio Bra , ol) Fenice. 15.30: «N-i miru ^ kami«.	...ur#
Filodrammatico. 16.00: ((M3® da«, D. Del Rio.	„	pl*
Alabarda. 15.00: »Cvetlice hu», Greer Garson, W. Armonia. 15.30: »Grenka 006” Garibaldi. 15.00: »NasledniK Hooda«, Bob Shaw. , Garibaldi. 14.30: »Sled Ideale. 15.30: »Parada
lmpero. 15.30: A. Biasotti.
((Železna
Kino ob morju. 16.00: ((K^f „ odkril Ameriko«, MacarL|()' Italia. 16.00: «Lepa nespa’nc> Greer Garson.	.
Savona. 15.00: »Sreča Je , laska«.
Viale. 16.00: ((Opoldanska ba», Anne Baxter. filtrj -Vittorio Veneto. 16.00:. (M^U.
prepozno«, A. M. P’e,r Azzurro. 16.00:	»Voditelj1
TrenkeT.	se
Belvedere. 16.00: »Poroči11 lahko! Toda...«	7erd*
Marconi. 15.30: «Zena -v J beS« i Massimo. 15.30: ((Človeški Novo Cin«. 16.00: »HavaJ rena«.
Odeon. 16.00: «Divja Uutli;,5C>' Radio. 15.30: «Neurje v Pu Elizabeth Scott.	Sil«
Vittoria. 16.00: «PlesaIk3 purja«, D. Lamour. , t Venezia. «Cakala te bot11 j ..
Flynn.	„iu»,	F
Sv. Vid. 16.00: »Noč v «lu men Miranda.
Osebne spremembe na prizivnem sodišču
TRST, 8. (PIO) — Z uprav, n im ukazom z dhe 8. marca 1951 je bil razrešen na svojo prošnjo dir. Angelo Rivera, kot prvi predsednik prizivnega sodišča v Trstu in na njegovo mesto imenovan začasno sedanji generalna prokurator, dir. Francesco Vitanza, ki j€ pristal na imenovanje! Posle generalnega prokuratorja prizivnega sodišča -bo začasno opravljal dir. Alfonso Consalvo, hodnik etjf, skupine, ki je bil stavljen pred kratkim na razpolago Z- vezvjjvj vojaški upravi.
D)-. Vitanza in dir. Consalvo sta davi obiskala glavnega ravnatelja za civilne zadeve, bri-gadnega _ generala Blaucbarda, ki jima je sporočil njuno novo imenovanje, ki stopi v veljavo z 8. marcem 1951.
NOČNA SLUŽBA	*
AlTAlabarda, Ul. de Leitenburg, Trg S. GI,Injti dott. Praxmarer, Trg jj|»“ Prendini, Ul. Tiziano "e jji1 Harabaglia, Barkovije, Skedenj.
ROJSTVA, SMRTI lN p0JV;J
Dne 8. marca 1951 se )e1() rodilo 4 otrok, umrlo Je , poroka pa je bila ena.
Civilne poroke: mthan1i „ " Berne Miller in bolnic Stefania Prodan.
Umrli so: 64-letn!	&.
vec; 73-letna Ema Ada Persolja; 78-letm IvanHi. 74-letni Giovanni Ceccnr , Vito Tomini; 3t-letnt fr g« sinovič; 30-letni Iž'1111^ A> 76-1 etn a Emllia Pittori.
63-letna Ana Ščuka, P«*-70-Ietni Roberto Manz111' jč
i
25. in 26. marca f; dvodnevni >z,e^
ID
| ter enodnevni
Po S t 0 j 11
o
  to
pri «Adria-ExPre F. Se vero 5-b, te ■
V pisooanje
NOVE
SLOVENSKE
Matanovič; SPLOSNA ELEKTROTEHNIKA I- ^ sg0 V
 ..............................' ‘ 6i° t
Kraigher; KONTROLOR SKROBAR. polplatom • •SLOVENSKO-SRBOHRVATSKI SLOVAR, platn0 5g0 ' Snuderi; ZGODOVINA LJUDSKE OBLASTI, brc»- «y) Marx-En-gels- IZBRANA DELA I. del, platno • ' Puškin; PRAVLJICA O CARJU SALTANU, PPl
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V IN GORICI
pgraoasCT dnevnik
3 •+*
9. marca . 1951
Podrt
užnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Ul. Silvio Pellico l\ll. nadst. - Telefon 11-32
POKRAJINSKEGA odposlanstva
za cesto Krmin Čedad
sit; ^ ^nevi se je v pokrajin-| trgovske obrtnice - zavrnjen; ™aei sestalo pod predsed- povišek doklade za povračilo
5VOm ^. Culota pokrajinsko PJ®vof™h-in Potnib stroškov
mz. tehničnega urada - odobren.
*SBb'
ro k svoji, redni te-seji. Predvsem so raz-^ 0 nakupu Mahlerjeve r** 23 kemijski oddelek po-“skega laboratorija za hi-31 Profilakso, o prebar-
ibrn* 0lfen 'n Vrat v P°krajin-J® Poslopju V Ul. d'Aosta
jje f°pravilu pokrajinske ce-^ ^ i se pri Krminu odcepi ** ^poslanci so nato rrnli ^datek 200.000 lir za m ^ Mahlerjeve bombe ter _ bilijona za prebarvanje v,, 0Pla iaboratorija. Za popra.
»edv^ Kl‘min ’ Čedad je Potrošek 8 milijo-
Nato „„
nji _ razpravljali o grad-
^“ovanj 2a pokrajinske «mesceaee
Zavai šoli
o prispevku drža slepce ter o po-1Q hajemnini treh vo-Hovišet ^ Oroža^he. Odobrili so
bsiiLj* 18 nameščencev po-hprave in to s 1. em dalje.
^»ske '»are,
SEJ«
Up
POKRAJJjSSKEaA
ODBORA
oh Lravm odbor
Na * Ve^ oklepov
i. t.	se3i>	ki	je	bila dne
°dbor lJ„e .P°krajinski upravni nPckraji2^ sledeče sklepe: a6 kivšen,,, , '^Vra-va: dovolje-^ktorju ^ bolničarju Grionu Vi Pred 'J , 'zziraja v razpra-Pokrajinsko upravo -^.''arjem’ izredna doklada bol-’ . iavcem in name-bale Qpp zzhoelektrične cen-*Hi - za. leto 1951 ter do-^retin- sluabena potovanja -'|atlorn ’ funkcijska doklada '‘astva Ukrajinskega od-po-'etia, 28 leto 1951 - odo-10(3oij
i ■mana c •
k.°bčinsa !,'a: popravek čl. ■J*®; .^f®3 Pravilnika - odo-SajljPrispevek občinskemu -^r«?'4 ^odu za leto 1951 ,vii0\^up zemljišča za
Občina Doberdob: popravek in pregledi obračuna za leto 19.50 - odobreno; odstop zemljišča Ina Časa - odobreno.
Občina Kopriva: proračuna za leto 1951 - odobren.
S pomladjo se pojavljajo tatovi koles
Bliža se pomlad in lepo vreme, ki vabi vsakogar na sprehod. Mesto že mrgoli kolesarjev in med njimi je mnogo takih, ki so si vozilo preskrbeli «pod roko». Ze pred časom so se namreč znova pojavili tatovi koles in mnogi občani so prišli zaradi bližajoče se pomladi ob kolo. Včeraj je zmanjkalo kolo 32-letni Nanut Rozaliji iz Standreža 24, ki ga je za hip prislonila na vhod neke gostilne na Korzu Roosevelt in 20-letnemu Petroniu Francu iz begunskega taborišča, ki je kolo pustil pred vhodom na pokriti trg. Oba okradenca sta tatvino nemudoma prijavila policiji, in upamo, da bo kmalu kaj ukrenila v obrambo ko- j lesarjev, ki so resno v skrbeh za svoja vozila.
Pravico tudi na zemlji
Ze nekaj časa prenašajo po U or iških hišah kip matere božje. Tako so ga prinesli tudi v hišo nekega Slovenca. Ob tej priliki so mu ponudili podobice, na katerih je pisana neka molitev s podpisom nadškofa Margottija. Ker pa je bilo pisanje v italijanščini, je gospodinja rekla, da bi imela rajši tiste podobice če jih Že mora vzeti, kjer je molitev napisana v slovenščini. Nato pa ji je raznašalka, ki je te podobice raznašala, odgovorila, da slovenske podobice niso blagoslovljene in da je zato bolje, da vzame tiste z italijanskim tekstom.
Zanima nas, zakaj organizatorji takih ceremonij niso mislili na vse. tudi na to, da prebivajo v Gorici Slovenci, in predvsem na to, da bi dali blagosloviti tudi slovenske podobice, Ali so morda bili mnenja, da jih naši ljudje ne bodo marali, če ne bodo posvečene. Ali pa spada to v celoten okvir raznarodovanja Slovencev,
Prav tako pa smo tudi mnenja, da je krščanska demokracija to priliko uporabila v politične namene. Klerikalci, ki hočejo vsiljevati Slovencem italijanske verske tekste, ne bodo uspeli, ker želi slovensko ljudstvo pravico tudi v pogojih zemljske-ga življenja. Zato naj se držijo tega ljudskega prepričanja in blagoslovijo tudi slovenske epUdkes. Predvsem pa naj pri verskih obredih pustijo politiko pred vrati.
Koncert gojencev Glasbene Matice
V sredo zvečer je bil v prostorih Glasbene šole na Komu klavirski koncert gojencev Glasbene šole v Gorici.
Za uvod je vodja Glasbene šole spregovoril nekaj besed tem, kako se je ljubezen za reproduktivno instrumentalno glasbo začela pri Slovencih kakor pri vseh Jugoslovanih na splošno širiti šele po prvi svetovni vojni. Vse do takrat so po naših koncertnih dvoranah nastopali, v največji meri tujci in naši ljudje so jim služili samo za to, da so jim prinašali stole, note in stojala za note.
