NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
g, mat 1991 • številka 18 • leto XL¥ • cena 25 ilinarlev
losade na stolčkih
Se fant na sliki joče zaradi obupnega stanja v gospodarstvu ali zato, ker ga niso posadili na pravi stol? O številnih zamenjavah
na direktorskih stolčkih v podjetjih na Celjskem pišemo na straneh te številke. Stol na naslovnici bi bil morda primeren za
Jureta Zdovca, člana prve peterke svetovnih prvakov v košarki, ki v intervjuju za Novi tednik na strani 11 pravi, da se vrednost
športnika zrcali v banki. Ni namreč skrivnost, da Jure cilja na NBA ligo.
Srečka za vikend
Ob spomladanskem
sejmu v Celju smo
vam v NT & RC pri-
pravili preseneče-
nje. Skupaj z Gore-
njem - Glin Nazarje
bomo med naročni-
ki in kupci našega
časopisa izžrebali
dva srečneža, ki bo-
sta postala lastnika
VIKEND HIŠICE iz
vrtnega programa
GLIN NAZARJE.
Kaj morate storiti, da pridete v boben
sreče, iz katerega bomo žrebali pri-
vlačne nagrade? Poglejte na stran 13.
Iran 17
la robu
opiave
an 7
I boj
roti
[teklini
Iran 22
Prazniki
p v krizi
i|ran 15
letniki
[rihajalo
Stran 16
Mea Mariborom,
n/liamijem
in Milanom
Černobil - pel let prepozno
So res bili obsojeni pravi krivci? Bo Černobil postal turistična atrakcija, se sprašuje reporter Novega tednika na stran
2. STRAN - g. MAJ 1991

Z imenovanji ne gre giadifo
Poslanci celjske občinske
skupščine naj bi na zad-
njem zasedanju pred prvo-
majskimi prazniki med dru-
gim obravnavali tudi pred-
loge skupščinske komisije
za volitve, imenovanja in
kadrovske zadeve, vendar
do tega ni prišlo.
Že pred sprejemom dnev-
nega reda je predsednik celj-
ske občinske vlade Mirko
Krajnc umaknil predlog za
imenovanje Alojza Žuntarja
za v. d. direktorja javnega za-
voda Zdravstveni center Ce-
lje. Predlog je umaknil, ker
so na regijskem posvetu
s predstavniki občin, veza-
nih na dejavnost ZCC meni-
li, da bi morali dati soglasje
k imenovanju ob Celju kot
ustanovitelju tudi v ostalih
petih občinah. O tem bodo
v občinah odločali v prvi po-
lovici maja, celjska skupšči-
na pa bo imenovanje obrav-
navala na prihodnjem zase-
danju.
Poslanci so z večino glasov
podprli imenovanje Damja-
na Vrečka za načelnika Ob-
činskega inšpektorata, zata-
knilo pa se je pri naslednji
točki, ko bi morali sklepati
o imenovanjih Emilije Pešec
za diektorico javnega zavoda
VVO Tončke Čečeve in ma-
gistra Franca Pangerla za v.
d. direktorja Zavoda SRC
Golovec. Poslanski klub De-
mosa je namreč zaprosil za
kratek odmor, v tem času pa
je nekaj poslancev odšlo iz
skupščinske dvorane in za-
radi nesklepčnosti o imeno-
vanjih niso več razpravljali.
IS
Unior odstavii direictoria
Za vršilca dolžnosti so imenovali Ivana Špesa
v Zreškem Uniorju se po
znanem jesenskem štrajku-
razmere nikakor niso hotele
umiriti. Trenja med vod-
stvom in delavci, predvsem
sindikati, so se konec aprila
še dodatno zaostrila. Krajša
prekinitev dela je bila še zad-
nje opozorilo, da tako ne bo
šlo. Ukrepal je delavski svet.
Na izredni seji je zahteval
odstop glavnega direktorja
Jerneja Osoleta. Ker ta ni
sprejel ultimata, so mu so-
glasno izrekli nezaupnico.