Učenje glasbe se je pričelo vedno bolj širiti. Medtem ko je prej bilo znanje klavirja ali kakega drugega glasbila dostopno le posameznikom, se je pozneje tudi v tem smislu napravilo velik korak dalje. To dokazujejo tudi sledeče številke. Leta 1914 smo imeli Slovenci samo eno Glasbeno Matico s sedmimi podružnicami, danes pa obstaja samo na ozemlju Slovenskega Primorja ki je bilo priključeno k Jugoslaviji, nič manj kot sedem glasbenih šol, v katerih se vzgaja lepo število ljubiteljev glasbene umetnosti.
Predavatelj je nadalje omenil, da tudi v Gorici obstaja Glasbena šola, ki vzgaja mlade ljudi v glasbenem svetni in jim odpira bogate zaklade glasbene umetnosti.
Pri koncertu so nastopili skoraj samj začetniki, ki so poka-
zali solidno znanje. Igrali so predvsem narodne pesmi, ki jih je priredil Pavčič, dalje Beethovna, Mozarta, Koblerja in druge.
Nastopili so sledeči gojenci: Vladimira Skert, Anamarija Budihna, Milica Pahor, Marija Ferletič, Helena Plesničar, Elvira Cubej, Aleš Gruden, Anu-ška Vidrih, Ivanka Boneta, Martina Zitter in Adrijana Sau-le. Poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili skromno dvoranico, so mlade igralce nagradili z navdušenim priznanjem.
Gegiienie proli tam in Mci
Goriško županstvo sporoča, da bo pomladansko cepljenje proti kozam in davici v naši občini od 12. do 17. t. m. v prostorih občinske ambulante v Ul. Mazzini 7 ter dne 20. in 21. aprila 1951 od 14. do 15i ure v zdravniški ambulanti v Podgori.
V otroške vrtce in šole ne bodo sprejeli nobenega otroka, ki ne bi bil cepljen. Pri vpisu otrok v šolo bodo morali starši predložiti zdravniško spričevalo o cepljenju.
Darovi
Mesto venca na grob pokojne Terezije Kogoj daruje N. N. iz Gorice 5.000 lir za Podporno društvo.
\ nedeljo bo proslava 8. marca v Pevmi
V nedeljo ob 15. uri priredi Zveza slovenskih žena v Italiji proslavo 8. marca, mednarodnega dheva žena. Prireditev bo v pevmski dvorani s sledečim sporedom:
1. uvodni govor o pomenu 8. marca;
2. nastop mladinskega pevskega zbora iz St. Mavra;
3. mladinska igralska skupina iz St Mavra nastopi z dvodejanko Antona Linharta «2upanova Micka». Nastopajo:	Tulpenheim	-	Anton	Figel;	Sterenfeldo-
va - Marija Filipič; Monkof - Filip Brigantič; Jaka - Stanko Ferri; Micka - Anica Pintar; Anže -Anton Figel; Glažejj - Vinko Figel.
4. dve deklamaciji Otona Zupančiča recitirata gojenca dijaškega doma;
5. nastop mladinskega pevskega zbora iz Pevme.
Nesrečni sprehod
Lepo vreme je včeraj popoldne privabilo na sprehod skupino dijakov, ki so s kolesi vozarili po mestu. Med njimi je bil tudi 14-Ietni Sergej Az-zona iz Ul. P. Galli 44. Vsi so bili veseli in so med potjo prijetno kramljali. Tudi Azzona se je pomenkoval s tovarišem in je pri tem pozabil na krmilo. Prednje kolo njegovega vozila je naletelo na debel kamen in se zasukalo tako, da se je Sergej kaj kmalu znašel na tleh s krvavim kolenom in komolci. Rešilni avto Zelenega križa ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu rane obvezali. Ozdravel bo v nekaj dneh.
Smrt pri delu
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je prišla 58-letna kuharica Graševič Marija iz Ul. ,Mo-nache 14 kot običajno na delo v občinsko menzo v Ul. Duca d’Aosta, kjer je bila že dalj časa zaposlena. Ko je okrog osme ure začela s pripravljanjem živil za kosilo, jo je prijela nenadna slabost. Se preden so ji gospodinjske pomočnice lahko priskočile na pomoč pa se je Graševičeva zgrudila na tla in izdihnila. Zdravnik, ki so go nemudoma poklicali, je ugotovil, da je Gra-šičeva podlegla srčni kapi. Po pregledu sodnih oblasti so pokojnico odpeljali na njen dom.
Zaostritev položaja
v podjetju Solvay v Tržiču
Te dni so se zbrali delavci podjetja Salvay, ker je vodstvo odpustilo z dela pet delavcev ter jim ob odpustitvi zagotovilo, da jim bo nudilo zaposlitev v Delavski zadrugi, česar Pa ni napravilo. Poleg tega je obvestilo notranjo komisijo, da bo odpustilo nadaljnjih 15 poročenih žena ter dovolilo tajniku notranje komisije, da bo lahko samo eno uro . na dan opravljal svoje posle na sedežu notranje komisije; dalje da bodo morali vsi delavci, ki stanujejo v hotelu podjetja Solvay plačati mesečno najemnino, in sicer: delavci 6000 lir, uradniki pa 10.000 lir, kar doslej še nikoli niso zahtevali.
Na že zgoraj omenjenem sestanku vseh delavcev, ki ga je sklicala notranja komisija, je hotel spregovoriti tudi tajnik družbe dr. Turchetto, kj je po svoje nameraval prikazati nujnost tega postopka. Seveda so se člani notranje komisije kupno z delavci temu uprli, kajti sestanek je bil sklicani s strani organizacije, ki brani delavske interese be pa interese delodajalcev. Kljub vsem po. skusom, da bi delodajalci uve-j ljavili svoje zahteve, so delavci ostali enotni in trdno odločeni, da se uprejo slehernemu zapostavljanju svojih pravic.
Med drugim pa je vodstvo podjetja dokazalo svojo izkoriščevalsko naravo in zaostalost tudi s tem, da je odklonilo zahtevo, naj bi mednarodni ženski praznik 8. marec bil proglašen za polpraznik ter temu primerno plačan.
Po omenjenem sestanku delavcev, ki je trajal okoli dve uri v znamenju popolne agitacije, je vodstvo tovarne odšlo
na posvetovanje k glavnemu ravnateljstvu podjetja v Rosit gnano. Upamo, da bodo ob izr menjav j misli prišli do pamet-i nega zaključka, to je, da bodo spoštovali delavske predloge. V nasprotnem primeru bodo sami odgovorni, če bodo delavci sklenili svoje zahteve uveljaviti Z ostrejšimi sredstvi.
Goriške žene 8, marec
Slovenske žene z Goriškega so v počastitev svojega mednarodnega praznika 8, marca okrasile 75 grobov padlih partizanov na goriškeni pokopališču. Grobove so prekopale inl jih okrasile z domačim cvetjem^ ki so ga same nabrale.
To je najboljši dokaz, da slovenske žene na Goriškem nfl bodo nikoli pozabile svojih padlih borcev.
IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA
Osebno izkaznico je včeraj izgubila 64-letna MužiČ Justina iz Ul. Antonini 7 in 19-letna Nicoletti Bruna iz Ul. sv. Antona 22, Obe sta izgubo prir javili policiji.
KINO
VERDI, 17: «Bill, kako si ver lik», C. Calvert.
VITTORIA, 17: «Cesaričma tek-: movalka», V. Cortese.
CENTRALE, 17: «Nočni veriir niki», V. Vidmark.
MODERNO: Zaprt.
EDEN, 17: «Neznanec iz S. Mar rina», A. Magnani.
Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev
je v lanskem letu izpolnila svoje naloge
Prva sindikalna podružnica j in pri razdeljevanju prosvetnih delavcev v Kopru | enostranski, obsega te-le ustanove: italijan-
preveč
torrJ •' Aiviano '
L rriaja občinskega zem-
‘ega letališča zadrugi
l --rt^ ^aničnih delavnic -
3	'	PpPravilo Ul. sv. Mi-
^ fe"1 Standr,
režu . odofore-
ri' in . .23 poslovanje laksi-br6t. '^ornobilov y najem -
lifo^na Zor,
'hiraj; nakup zem-
te-z o-
„ y. , — j* iui; /.
S hL^in&ke ceste in Nbo; . lc^ - odobreno ;
*952	^	na	živino za	le-
0odobren.
Vodiška:	prodaja
HEvSenu ^l3®3 Brandoli-°ri»r,r," °dobrena; popra-kejt® . n, ,e?a Pravilnika in
5°rclja ?a potrošniški odobri
"‘^ia za
--ena:. »»grad3 <*-
svetovalcu CasteUa-
- tem e.Za službovanje na c	*	odobrena.
i2 rtdež:. Prispevek
- odo-
Fossalona
nS? Prispevek oerkve-
vrncu - odo-obveznega pri-
C>ijl» za l ?berkal°znemu SS Prt*), leto 1950 - odo->rla* zemljišča družbi . gradnjo industrije k^ispevii811^ rib - odobre-nh&nskerau pod-«n*tvu ca opremo 'il®§ajnIkZ) reno; sporazum 30 ^,.?3 Jamstvo po
za graii‘-0n?V blagajni njo ljudskih hiš -
Prodaja ob-v Vilesah (k -higo gelU 23 gradnjo ’ °dobrerfa.
iLHie y.Ur^k: določitev ce-*^enoaV*enje Za leto
--.o,
? občimk” Pri SOii: pri’
S>»» »SSTZ.
^Seja
Priziv Pisciut-zaradi zavrnitve
sko gimnazijo, slovensko gimnazijo, italijanski in slovenski dijaški dom, slovensko osnovno šolo. italijansko osemletko, o-troški vrtec v Kopru in obrtno šolo. V preteklem letu je po. družnica imela 75 članov. Teda zaradi pogostih premestitev je bilo število nestalno. Od starega odbora, ki je- bil izvoljen ob koncu leta 1949 so ostali samo trije tovariši, vsj drug; so prišli vanj pozneje. Odbor je imel skupno 15 sej, -na katerih je urejeval podružničino življenje z več ali manj srečno roko. Kljub temu, da je delo ležalo predvsem na ramenih ne. katerih tovarišev, je odbor v glavnem uresničil sklepe, ki so jih člani podružnice sprejeli na lanskem občnem zboru: pridobili so nekaj dobro mislečih članov italijanske narodnosti, se udeležili prostovoljnega dela, napisali 17o dopisov itd.
Za vzgojo in izobrazbo članov je bilo organiziranih nad 35 sestankov ih konferenc. Na njih so obravnavali sodobne teme iz stroke ekonomije, politike ga tudi pri sindikalnih in lokalnih problemih so se večkrat zadržali. Obisk teh predavanj je bil zadovoljiv, vendar je bilo precej članov, ki se teh sestankov niso ali P3 zelo malokrat udeležili.
Podružnica je imela tri tekmovanja. Prvo je bilo za volitve v okrajne ljudske odbore, drugo za proslavo 1. maja in tretje za volitve SIAU. Skupno so člani podružnice napravili 7417 prostovoljnih ur in to v zavodih, na terenu in drugod. Najbolj uspešno je bilo Prvo tekmovanje, medtem ko so bili uspehi v drugih dveh nekoliko slabši. To verjetno zaradi tega, ker ni prvega dela nobeden upošteval. Navedeno število prostovoljnih delovnih ur ni majhno, če ga primerjamo s številkami poročil drugih podružnic, toda kljub temu ni nobeden pomislil, da bi sindikalni podružnici prosvetnih delav-oev dal priznanje, ki ga je podružnica vsekakor zaslužila.
Preskrba je nekoliko šepala. Odbor je sicer precej napravil, vendar je marsikdaj naletel na gluha ušesa pri okrajnem odboru, ki se je za potrebe članov podružnice pokazal oskosrčen
; Lansko leto je odbpr ob izdatni pomoči okrožnega ljudskega odbora sindikatov Slovenije organiziral za italijanske tovariše večdnevni izlet na Bled in v Gozd Martuljek, ki je uspel. Prav tako je organiziral več skupnih' zabavnih veče. rov, na katerih so se člani spoznavali in zbliževali. Za kroniko naj omenimo, da je prišlo celo do tako dobrega spoznava, nja, da se je nekatero zaključilo s poroko.
Člani podružnice se udejstvujejo na umetniškem, znanstven nem in drugih področjih, kakor jim pač dopušča čas in kolikor imajo možnosti za to delo. Več članov se je priglasilo za delo v novo ustanovljenem SKUD, a ostalo je le pri besedah in prijavah. Med člani ni navdušenih športnikov .vendar so bila tekmovanja v šahu, namiznem tenisu in odbojki.
Na ' splošno je podružnica svoje delo v redu opravila. Bilo je sicer nekaj pomanjkljivo, sti, za katere pa ne odgovarja samo odbor, temveč vsj člani, ki odboru niso nudili zadostne pomoči. Prepričani smo, da bo novi odbor, ki je bil pred krat-kim izvoljen na letni skupščini, s sodelovanjem vseh članov do. segel prav take in še večje uspehe, kakor so bili doseženi v preteklem letu.
Izšla je 86. številka Hrvat-skega glasa. Prvi dve strani obravnavata domače probleme, na primer letne skupščine delovnih zadrug delo sektorskih odborov SIAU. tekmovanje za proslavo 1. maja itd..
Na III. strani je poleg pionirske priloge članek, ki obravnava kominformovsko prakso, članek o Ljudski tehniki, več zanimivosti in pogovor Jurine in Franin«.
Četrta stran je y glavnem posvečena kmetijstvu, prinaša Pa tudi poročilo o skupščini Podzveze HPD in nekaj obvestil.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ul, Cesare Battisti 2 - Telefon 70 SKRB LJUDSKE OBLASTI ZA PREBIVALSTVO KOPRA
io sl
OZ
obnovo vodovodnega omrežja, asfaltiranje cest in ulic, popravilo trgovin iti
Na zasedanju mestnega sveta, | Poverjeništvo za zdravstvo | za skupno korist vseh Koprčanov.
Investicijski plan za leto 1951 predvideva 33,285.000 din ki so taktole razdeljeni;
Za gradnjo stanovanjskih hiš
21.085.000 din, za obnovo vodovodnega omrežja 2 milijona din, za nadaljevanje diela pri mestni tržnici in ribarnici
2.900.000 din, za asfaltiranje cest in trgov 1,800.000 din, za popravilo trgovin 1,500.000 din in za nepredvidena dtela 3 milijone dlim.
Poročilo o izvršenem delu v letu 1950 in investicijski plan za tekoče leto bo dano na diskusijo po vseh bazah SIAU v mestu.
Ob zaključku zasedanja so vsi svetovalci sklenili, da bodo dali vse svoje sile in zmožnosti za dosego enoletnega plana,
S. A.
ki je bil pred dnevi v Kopru, je je izvršilo nad 1000 pregledov
po javnih lokalih. Razdelilo je tudi 94 podpor potrebnim ljudem in 21.535 kosil in večerij.
Suša je poljedelstvu napravila precej škode, tako da je bil letni plan dosežen le za 60 odst. Odfcuip sadja je bil po planu dosežen 100 odst, grozdja je bilo odkupljenega 1,999.070 kg in plan prekoračen za 25 odst
Tov. podpredsednik je ob za. ključku svojega poročila omenil, da nekateri svetovalci niso bili kčs svojim nalogam. Niso se zavedali važnosti in koristi sodelovanja za skupnost, zato bo treba, da bodo v bodoče doli vse svoje sile pri gradnji boljšega življenja prebivalstvu Kopra.
V debati, ki je sledlila, je go. varilo več svetovalcev. Tako je tov. Crollinijeva govorila o potreb; usposabljanja funkcionarjev ljudske oblasti ter o borbi proti birokraciji. Tov. Skočir je dal jasen pregled dela in težav domačih obrtnikov. Tem ho treba za naprej dati več pomoči, ker, dčlajo po planu, zato bo treba pravočasno preskrbeti material in drugo. Tovariša Perini in Grie sta govorila 0 potrebi poprave vodovodnih pip po Kopru. tov. Ric-cobori - pa o vprašanju hlevov.
Tov. Furlan« je nato predlagal proračun za leto 1951, ki je nekaj manjši kot lansko leto. Večji nnveisticijaki stroški bodo kriti s skupnim razdeljevanjem dohodkov OLO Koper, ki znašajo 9 odst. Potrebno pa bo, da bQ MLO Koper vodil pravilno davčno politiko in pravilno razdelil vsem davkoplačevalcem njihove obveznosti. Davčni prispevki mesta ne bodo šli v korist centralnega aparata ljudske oblasti, temveč bodo služili samo mestu, to je
podpredsednik MLO tov. Lanza Franc podal poročilo izvršene-nega dtela v letu 1950. Med1 drugim je Omenil, dia je bil proračun ne samo dosežen, temveč tudj prekoračen. Investicijski stroški so bili 46,620.000 din, medtem ko je proračun predvideval le U milijonov din. Bilo je izvršenih več važnih gradbenih del, ki niso bila predvidena v letnem planu kot gradnja avtobusne postaje, stanovanjskih hiš, Obnova mestne kanalizacije, vodovodnega o-mrežju, asfaltiranje cest itd.
Za dtvig ljudske prosvete v mestu j,e bil0 potrošenih 1 milijon 410.044 diin, za socialno skrbstvo pa 1,811.000 din.
V preteklem letu je bilo razdeljenih prebivalstvu Kopra 735.521 kg bele in enotne moke, 74.361 kg koruzne moke, 58.999 kg testenin, 93.130 kg maščob, 126.120 kg sladkorja. 12.323 kig riža, 12.940 kg fižola. 4.883 kg kave, 6.886 tog čokolade, 7.821 kg paradižnikove mezge, 133,270 kg mesa na živilske nakaznice in še druge količine raznih živil.
Koprskim kmetom — «paola-
ncm» je Bilo razdieijenih 286 stotov amonijevega sulfata, 3140 stotov otrobov. 35 stotov pšenice za seme in 15 stotov ovsa.
Za nabavo industrijskih predš metov je bilo razdeljenih 25.600 industrijskih nakazane.
Za boljše preskrbo prebivalstva so bile na novo odprte 3 trgovine jestvin. 6 mesnic, 1 mlekarna, 1 trgovina za matere in otroke, 1 trgovina za usnjate izdelke. 1 gostišče, 1 bar in eno skladišče za gradbeni material.
Lepi uspehi st> bilj doseženi na področju lokalnega gospodarstva, kjer je Bilo nad 5 milijonov din. čistega dobička.
Istrski duhovniki
pri predsedniku I0L0
Včeraj ob 10. uri je predsednik Izvršilnega okrožnega ljudskega odbora, tov. Julij Beltram sprejel večji del istrskih duhovnikov, med njimi monsi-gnorja Brioni j a iz Kopra, don Maluzo iz Pirana, župnika Da. grija iz Izole, prodekana iz Krkavč, gosp. Margona iz Drušk, župnika iz Buj, Umaga in drugod. Razgovor je; potekel v ozračju obojestranskega razumevanja. Predsednik Beltram, je izrazil stališče ljudske oblasti do dela duhovščine, posebno v obalnih mestih in poudaril skupne in individualne odgovornosti v prizadevanjih ljudske oblasti za ohranitev miru v svetu. Govoril je o dolžnostih vsakega demokrata in človekoljuba, ki mora v današnjem času resne nevarnosti za mir napeti vse sile, da se v Istrskem okrožju odstranijo izvori in kali, ki podpirajo ljudske oblasti nasprotne sile. Po ŽL vahni diskusij; se je razgovor zaključil ob 14. uri. Podrobnejše poročilo bomo objavil;
prihodnjič. ; __
OBVESTILO
V nedeljo 11. marca ob 9 uri bo v mali dvorani koprskega gledališča občni zbor Zveze kulturnih delavcev Istrskega okrožja.
Kratke vesti iz okrožja
Frontovci iz Sečjol napredujejo v tekmovanju za proslavo 10. obletnice OF. Organizirali so izobraževalni tečaj v slovenskem in italijanskem jeziku, dve konferenci politično gospodarske vsebine, organizirajo odbor Rdečega križa in prirejajo sestanke. 8. marca so imeli prireditev. Do sedaj so napravili 50 ur prostovoljnega dela pri popravilu ceste.
Hrvatsko Prosvetno društvo «Slavija» v Sv. Mariji na Krasu je imelo svoj letni občni zbor. Društvo ima svojo dramsko družino, folklorno skupino in pevski zbor. V zadnjem času se je pod okriljem društva razvila tudi športna sekcija.
Najboljši člani društva so bili nagrajeni.