Za vršilca dolžnosti glavne-
ga direktoija so imenovali
dosedanjega direktoija fi-
nančne službe Ivana Špesa.
Ivan Špes je takoj prevzel
nove dolžnosti, Jerneju Oso-
letu pa so ponudili staro de-
lovno mesto - vodenje pro-
grama strojegradnje. Kot
nam je povedal Ivan Špes, je
njegova glavna želja, da bi
firmo na trdnih temeljih tudi
dobro vodili. »Razvoja brez
dobrega vodenja, jasnih od-
ločitev in tvornega sodelova-
nja vseh zaposlenih, ni,« je
poudaril. Pričakuje in verja-
me, da so v Unioiju enkrat za
vselej potegnili črto pod šte-
vilne nesporazume med vod-
stvom in delavci.
To se mora odraziti tudi
pri proizvodnji, po kateri so
bih že sedaj med najuspeš-
nejšimi v državi, pa tudi po-
slovanju, kjer dokaj uspešno
premagujejo težave. Z umir-
jenim vodenjem, brez prisi-
le, vendar z disciplino, pa je
mogoče narediti še več, ver-
jamejo v Unioiju.
MILENA B. POKLIČ
SIfupen lirov za iičerice
Predvidoma s 1. julijem naj bi se preoblikoval celjski
Zavod ŠRC Golovec
Ljubljanski Zavod za organizacijo
poslovanja je izdelal predlog bodoče
organiziranosti Športno-rekreacij-
skega centra Golovec, izhodišča za
preoblikovanje pa so podprli tudi
člani celjskega izvršnega sveta.
Golovec naj bi bil predvidoma s 1.
julijem organiziran kot krovno podjet-
je s tremi družbami z omejeno odgo-
vornostjo - za sejme, prireditve in go-
stinstvo ter javnim podjetjem bazen.
Po elaboratu ljubljanskega ZOP bi
bila celjska občina lastnik vseh nepre-
mičnin z infrastrukturo, s katerimi bi
upravljalo krovno podjetje. Družbe
z omejeno odgovornostjo (nekakšna
hčerinska podjetja) bi za svoje poslov-
ne prostore plačevale najemnimo,
ustanovile pa bi jih lahko tudi druge
fizične in pravne osebe, vendar usta-
noviteljski delež kapitala ne bo smel
presegati 49 odstotkov. Družbe z ome-
jeno odgovornostjo za sejme, gostin-
stvo in prireditve bi poslovale samo-
stojno, na dobičkonosni osnovi, krov-
no podjetje pa bi sodelovalo pri obli-
kovanju poslovne strategije in za druž-
be opravljalo nekatere skupne naloge.
Bazen naj bi se v prihodnje obliko-
val kot javno podjetje, katerega poslo-
vanje bi sofinancirala občina, elaborat
pa dopušča tudi možnost dokapitaliza-
cije in s tem preobrazbe v družbo
z omejeno odgovornostjo. V elaboratu
so natančno opredeljene vse posamič-
ne in skupne naloge za krovno in hče-
rinska podjetja, v Zavodu za organiza-
cijo poslovanja pa so razdelali tudi ka-
drovske potrebe za bodočo organizira-
nost ŠRC Golovec.
IVANA STAMEJČIČ
Prihodnost Topra v roicali iVlerxa
Odstopil direktor Topra Peter Privšek
»Verjel sem in še verjamem v ta
kolektiv, vendar pa imam zdaj zveza-
ne roke iz za ta Toper ne morem nare-
diti ničesar več,« je med drugim
v svoji obrazložitvi odstopa dejal Pe-
ter Privšek, direktor Topra. Odstop
je tudi odgovor na nezaupanje delav-
cev do vodstva, ki so ga ti izražali
med stavko pred prazniki.
Srbska blokada, tečaj dinarja, vrto-
glave obresti in poplave feo lani še do-
datno dotolkli finančno že tako šibko
podjetje, ki so mu omajali temelje tudi
notranji problemi. V prvi vrsti tehno-
loška zastarelost, obsežne kadrovske
spremembe in reorganizacija in druge
težave, ki se vlečejo že desetletje. Pred
prazniki je bilo konec potrpežljivosti
delavcev, ki so ob pravočasnem izpla-
čilu plač in regresa postavili še nekaj
drugih zahtev in izrazili tudi nezaupa-
nje do vodstva.
Privškov odgovor je odstop, ki ga
utemeljuje tudi z nemočjo, ker ima vse
niti v rokah finančna organizacija Mer-
xa. Meni, da premalo v korist Topra,
zato prepušča mesto drugemu. Po nje-
govem bo rešitev Topra brez tehnolo-
ške posodobitve in svežega denaija ze-
lo težka.
Perspektiva Topra bo menda jasna
čez kak mesec, ko bodo v Merxu pred-
stavih globalno rešitev tega podjetja.
Ne za proračun in zahteve Zelenili
Burno zasedanje velenjske občinske skupščine ni dalo pravih odgovorov
Poslanci v velenjski
skupščini na zadnjem zase-
danju v torek niso sprejeli
zahtev Zelenih Velenja po
razširjenem dnevnem redu,
prav tako pa so zavrnili tu-
di predlog proračuna.
Proračun so po večurni
razpravi sprejeli le poslanci
v družbenopolitičnem zbo-
ru, v ostalih dveh pa ne.
Uspelo ni niti medzborovsko
usklajevanje, saj je večina
poslancev zapustila zaseda-
nje in tako skupščina ni bila
več sklepčna.
Zelo živahna razprava je
bila pri zahtevah Zelenih Ve-
lenja, ki so z dvema novima
točkama želeli razširiti dnev-
ni red. Po mnenju Zelenih bi
morali poslanci na torkovem
zasedanju razpravljati še
o sklepu Ustavnega sodišča
Slovenije, ki je razveljavilo
lanske sklepe velenjske
skupščine o zamiku poviša-
nja cen stanarin in komunal-
nih storitev. Zaradi sklepa
velenjske skupščine je lani
odstopil izvršni svet. Zeleni
pa so zahtevali, da bi v torek
razpravljali tudi o odgovor-
nosti posameznih poslancev
v skupščini. Na dnevni red
niso uvrstili niti druge pobu-
de Zelenih, da naj bi skupš-
čina razpravljala o lastništvu
tj. sodne stavbe v Velenju,
kjer so našli prostor tudi
SDP in ZSSS. Obe zahtevi
so velenjski Zeleni umaknili
po zagotovilu vodstva
skupščine, da bodo njihovi
predlogi uvrščeni na dnevni
red naslednjega skupščin-
skega zasedanja. Poslanci
bodo naslednjič razpravljali
tudi o proračunu, seja pa naj
bi bila približno 28. maja.
Na torkovem skupščin-
skem zasedanju pa so po-
slanci oblikovali še nekaj de-
legatskih vprašanj in pobud.
Tako je Miran Gmajner
v imenu bivšega izvršnega
sveta zahteval, da se skupš-
čina glede na sklep republi-
škega Ustavnega sodišča
javno opraviči vsem bivšim
članom izvršnega sveta, da
jim izplačajo odškodnino
v višini minimalne odpravni-
ne, in da jim izplačajo razhko
do plače, ki bi jo prejemah,
če bi še naprej ostali v izvrš-
nem svetu.
Poslanec Martin Budna je
zahteval, da naj velenjska
skupščina sprejme pobudo
o čimprejšnjem odpoklicu
slovenskih vojakov iz JLA in
zagotavljanju pravnega var-
stva obveznikov, ki se v JLA
ne želijo vrniti. Te pobude
naj bi posredovali tudi
ustreznim republiškim insti-
tucijam. Na torkovom zase-
danju pa so spregovorili tudi
o odcepitvi Elkroja. Poslanci
v velenjski skupščini podpi-
rajo Šoštanjčane v njihovi
nameri, da se odcepijo od
matične tovarne v Nazarjah,
v razreševanje problematike
pa naj se vključi tudi velenj-
ski izvršni svet.