Društvo si je zadalo nalogo, da sl bo y najkrajšem času uredilo svoje prostore, povečalo število članov, aktiviziralo vse sekcije društva in organiziralo dva izleta v Jugoslavijo,
Društvo je y preteklem letu vpisalo 35 novih članov.
Prodajalna št. 1. v Bujah je v zadnjem času zelo lepo urejena. Pri vstopu v trgovifto se takoj opazi red in čistoča, vidi se. da jo vodi skrbna 'Oka. Tudi izložbe so okusno urejene. V to prodajalno je pred kratkim prišel za uslužbenca tov. Sita, ki jo je v kratkem času tako lepo preuredil.
Uspela proslava 4. obletnice Pomorskega tehnikuma
Dijaki Pomorskega tehnikuma v Piranu so se za proslavo IV. obletnice ustanovitve svojega zavoda dobro pripravili. Prva prireditev je bila v petek zvečer, ko so se v menzi dijaškega doma zbrali vsi piranski šahisti na velikem brzopo-teznem turnirju. Juniorsko vrsto so sestavljali večinoma dijaki Pomorskega tehnikuma in tudi zmagovalec Bernjak je bil iz njih vrst. On, kakor tudi zmagovalec seniorjev, oficir JA iz Portoroža, sta dobila kot zmagovalca dve lepi aktovki v dar.
V soboto popoldne je bilo v telovadnici tehnikuma tekmovanje med plovbenim in strojnim oddelkom. Dijaki so tekmovali v odbojki, kjer je zmagalo moštvo plovbenega oddelka, nato so bili skoki v višino. kjer je Vladimir Weber dosegel 160 cm višine. Pri*vle-čenju vrvi so bili zopet prvi dijaki plovbenega oddelka, medtem ko so strojniki zmagali v teku v vrečah in teku z jajci. Zmagali so torej dijaki plovbenega oddelka z rezultatom 63,5 proti 30,5 točk.
V nedeljo zvečer so imeli dijaki skupno s profesorji večerjo, po njej' so pa šli v dvorano ljudskega doma, kjer je bila plesna zapava s sporedom. Dvorana je bila okusno okrašena in urejena. Prvi je govoril ravnatelj šole tov. Kavšek, nato dijak Franc Leben. Sledile so še recitacije in pesmi, ki jih je prav dobro izvajal dijaški pevski zbor. Po SDore-du je bil ples.	Dušan
Osp
Po dolgem oaso nekaj oovic
Dnevno čitamo dopise iz raz. nih vasi, le iz naše ni skoro nikoli nobenega glasu. Ni pa s tem rečeno, da smo takQ mrtvi, čeprav moramo priznati, da n, pr. prosvetno društvo ne de. luje tako, kot prej in kakor bi moralo.
V glavnem je društvo sedaj zaposleno z obnavljanjem in Preurejanjem večjega poslopja; kjer bo v pritličju res prostorna in lepa dvorana za prirediL ve, v nadstropju pa bo verjetno šolska dvorana. Tako bomo počasi le prišli do tako potrebne, ga prostora za večji razmah kulturnega življenja.
Napravili sm° poizkus Z ustanovitvijo dramske družine. Ko je bilo treba začeti s kon. kretnim delom in so bile vloge že razdeljene med posamezne člane, je ost»lo vse na mrtvi točki. Tako obstaja danes dramska družina samo na papirju.
Tovariš učitelj je imel pred časom zanimivo predavanje o Vsemirju, ki je vzbudilo polno razgovorov med mladino. Zelo zaželena pa bi bila kmetijska predavanja. Ko je lani imel predavanje tov. .Tanko Furlan, je bila udeležba zelo velika.
Naša vas 3e tudj še brez električne luči. V bližnjo za8 drugo Gabrovico jo bodo dobili čez dva meseca. Od tam bi ne bilo velikih ovir, da bi jo napeljali še k nam. Je pa t« vprašanje meje med FLRJ id STO.
Kokošja kuga je napravila zelo veliko škode. Okoli 80 odst. kokoši je poginilo v treh mesecih. Naši kmetijski strokovnjaki bi se morali bolj pozanimati. da bi našli kako res učinkovito sredstvo proti tej bolezni.
Nekdaj smo pri nas pridelovali veliko zelenjave. Danes so to precej opustili, ker je ovira meja. S tem pa ni rečeno, da bi morali to važno panogo gospodarstva opuščati. To je lfl v našo škodo. Ze lani je bil or. ganiziren odkup za Sežano. Ce vemo, da dobivamo vse, kar sa. mi ne pridelamo, iz Jugoslavije, tedaj moramo skrbeti tudi mi, da jim bomo nudili čim več svojih pridelkov. Tisto razdrobljeno prenašanje v Trst ni prineslo skuonosti nobene korL sti in je vzbujalo ]e nezadovolj. stvo pri tistih, ki .pošteno delajo.
.	"""iliniiiiiiniiii
******
* b t J™ »BI. P K O F, -	KlttU „H_
        — ..................................................................................................................................................................................................................................
Nadporočnik Lukaš je vzdihnil.
«Sramobe», je nadaljeval S ve j k. «vam gotovo nisem nikoli storil; če se je kaj zgodilo, je bilo naključje, samo usoda, kakor je rekel Vaniček iz Pelhrimova, ko je prestajal šestintrideseto kazen. Nikoli nisem storil ničesar nalašč, gospod obrlajtnant, vselej sem hotel storiti nekaj 'dobrega in ne morem za to, če oba nisva imela dobička od tega, ampak samo sitnosti.^
«Le nikar ne jokajte toliko, Svejk», je rekel z mehkim glasom nadporočnik Lukaš, ko sta se bližala štabnemu vagonu, «vse bom uredil, da boste zopet pri meni.»
«Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da ne jočem. Mene je samo zabolelo, da sva oba najbolj nesrečna človeka v tej vojni in pod soncem in da oba za to ne moreva. To je strašna usoda, če pomislim, da sem že od nekdaj tako skrben.* «Pomirite se, Svejk!»
«Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da bi rekel, ko bi to ne bilo proti subordinaciji, da se sploh ne morem pomiriti, tako pa moram reči, da sem po vašem ukazu že popolnoma miren.*
«Tak le zlezite v vagon, Svejkb «Pokorno javljam, da že lezem, gospod obrlajtnant.*
n B. VB1V URA DAČ
H O n E K T H li A V A T Y
^°žovf p°dnevi iazih blla videti utrujenost. Vlaki z vojsko 115 tb Z rahJenci P°noii’ vsa^o uro so prihajali sanitetni ta2hihlO20v« z uieiElu!Ci0lodvorlh 610 vsak hip Premetavali s tira tlavdus^P5Poraci> iA .T ln Povsod so morali biti zraven člani
h se jp 'i1, drustev. To je šlo iz dneva v dan in prvotno
< nVlnakih va^nn3aVal0 v zehanie-
K	ki	erprf	S0	gledali	vojaki	z	izrazom	brezupnosti,
n3irh so n-f. d0 na vislice-Uhd ein
ftachpSt°Pr,!eidanie ter jim delile medenjak a napisi: tena„aterlano •	strafe England*, «Der Oesterreicher
i" k4m«“r .................................
Pažo k Je Url el.
i v°3a*kim i16’ na3 gre stotnija za stotnijo po biia tudi P 3am’ ki so stale za kolodvorom.
oficirska kuhinja, kamor je Sel Svejk, da
er liebt »*
es und hat auch Ursache ftir’s
VS m
»	iščeva ■
0 'iubi in im.Tn^e’ b°s kaznuj Anglijo, Avstrijec ima domo-vzrok boriti se zanjo.
izpolni ukaz višjega vojnega kurata, medtem ko je enoletni prostovoljec čakal, da ga nakrmijo, kajti dva iz eskorte sta šla Po menažo za ves arestantski vagon.
Svejk je pravimo opravil, kakor mu je naročil kurat, in ko je šel čez progo, je zagledal nadporočnika Lukasa, ki se je sprehajal med tiri in čakal, če bo v oficirski menaži kaj ostalo zanj.
Njegov položaj je bil dokaj neprijeten, ker sta imela z nadporočnikom Kirschnerjem začasno enega slugo. Ta je pravzaprav skrbel samo za svojega gospoda m delal sabotažo, kadar je šlo za nadporočnika Lukaša.
«Komu nesete to, Svejk?» je vprašal nesrečni nadporočnik, ko je Svejk položil na tla cel kupček jestvin, ki jih je izvabil ▼ oficirski menaži in ki jih je imel zavite v plašč.
Svejk je za hip ostrmel, pa se je brž zavedel. Obraz mu je bil vesel in miren, ko je odgovoril:
«To je za vas, pokorno javljam, gospod obrlajtnant. Samo ne vem, kje imate svoj kupe. in potem tudi ne vem, ali se ne bo gospod komandant vlaka spotikal nad tem, da bi šel z vami. On je svinja.*
Nadporočnik Lukaš je vprašujoče pogledal Svejka, ki pa je dobrosrčno in zaupljivo nadaljeval: «Je zares svinja, gospod obrlajtnant. Ko je bil na inšpekciji v vlaku, sem mu takoj javil, da je ura že enajst in da imam že vso kazen prestano ter da spadam ali v živinski vagon ali pa k vam, on pa me je kar surovo zavrnil, naj kar ostanem, kjer sem, češ da vsaj ne bom vam, gospod obrlajtnant, med vožnjo napravil zopet kake sramote.*
Svejk se je mučeniško namrdnil: «Kakor da gospod obrlajtnant sploh kdaj napravil sramoto-*
sem vam,
Nad vojaškim taboriščem v Mostu je bila nočna tišina. V barakah za moštvo so se vojaki tresli od mraza, v oficirskih barakah pa so odpirali okna, ker je bilo preveč zakurjeno.
Doli v Mostu so žarele luči c. in kr. tovarne za mesne kon. serve, kjer se je delalo podnevi in ponoči. V vojaško taborišče je od tod zanašal veter smrad gnijočih kit, kopit, parkljev in kosti, ki so jih kuhali za jušne konserve.
(Nadaljevanje sle.tU.l
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
D. mapa
ŠPORTNI DNEVNIK
Pred tekmo mladinskih reprezentanc Slovenije in Italije
MLADINA SE RAZIH
v dobre
V nedeljo dopoldne so bile iui Taboru v Ljubljani izbirne tekme mladincev in mladink za sestavo slovenske reprezentance za tekmo Italija : Slovenija v vajah na orodju. Tekmovalo je 18 mladincev in 13 mladink iz 9 društev. Vsi tekmovalci Ih tekmovalke so pokazali velik napredek ter izredfto borbenost in moralo. Kvaliteta izvedbe, sestava vaj in težina prvin je pri vseh na visoki stopnji in lahko z veseljem ugotovimo, da mladina lepo napreduje in obeta še dober razvoj.
Pri mladincih predstavlja prvih 9 tekmovalcev precej. izenačen razred, medtem ko ostali še niso popolnoma zreli za tako težko tekmo. vendar je prav, da že preizkušajo svoje moči tudi na zahtevnejših tekmah. Vrsta, ki bo izbrana za reprezentanco. se Odlikuje po homogenosti, najboljše orodje jim je drog, sledi parter, tudi na konju na šir in na krogih so pokazali že zadovoljivo stanje vkljub svoji mladosti.
Uspehi so naslednji:
1. Tomšič Tone, TD L j. 1, 55.15; 2, C op j Ivan, TD Zel. Mrb., 54.35; 3. Šlibar Janez, TD Lj. I, 54.25; 4. Urbanc Marino, TD Hrastnik, 54.10; 5. Herman Krone, TD Lj. I, 52.25; 6 Senica Viktor, TD Lj. I 50.90; 'j. Poešl Saša, TD Lj. l’, 49.70; 8 Hus Branko, TD Celje L 48.20; S. Kos Drago, TD Lj. I, 47.80; 10. Mesarič Ivan, TD Lj. II, 46.45 točk.
Pri mladinkah se je vodila zelo ostrg borba za vsako desetinko točke. Razred za sebe pred. stari ja gotovo Rozman Sonja z Jesenic, ki je skoro brezhibno izvedla svoje sestave. Tudi ostale tekmovalke so precej izenačene in odločitev za 4., 5. in 6. mesto v reprezentančni vrsti še ni padla. Najlepši napredek smo opazili na parterju, tudi vaje na gredi se odlikujejo po dinamiki izvedbe ter sestavi vaj, najslabši je pa še vedn0 preskok čez konja.
Uspehi so naslednji:
1. Rozman Sonja. TD Jesenice, 37.50; 2. Galjot Marjana, TD
L j.	I,	34.10; 3.	Vintar Breda,
TD	Lj. I, 33.13;	4. Kosi Milka,
TD Zel. Mrb., 33.04; 5. Smolnikar Ada, TD Jesenice, 32.97; 6. Omejec Ladica, TD Jesenice, 32.44; 7. Novak Marjanca, TD Lj.	I,	31.74;	8. Galle Astra, TD
L j.	I,	31.66;	9.	Cenw Fanika,
TD Lj. Moste, 31.00; 10. Kuljiš Jadranka, TD Lj. I, 30.91 točk.
Odbor za vaje na orodju pri TZS je določil zd nadaljnji trening po 10 mladincev in mladink, ki bodo ponovno pregledani na javni predstavi v soboto 10. marca zvečer ob 20 uri na Taboru in naslednji dan na skupnem treningu, nakar bo končnoveljavn0 določenih 7 tekmovalcev in tekmovalk za reprezentančno vrsto.
Mladinska tekma med reprezentancama Italije in Slovenije bo v soboto 17. marca in to ob 16. uri na Taboru (prvi del tekme), zvečer ob 20.30. ur% pa bo v Unionski dvorani drugi del tekem, nastop v akademskih se. stavah ih razglasitev zmagovalcev.
Italijansko časopisje posveča tej mednarodni ‘prireditvi izredno pozornost in sta obe vrst; že sestavljeni. Tudi v Jugoslaviji je izredno zanimanje za to tekmo in so že prijavljeni gledalci iz vseh republik
J. V.
Charles premagal Walcolla
DETROIT, 8. — Ezzard Charles je včeraj v Detroitu premagal po točkah v 15 rundah Joeja Walcctta in s tem ohranil naslov svetovnega prvaka v težki teži. Charles je tehtal 84,4 kg. Walcott pa 87,6 kg..
* # *
KAIRO,8. — Danes je v finalu nogometnega turnirja vojaških moštev premagala Italija-Egipt s 3:1. Tekma je bila zelo hitra.
»**
KAIRO. 8. — V polfinalu dvojic na egipčanskem mednarodnem teniškem prvenstvu sta premagala Drobny in Am-pon Italijana Cucellija in Mar-cella del Bella s 6:4, 6:2 in 6:3.
^Mednarodni planiški smučarski ledena
iinasaii v teku na 19 km
KRANJSKA GORA, 8. — Danes zjutraj ob 10. uri se je pričel tek na 18 km. Proga je bila precej težka. Tekmovalo
je 21 Jugoslovanov in 2 Avstrijca. Sneg je bil odličen. Zmagal je Avstrijec Schultz, zmagovalec na svetovnem študentovskem prvenstvu, ki je bilo pred kratkim v Avstriji. Eno minuto za njim je prišel na cilj Jugoslovan Kordež, za katerega so vsi mislili, da bo brez nadaljnjega zmagal v tej tekmi. Kordežu se je nevarno približal Pogačnik, ki je za njim zaostal samo pol minute, kar pomeni malenkostno razliko v tako dolgi in naporni preizkušnji.
Casi, ki so jih dosegli tekači na progi 18 km so bili naslednji:	1.	Schultz	(A)
1,26:02,0; 2. Kordež 1,27:18,0; 3. Pogačnik 1,27:49,0; 4. Razinger 1,29:35,0;	5. Krisan (A)
1,29:41,0; 6. Sinko 1,30:35,0; 7. Kandare 1,31:45,0.
Jutri bodo tekme v smuku za moške in ženske.
Danes popoldne je prišel iz Obersdorfa znani avstrijski skakalec Sepp Bradi skupno z drugimi 5 avstrijskimi skakači. S tem se je avstrijsko predstavništvo v planiškem smučarskem tednu še bolj ojačilo.
1JSR in Romunija zmagovalki na Dunaju
DUNAJ, 8. — Po dolgi in napeti igri je CSR premagala danes madžarsko moštvo s 5:4 in si s tem priborila pokal «Swa-ithling», skupno s svetovnim prvenstvom za moške v namiznem tenisu.
Za pokal «Corbillon» in obenem svetovno prvenstvo za ženske pa so se danes srečale ženske zastopnice Romunije in Avstrije. Tudi ta tekma je bila precej napeta. Ob koncu so zmagale Romunke s 3:1.
Za prvenstvo posameznikov so bili danes pripuščeni k nadaljnjim tekmovanjem po prvih tekmah:	Fritsoh (Avstrija),
Harangozo (FLRJ), Hartinger (Avstrija), Gabrič (FLRJ), Just (Avstrija). Dolinar (FLRJ), Uzorinac (FLRJ), An-dreadis (CSR), Tereba (CSR), Schueos (Avstrija), Sturani (Italija), Daiwald (Avstrija),
Z akademije slovenskih srednješolcev
Preteklo soboto je imela višja realna gimnazija v Trstu lepo kulturno prireditev. Na sliki je zadnji prizor iz baleta po Čajkovskega »Cvetličnem valčku« in mešani pevski zbor.
GOSFOBAKST
f TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • fTnJnCEj
Niti nevednost niti površnost..
2.
Pisec članka Mario Polla primerja prihod in odhod ladij v 1913, letu in 1936. letu. 1913. leta je priplulo v luko 14.231 ladij s 5.480.000 tonami, odplulo 14.186 ladij s 5475.445 tonami, 1938. leta je priplulo 19.746 ladij s 5.958.056 tonami in odplulo 1.508 ladij s 5.884.49 tonami. Iz tega naj bi izhajal zaključek, da je bilo 1938. leta na razpolago Trstu več ladjevja,
Zadnje dni beležijo politične kronike časopisov vesti o nesoglasjih,'ki so nastala med maroškim sultanom Sidi Mohamed Ben Yussefom in med francoskim rezidentom — generalom Juinom.
Maroko je bil proglašen leta 1912 za protektorat dveh držav; večji del je dobila Francija, manjši del na severu pa Spa-
MAROKO
POLITIČNI
IN ZADNJI DOGODKI
postavljeno pod mednarodno
Neuspel poskus osamosvojitve izpod francoske nadoblasti
upravo. Od leta 1947 je franco-------------------------------------------------------------
ski Maroko sestdvna država «Francoske unije n.
Sultan ima vsaj formalno absolutno oblast nad obema deloma države. V španskem delu opravlja njegove posle od njega imenovani kalif, ki je pod kontrolo in dejansko oblastjo španskega visokega komisarja. V francoskem Maroku pa vlada sam sultan. Dejansko civilno in vojaško oblast pa ima francoski komisar — rezident, ki predstavlja tamkaj Francijo in je edini posredovalec med sultanom in med tujimi poslaniki.
Francoski Maroko ima
8.615.000 prebivalcev, od katerih je čez osem milijonov A-rabce’u in Berberov, 200.000 Zidov in 325.000 Evropejcev (266.000 Francozov). Po veroizpovedi je večina mohamedanske vere. sledijo Židje in okrog
170.000 katoličanov.
Španski Maroko pa ima le
1.152.000 prebivalcev, od katerih je okrog 72.000 Spancev in
14.000 Zidov. Tudi tukaj je večina prebivalstva mohamedanske veroizpovedi; katoličanov je le 48.000.
Prestolnica države FEZ je v francoskem protektoratu. — Ima nekaj več kot 200.000
cev). Sedež vlade in francoskihiV Številu evropskega prebival-
uradov pa se nahaja v Rabatu (160.000 prebivalcev, od katerih 40.000 Evropejcev). Španski visoki komisar pa prebiva v Tetuanu (73.000 prebivalcev).
Druga važna mesta so: Casablanca, ki je važno križišče maroških železnic in zelo važno pristanišče. Moderne naprave v pristanišču dovoljujejo dnevni promet nad 10.000 ton. Mesto se je zelo razširilo v zadnji vojn i, ker je bilo tedaj važno pristanišče za pošiljanje hrane in vsakovrstnega vojaškega materiala zavezniškim četam v Severni Afriki, Dočim je Pred petnajstimi let; , štelo komaj 170.000 prebivalcev, jih ima dandanes nad 550.000, od kdterih skoro 120.000 Evropejcev.
Mestu Casablanca sledijo Marmkech (238.000 prebivalcev, 13.000 Evropejcev). M ek n e s (160.000 prebivalcev, 23.000 Evropejcev), Oudjda (88.000 prebivalcev, 26.500 Evropejcev), Sale (57.000 prebivalcev, 2200 Evropejcev), Kenitra (57.000 prebivalcev. 8000 Evropejcev), Safi (50.000 prebivalcev, 3000 Evropejcev) in Mazagam, (40.000
prebivalcev (16.000 Evropej- prebivalcev, 2.600 Evropejcev).
1.
Pod tem naslovom je nameravala ljubljanska »Delavska enotnost, glasilo glavnega odbora sindikatov Slovenije, priobčevati vrsto podlistkov iz potopisnih zapiskov po Združenih državah Amerike, v katerih se je nahajal njihov glavni urednik polne štiri mesece. Ker bi se ti zapiski v tedniku preveč razblinili, je sklenila založba »Delavske enotnosti)), da bo te popotne spomine izdala v posebni knjigi pod istim naslovom. V tej knjigi, ki ho izšla ob koncu prve polovice leta, bo pisatelj zajel tudi zgodovino slovenskega izseljeništva. Knjiga bo vsebovala tudi mnogo slik, zemljevidov in čr-težev. Zaradi zanimive vsebine priobčujem nekatere odlomke.
seljenec, ki živi v Ameriki že 60 let. Ves v solzah mi je govoril, kako rad bi še enkrat pred smrtjo videa svojQ domovino. Irt takšni so domalega skoraj vsi!
Kakšno je njihovo kulturno življenje? Kaj čita. jo? Kako izživljajo svoje kulturne prvine, ki so jih prinesli iz domovine?
Koliko jih je, pravzaprav, in kje povsod živijo?
Po cenitvah ameriških strokovnjakov za taka vprašanja živi danes v Združenih državah Amerike 250 do 300 tisoč Slovencev, to je skoraj ena petina slovenskega naroda. Žive domalega v vseh državah Severne Amerike. Največja koncentracija Slovencev pa je v Clevelandu, kjer jih živi okoli 60.000. Nekatere ulice tega velikega me ta imajo povseir. slovenski značaj. Druga največja koncetracija Slovencev je v rudarskem okrožju Pittsburgha v državi Pensilvanija, tretja v železnem okrožju Mineso-te četrta v Chicagu. V Pensilvaniji živi okoli 20.000 Sloven. cev, v Minesoti 15.000, v Chicagu 10.000. Nadalje živi v državi Colorado okoli 10.000 naših rojakov, v Indiani 5000, v Caiiforniji 3000, v Kansasu 5000, v Detroitu 3000, v državi Visconsin 8000 in tako dalje. Se celo na Alaski živi nekaj nad 100 Slovencev.
Miihvaukee so priromali še dru. gi izseljenci iz Savinjske doline. Tako živj danes v Milwau ke® največ Savinjčanov, 4F Weucheganu največ Vrhničanov, v Johnstowniu največ Notranjčev. Ce pogledate na zemljevid Združenih držav, fcoste našli na severnem koncu države Michigan mestece Travnik. Todi so krčili pragozdove pred 40, 50 leti gozdarji iz Loškega potoka. Na posekah so Si zgradili svoje domove in naselbino imenovali Travnik, po vasi Travnik, ki j« največja vas v Loškem potoku. Na ameriških zemljevidih beste našli tudi še druga slovenska krajevna imena — kot Kranj. Nova Idrija, y Clevelandu pa mestrip četrti kot Žužemberk, Ribnica, Kostanjevica in druge.
Iz katerih predelov Slovenije so največ hodili v Ameriko?
Največ izseljencev sta dala Združenim državam okraja Črnomelj in Metlika, nato vsa ostala Dolenjska, zlasti iz okolice Novega mesta, Žužemberka, Kostanjevice, Kočevja in Ribnice. Nadalje jih je mnogo iz Loškega potoka, Blok, Loške doline, Vrhnike, Vipavske dolili e, s Krasa in Škofje Loke; precej pa jib je tudi iz Savinjske doline iz okolice Mozirja. Ljubnega in Gornjega grada, dočim bogatejši predeli Stajer. ake ne beležijo izseljencev.
Kako so se Slovenci naseljevali? Po kakšnem organizacijskem načrtu ali kar tako na slepo srečo?_____________________
Pravzaprav na slepo srečo! Kmečki fant iz Mozirja, na primer, k) je prvi od Slovencev našel dobr0 zaposlitev v Mil-Vraukee, je pisal domov in v
Kako so se naši rojaki vživljali v nova, tuja okolja, med druge ame-rikanske narode, v tujino, ki je tako neverjetno drugačna kot njihova rojstna domovina?
Zgodovina slovenskega izseli oni št va sega do 100 let nazaj in čez. Ze Bleiweisove novice poročajo o naših izseljencih v Združenih državah. Nekateri pa trdijo, da so bili prvi slovenski izseljenci že med pregnanimi slovenskimi protestanti, ki so iz Avstrije bežali v Ameriko. Slovenec Gorše Je pred več kot 100 leti pokupil ogromna zemljišča ob Michiganskem jezeru od Indijancev. Na teh zemljiščih stoji danes petmilijonsko indiustrijsiko mesto Chicago. Največji vali izseljencev pa so se prelili v Združene države od leta 1830 dalje ir. 3o trajali vse do leta 1912. nakar so z malimi izjemami po prvi svetovni vojni skoraj docela prenehali. Nov slovenski val emigracije pa tvorijo slovenski vojnj zločinci, belogardisti, ki jih je sedaj v Združenih državah okoli 3000.
Med ogromn0 večino slovenskih izseljencev je bilo prav malo avanturistov. V tujino jih je gnala sla po zaslužku in kruhu, kj ga je v takratnih go. spodarakih prilikah primanjkovalo za delovne ljudi. Kir.etije so bile do slemen zadolžene. Noben slovenski izseljenec ni odšel v tujino z mislijo, da bo tam ostal. Prihraniti si je nameraval nekaj gotovine, dla bo poplačal dolgove v domovini —
nato pa nazaj v svoj rojstni kraj! Toda zgodilo se je, da je v Ameriki garal recimo pet let pod najbolj nečloveškimi pogoji izkoriščanja človeka po človeku, nabral si je nekaj prihrankov, pa je izbruhnila gospodarska kriza in mu v nekaj tednih požrla vse premoženje. Ostalo mu ni niti toliko, da bi si kupil ladijsko karto za nazaj. Začel je znova od začetka. Minevala s« leta slovenski človek se je počasi navezal na svojo farmo, na svoj rudhik, na svojo tovarno, ustvaril si je družino, priučil se je angleškega jezika in se je hočeš nočeš prikoval na tujino. Gospodarska kriza leta 1907 je uničila na tisoče Slovencev, prav tako gospodarska kriza leta 1932, ko je izgubilo spet na tisoče ameriških Slovencev čez noč vse svoje, s krvavimi žulji pridobljene prihranke.
Ali so tako razkropljeni po vsej širni severni A-meriki, izseljenci ohranili značaj slovenstva?
Ohranili nis0 samo značaj slovenstva, ohranili ®o celo zna.
čaj svojega rojstnega kraja, ki se v svojem praibistvu pojavlja celo v drugi in tretji generaciji njihovega potomstva. Značilno za siovenskg izseljence je, dla So kljub temu, da žive v milijonskih ameriških mestih rr.ed drugorodci, ohranili vse svoje narodne šege in navade in svoj dialekt, čeprav so postali kot ameriški državljani tudi ameriški patriotje in pa kajpak tudi sestavni del ameriškega naroda. Izjeme, posamezniki, ki so se izgubili v lovu za zaslužkom v predele, kjer na tisoče milj ni nobenega Slovenca, so redke. Le-ti so se utopili v morju arrerikanizma. Slovenski izseljenci hranijo v svojih domovih Skromne spomine na svojo rojstno domovino, obožujejo narodno nošo, kmečke slovenske nageljne, rožmarin in prav vse, kar jih spominja na njihov rojstni kraj. Ostali so narodno zavestni, zlasti kar je Slovencev napredne miselnosti ir) so v svojem bistvu pravzaprav silno razklani; z vsem telesom so prikovani na tujino, srce njihovo pa nenehno sili v rojstno domovino. V New Yorku me je v hotelu obiskal Star iz-
Izseljenci niso imeli ne.časa ne prilik, dla bi kulturne prvine, ki so jih vzeli s seboj, dvigali, širili in stopali z rastjo narodove kulture v domovini. To, kar pa so s seboj prinesli, čuvajo, gojijo z veliko ljubeznijo. Zelo radi čitaijo naše klasike — Jurčiča, Kersnika in dtjjge, V zadnjem času Pa zlasti povesti, ki obravnavajo snov iz naše narodnoosvobodilne borbe. KuL turno se izživljajo v pevskih zborih, dlramskih družinah, v čitalnicah in knjižnicah. Središča kulturnega življenja so njihovi Narodni domovi, ki so si jih zgradili v vsaki veliki slovenski naselbini. V teh domovih se sestajajo, proslavljajo razne obletnice in spomine, uprizarjajo igre, prirejajo koncerte. Pravzaprav so vse njiho. v-e kulturne težnje usmerjene v gojitev družabnosti, raznih prireditev, na kaiterih se sestajajo prijatelji in znanci, kj bi se sicer v vedno hitrejšem tempu ameriškega življenja nikoli ne videli. Jedro kulturnega, prosvetnega in družabnega življenja izžareva iz društeč Slovenske narodno podlpiorne jed-note, brez kaiterih ni nobena slovenska naselbina. Do lanskega leta je v Clevelandu še obstajala slovenska šola, todla ker ni učnih moči, so jo morali opustiti.	(Nadalj.	sledi)
stva so všteti tudi vojaški oddelki Tujske legije.
V španskem Maroku pa so mesta manjša. Najvažnejša so Alcazarguivir (33.000 prebivalcev) EL Arish (36.000 prebivalcev), Chanen (12.000 prebivalcev) in Arcila (10.700 prebivalcev).
V francoskem Maroku ni še francoska oblast vzpostavljena povsod, zlasti v notranjosti, kjer živi okrog pol milijona Berbe-rov, ki priznavajo samo oblast svojih poglavarjev; tudi v ostalem delu dežele se upori še bedno ponavljajo in le s težavo se morejo Frdncozi tamkaj,ob. držati. Zlasti v zadnjem času se je nacionalistično gibanje okrepilo.
Z gospodarskega stališča se dežela deli v tri dele; zunanja — atlantska cona z vlažnim podnebjem in rodovitno zemljo, ki je tildi izkoriščana; druga — notranja cona, ki je pravzaprav puščava z nekaterimi oazami in tretja — centralna cona, ki obsega Atlasovo gorovje in ki ima značaj stepe.
S poljedelstvom se peča večina prebivalstva. Domačini obdelujejo zemljo z zastarelimi metodami, dočim upmabljdjo velike francoske kmetije najmodernejše kmetijske pripomočke.
Dandanes skušajo razširiti poljedelstvo tudi v nerodovitne kraje; v ta namen gradijo velike kanale in jezove. Največji izmed teh kanalov je pri Petit-jeanu; voda, ki prihaja po njem lahko namaka okrog 30.000 hektarov.
Na več kot polovici plodne zemlje gojijo žitarice in sicer ječmen (14-000.000 stotov na leto), žito (6.500.000 stotov na leto) in mais (4.500.000 stotov na leto). Zelo razširjeno je tudi sadjarstvo; najvažnejši sadjarski pridelek so mandeljni (80.000 stotov na leto), ki tvori
rali z nad tremi milijoni ton na teto. Važno mesto zavzemajo tudi manganovi rudniki pri Bou Arfi, Iminiju in Aoulounzu in kobaltni rudniki v Bou Azzer-ju. Manjše vrednosti so rudniki železa, molibdena, svinca, cinka in antimona, čeprav upajo, da obstajajo velika ležišča. Premog kopljejo pri Djeradi, a njegova produkcija krije le v majhni meri maroške potrebe. Isto velja za petrolej, ki ga črpajo v različnih krajih dežele.
V španskem Maroku pa zavzema pnvo mesto železo, katerega tudi v veliki meri izvažajo. Izkoriščanje ostalih mineralov pa je šele v začetni fazi, ker so šele v zadnjem času odkrili ta ležišča.
Industrija se v Mareku počasi razvija in še to po iniciativi Evropejcev, dočim so domačini znani po svojih umetniških izdelkih.
K celotni sliki Maroka naj omenimo še komunikacije. Železnic ima francoski Maroko okrog 1700 kilometrov, španski pa okrog 200 kilometrov.
Najvažnejša železnica je Fez — Tanger, ki meri 310 kilometrov, nato pa še Marrakech — Casablanca — Petitjean, ki meri 720 kilometrov.
Ko smo t «x> videli gospodarsko sliko Maroka, se povrnimo k francosko-marošketnu sporu.
Lansko leto se je v Maroku začela kampanja ta ločitev Maroka od- Francije. Duhovi so bili vznemirjeni in vse je kazalo, da bo prišlo do spopada. Decembra je šel sultan v Pariz in zdelo se je, da bo vsega prepiranja konec. A v Parizu je sultan predložil spomenico, s katero je zahteval večjo samostojnost svoje dežele.
Napetost se -je znova pojavila, zlasti ko je francoski rezident general Juin ddl izgnati iz maroškega parlamenta dva zastopnika nacionalistične stranke Istigual. Ta stranka, l$i ima
jo odlično izvozno blago. S trta- zelo velik vpliv v državi je mi je pokritih okrog 60.000 hektarov; poleg vinogradov imajo tudi okrog 100.000 hektarov oljčnih nasadov, ki nudijo vsako leto ekrog 60.000 stotov olja. Za predelovanje olja so* nastale v zadnjem času tvorni-ce v Fezu in v Marrakechu.
V španskem Maroku je polje, delstvo razvito v zapadnem nižinskem deld in v dolinah hribovitega Riffa. Tudi tukaj so glavni pridelki žitarice. Bogastvo španskega Maroka so obširni gozdovi, ki pokrivajo skoro petino celotnega ozemlja.
Važno mesto v maroškem gospodarstvu zavzema živinoreja.
Ovac imajo v francoskem Maroku okrog osem milijonov in pol, koz nad šest milijonov, goveje živine en milijon in pol, sto tisoč prašičev, nad pol milijona oslov, sto petdeset tisoč mul, enako število konjev in sto osedemdeset tisoč kamel. V španskem Maroku pa je okrog
600.000 ovac; 800.000 koz, 230.000 glav goveje živine, 30.000 oslov,
20.000 mul, 20.000 konjev, osem tisoč prašičev in dva tisoč kamel.
Zaradi zelo razvitega ribolova so nastale v zadnjem času številne tovarne za predelovanje rib. Ta industrija je olajšana zaradi dejstva, da je že na mestu poleg rib tudi olje in sol.
Tudi podzemlje je zelo boga. to na rudninah. Najvažnejše mesto zavzemajo fosfatni mine-
|p*	%Y\
' V
sr	v,	)	w	'
f.'.	m
zagnala velik hrup, posebno še zaradi okolnosti. da je imela za seboj samega sultand.
Zadnje dni februarja pa je sultan pred odločnostjo generala Juina kapituliral in razpustil vlado, v kateri je bilo mnogo članov stranke Istiqual. Nato je obsodil delovanje te stranke in njene ustrahovalne in teroristične metod'. Končno je bil še podpisan protokol o koncu pogajanj.
Tako se pač končajo nepripravljeni poizkusi osamosvojitve kolonialnih narodov; vse gre naprej po starem vzorcu.
kot v avstrijskih časih, to se pravi takrat, ko še ni bil Trst v sklopu italijanskega gospodarstva.
Ze te številke same po sebi ne povedo nič drugega, kot da je bil v italijanskem razdobju razvoj tržaške luke izredno malenkosten, če sploh lahko govorimo o razvoju v tem času. Ne smemo pozabiti, da se je v tem času povečala tonaža ladjevja po vsem svetu in da je bil razvoj v letih pred prvo svetovno vojno daleč drugačen.
Pa to še ni vse. Nikdar ni bilo merilo za aktivnost katere koli luke promet praznih, oziroma ne polno naloženih prevoznih sredstev. Prav b Trstu je bilo tako.
Poglejmo pobližje v luči statistiker, pustimo, da ugovori jasno statistika». Pomorski promet je v tisočih tonah bil takle: 1913. leta je bilo uvoženega blaga 2.314 ton, izvoženega 1.136 ton, skupaj 3450 ton. 1938. leta je bilo uvoženo 2.409, izvoženo 976, skupaj 3.380 ton. Razlika še zdaleč ni pozitivna in znaša za 70 ton manj kot v letu 1913. To se pravi v 25 letih italijanskega gospodarjenja še vedno ni dosegel Trst promet, ki ga je imel v 1913. letu. Potrebno je za objektivnejše proučevanje prometa, da pogledamo tudi, koko se je razvijal železniški promet: 1913. leta je znašal uvoz 1488 ton, izvoz 1209, skupaj 6.147; 1938. leta je znašal uvoz 1.133 ton, 1.997, skupaj 6.147. Razlika znaša 770 tisoč ton in to ne v korist Trstu pod italijansko upravo.
Iz zgornjih številk bi lahko kdo zaključil, da je konec koncev bila 1938. leta premagana najhujša kriza tržaškega pomorskega prometa, saj razlika ne znaša več kot 70 tisoč ion. Zato je potrebno opozoriti na dve dejstvi: Prvič 1938. leta se je Italija pripravljala na vojno in je bil njen pomorski promet aktivnejši, ker je pripravljala surovine in rezerve za vojne potrebe (saj je prav zato porasel promet mineralnih olj s 100.000 ton na 958.900 ton.) Drugič sedaj prevladuje v prometu težko in malo vredno blago, ki ne daje veliko zaslužka. Zato bi bila primerjava po vrednosti še zdaleč slabša. Lahko trdimo, da ni Trst pod Italijo nikdar dosegel tistega razvoja, ki ga je že nekdaj imel, kje, da bi se nadalje razvijal.
Prav zato, ker je bil Trst v spalnem padcu je še zanimivejša primerjava med Trstom in Beneškami, Njihov pomorski promet je bil 1913. leta tak: Trst 3.450.000 ton, Benetke 2.664.000 ton razlika, znaša v korist Trsta 876.000 ton. 1938. leta je bilo pa obratno Benetke so imele promet 4.207.000 ton, Trst 3.380.000 ton. Stanje se je popolnoma spremenilo; zdi se kakor, da bi vse ono, kar je Trst zgubil, prešlo v roke Benetk. In to se je zgodilo. Benetke so profitirale na račun Trsta in so mu odvzele tudi ono ozemlje, ki ga je "imel prej Trst in ki je ostalo v Italiji: Furlanijo, Trento in Tirolsko. Od svojega zaledja mu niso Benetke nič prepustile, obratno s svojim vplivom v Rimu so ga oškodovale na Levantu in drugod. Se zdaleč se niso uresničila prerokovanja iredentistov, da bodo Benetke delile svoje zaledje s Trstom.
Italijanska fašistična vlada je v vsem obdobju favorizirala Benetke in Genovo. To se vidi najbolje pri razdelitvi prog, ko je Trst izgubil svoje stare solidne odjemalce, ko so vzeli Trstu to, za kar je bil najbolj specializiran - linije z Ameriko, kjer je imela veliko tradicijo <iCosulich» in «L logdovs Le-vant. Genovska «Italia» in beneška uAdriaticas so izrinile Trst s teh področij. To so znana dejstva, o katerih pa šovinisti raje molče, ker kljub temu, da spadajo v zgodovino, imajo svoj učinek še dandanes, saj se o vprašanju razdelitve Prog
ni še nič spremenilo iz časov, k_o je fašistična 1 tj razdeljevala proge. To so stva, na katera bi morali pv" sliti gospodje razgledani e o misli, ko pišejo o «sreči ln, sklopu z maar
tivnosti
patrio».
Vemo, da vsa ta dejstva bodo zadostovala, da bi se vinisti malo zamislili nad do našega lepega mesta, ^ dar jih spomnimo še, koto je «razvijalo» tržaško ta»)
To bi bilo tem koristneJff poželo radi poudarjajo vetu« ..
večanje ladjedelnic in Kj, kem veliko skrb smoditi^5, za usodo svojega «.otrokfl- ^ leta je bilo vpisano v Trf* ,j ladij s 662,3 tisoč tona™j. ffl 218 s 636.3 tisoč ton, , s 610,4 tisoč ton; t934.	< f
549,6 tisoč tonami. 1931-	^
552,0 tisoč ton; 1939. M 5 "je tiso,č ton. Te številke ji kazujejo prav obratno, n ^ hoteli prikazovati šovinlS ’ ^ kažejo, da je Trst propad’, žejo, da se je strmo zrna ^ la tonaža in število laalj italijanissimem obdobju. ^ Ta negativni položaj
spremenil niti po sedanja italijanska . ^ f
vlada,
ima še vedno glavno beS jt
tržaški ekonomski «s^r . ’])& ne bi preveč naraslo ^0 dovje. Ni zastonj, da vP ti’ še enkrat, kje je tistih *> soč ton tržaškega ga je Trst izgubil ^ t01lj, ** svetovno vojno- Ni zas teh lf' poudarimo, da je dij sedaj vpisana v it® , ppd* pristaniščih, in da so , P1 ladje (Africa, Asia t ’ f ^ njimi celo tista, ki so :spne jene tukaj v Trstu VP « italijanskih j/ristanišč1’1 0\<te
da 01
if
t
niso bile izgrajene,
pile našo mornarico. 0j Potemtakem ni bil dustrije, ki se je ra „ s Cj meštu organsko P°,„ pat*1"
lotnim razvojem mestf-ladjedelniške industrij ^ejatš\ žil povečanju osnovne ^ pr sti mesta, ampak v do I
ri za ekspanzionistične vejti
šistične vlade. Ona J da ji je za izpol*it* imperialističnih načrt v0jis na močita	in	"
mornarica bodo tržaške
močna civilna *n .m, in je smf ice
ladjar
svojimi visoko spos°bn ^09^ lavci najlaže izvršile^
Najbližja zgodov
n®
IZ DNI BORB IN PREIZKUŠENJ
VI.
V ILE&AMEM »ELU
Dva dni zatem sem bila v Trstu, kjer sem se sestala s Slovenko z Matevžem, Spelo, spoznala Borota, Franca, Zorko in toliko drugih ljudi, pripravljenih vedno tudi na poslednjo in največjo žrtev.
Pozno zvečer, ko so že pri Verkovih v Skednju spali, sna se z Zorotom pogovarjala o naši svobodi. Kako bi bila tedaj mogla slutiti, da že čez nekaj mesecev pojde v Nemčijo in ga ne bo več nazaj? Slovenka je bila vsa vase zaprta, ko so jo takrat soočili z Zegovo v zaporih nA Oberdamovem trgu. nTako je storila», pravi Zego-va. «lcot najra je z možem vedno učila. Z očmi ni trenila, da bi me ne izdala. Bluza na prsih ji je bila rdzcefrana, iz las ji je visela slama na vse strani. Obraz ji je bi[ v marogastih podplutbah. Kaj vse so morali početi z njo, revos. In Matevža in Borota, Zorke in Franca, Nobenega ni več. Tedaj pa
smo skupaj polagali temelje, na katerih naj b; se znova dvignilo slovensko šolstvo v Trstu.
Matevž me je vzel v svojo trdo življenjsko in politično šolo, Doro mi je pomagal se-stavijdti organizacijsko grodje. Franc Mezgec, škedenjski delavec, nam je dajal nasvete za ilegalno delo. kjer nam je manjkalo izkušenj. Zorka ie pridobivala mladino.
Tako preprosto in enostavno zveni zdaj vse to, tudi težko si je zamišljati, da bi bilo zdaj drugače. V onih pa, naj povem tako, kot je povedal Franc na prvem sestanku Pri Duši Ko-smini v Ulici sv. Frančiška: uOsem vrst policije preži na nas, sledi naše korake». Petindvajset let so se ponekod ljud. ie poznali in petindvajset let je ra&tel zid sovraštva med njimi, zdaj pa so mahoma začutili, da ga bo treba pričeti podirati. Toda kdo bo pričel
prvi? Kje je jamstvo, da v sosedu ne tli ve c skrita mrž-nja? Zaupanja vendar ni moči čez noč priklicati. Le ustvarjati ga je mogoče, tako polagoma dan za dnem. Zato tudi nisi mogel k neznanemu tovarišu s parolo, ki ti jo je dal zanj tvoj znanec. Moral si čakati, da te osebno predstavi, kar je pobralo tebi in drugim mnogo dragocenega časa. «Pri nas je tako», je pribila Spela, «Ce bi tako ’ne delali, bi nas v Sp polovili in kaj potem. Na onih osem vrst policije poznb-Ijašn. No, mimo osmih vrst policije in njej v brk se je organizacija OF le razvijala in ob njej so se pričeli razvijati tudi tečaji slovenščine, v Lonjer-ju in Bdzovici pa pravu šola.
Jedro učiteljstva je bilo domače-, tržaško, okoli njega se je zbralo nekaj učiteljev in intelektualcev iz Slovenije. V onem času je bil Trst tudi prehodna postaja med zapori
V Italiji in med partizanskim ozemljem. Iz italijanskih zaporov so se preko Trsta vračali naši ljudje domov in se na svoji poti ustavili p Trstu ali Pa zavili k partizanom IX. korpusa. Pot domov se je vzpenjala le mimo teh postaj. Neka gospodinja v Ulici San Nicolo jim je bila prava mati. Njeno stanovanje je pred koncem borbe policija odkrila in z njo neusmiljeno obračunala.
Ce bi se Jim bilo slovensko ljudstvo uklonilo, bi mu bili Nemci morda tedaj tudi dali slovenske šole tako. kot so jih hoteli dati na podeželju. Naš narod je tako šolo odklanjal, zato, ker ne bi bila naša. Naš bi bil le jezik, duh pa bi bil tuj, ker v njem b; ne bilo onega srčnega utripa in veličine naše osvobodilne borbe. Tudi naši učitelji so se v svoji pretežni večini izvijali iz takih šol. V Trstu — in to tržaškemu učiteljstvu v čast in po-
nos, se je to zgodilo v celoti. Od prve do zadnje besede so sledili temu, kar je takrat napisal France Bevk primorskemu učiteljstvu v svojem odprtem pismu. Rajši i? ilegali, po privatnih domovih, v bojazni, da pripravi policija preseneča, nje, kot po lepih učilnicah, ki bi jih dodelil takrat oni Nemec, ki je slovenske učitelje na Štajerskem in Gorenjskem izgnal iz njihovih učilnic.
Pričelo se je s tečajem pn Sv. Jakobu in v Skednju, nato v Barkonljah, pn Sv. Ivanu, v centru mesta. Rojanu, Rocolu. Skupno z Lonjerjem je bilo osem roditeljskih svetov, ki si je v onih časih z organizacijo žena delilo skrb za prostore. Z njimi je bilo resda najtežje, še težje kot sprva z ljudmi, toda ■z ono partizansko iznajdljivostjo se je tudi to rešilo po oni znani partizanski prislovi-c i; «Ce nimaš, stvori».
V nekem poročilu na Pokra-
jinski šolski oddelek sloji: «Pri Sv. Ivanu imamo samo en tečaj, toda obiskuje ga trideset otrok, v Skednju jih imamo pet, v Barkovljah tri, v centru sta dva».
Hlastno sem tedaj doma v gorah požirala njegovo vsebino Med črke na pdpirju so se mi vrinjale podobe čudnih človeških procesij, ki jih je gnala -ostrina bajonetov po utišanih ulicah in kodraste glavice otrok, ki so se sklanjali nad knjigo: «Prvi korakis, podobe deklet in fantov, ki so se učili iz knjige slovenske literature: «Osemnajst velikih)).
Tak je bil takrat oni uradni, zasedeni Trst in tak oni naš podtalni in zmagoviti, ki mu je pripadala Slovenka, Matevž, Borq, Franc. Zorka in Zoro. Trst vseh ljudi, hi šo gradili našo bodočnost in v njej našo slovensko šolo, ki je nihče ih nikdar več ne bo zatrl. KONEC MARA SAMSA
mesta nam dokazuje, ^ Trst pod italijanskih 9 jenjem v dosti nomskem položaju *.
Današnja ekonoms jenosl Trsta Italiji ^ ti y Trsta in ne dovoljuje’ šil tiste funkcije, za tak\r bil zgrajen. Ona, pr° rVilj pred 10 leti zavira govega tranzitnega P rSi<^J razvoj tržaškega brc Jra ne samo to. Ona z (l jj razvoj tržaške industT J šTj. neka ameriška tvr to,, zgraditi v Trstu toVa.?prfy nih izdelkov je bila iniciativa zadušena -gl«-.(r, skega- državnega nion se je zgodilo s t°va*7 gš ki mora danes za izvoz, kers£m*izvM%fi
interese svojih pr0‘LvijflL/ Da bi se Trst merno svojemu v	ja ji
položaju je Potre„-bije ta oklep, ki ■ r„ j duši. Ustvariti si kliri^p td plačilno bilanco in čun z vsemi	J
osnovi lahko tO“l . večji meri tranzit™ i* predstavlja ^'pod^r-kov za tržaško 9°’ ^1° Temu se seveda	Jd
ški iredentisti.	.	ZJ
Center za bi moral služib jed« in to v vsakem P~T^gbC da se postavlja v stov.
FRANČIŠKA
imimMlATVO- ULICA MONTECCH1 St. 6, III. nad. Telefon štev. 93-808 ID 94-S3S. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV.
UREDNIŠTVO:	U	73_3(j OGLASj. od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-
’	'	upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.	.	_	,
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-IL, Tel. 11-32 • Koper, U_ Battisti 30la-l, TeU 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 360, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 26C0 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.30, me**4" tu)cl Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništ*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnnze,nslt<	, 'fi' ,
Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči raču« pri Komunali.il banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z
/