URŠKA KOLENC
KOmENTIRAMO
Izginjali liot kafra
Za zasedanja celjske ob-
činske skupščine v zadnjem
času postaja vse bolj značil-
na nesklepčnost - na zadnji
seji tik pred prazniki, sicer
nobena delegacija ni protest-
no zapustila skupščinske
dvorane, zato pa je moral
predsedujoči Anton Roječ
skoraj pred vsakim glasova-
njem preverjati sklepčnost.
Že sama seja se je začela
s polurno zamudo, saj je bilo
potrebno počakati zamudni-
ka družbeno-političnega
zbora, potem pa so poslanci
prihajali in odhajali, tako da
se nikoli ni prav vedelo na-
tančno število prisotnih. Vo-
denje zasedanja je bilo temu
močno prilagojeno, saj je
predsedujoči pač prilagajal
vrstni red točk dnevnega re-
da prisotnosti poslancev
v skupščinski dvorani.
Poslanec LDS Borut Alu-
jevič je sicer jasno povedal,
da dela skupščine ne blokira
opozicija, vsaj liberalni de-
mokrati so bili ob začetku
zasedanja v vseh treh zborih
75-odstotno prisotni. A ne
gre toliko za to, katera stran-
ka blokira delo in katera ga
omogoča, kot za samo obna-
šanje nekaterih poslancev.
Prošnja poslanskega kluba
Demosa za kratek odmor ta-
koj po končani polurni redni
prekinitvi skupščinskega za-
sedanja je, milo rečeno, ne-
resno dejanje. Sploh še, ker
ostali poslanci do konca
skupščinske seje sploh niso
izvedeli, o čem se je moral
Demos posvetovati.
Da je šlo za nestrinjanje
posamičnih poslancev De-
mosa z imenovanjem magi-
stra Franca Pangerla za v. d.
direktorja Zavoda Golovec,
je pravzaprav postranska
stvar, čeprav zaradi nes-
klepčnosti zbora združenega
dela celjski poslanci o ime-
novanjih (na dnevnem redu
je bilo tudi imenovanje Emi-
lije Pešec za direktorico Za-
voda VVO Tončke Čečeve)
sploh niso odločali. Gre bolj
za to, da bi poslanci, ki se
s čim ne strinjajo, morali ve-
deti, da to lahko utemeljuje-
jo v razpravi pred sklepa-
njem. Ne pa, da kot užaljeni
otroci izginejo na »bojni po-
svet« - v tem času pa pride
do nesklepčnosti. Od vsega
na zadnjem zasedanju celj-
ske občinske skupščine je
namreč še najlažje razumeti
poslance zbora združenega
dela, ki so ob koncu zapušča-
li sejo - to pa utemeljevali
z obilico dela v svojih po-
djetjih.
IVANA STAMEJČIČ
Pomladanskjl
obrtni sejmi j
v Celju j
v soboto, 11. maia '
10. uri bodo na sej^i*
Zavoda SRC G^^
v Celju slovesno odpr^
pomladanske obrtne
me. Gre za sejemsko ^
nifestacijo, ki zdru^
šest zaokroženih saj!?
stojnih sejemskih prifj
tev, organizatorji pa J
nadeli vsebinsko gj
Vse na istem mestu iji j
istem času.
, Organizatorja, ZavM
ŠRC Golovec in mari^
sko podjetje Step, st^
za združevanje sejemsU
prireditev v spomladk
skem času odločila j
pred leti, letos pa so J
mom prvič nadeli ime K
mladanski obrtni seja
Tudi vsebinsko geslo Vj
na istem mestu in
istem času daje slutiti a
obiskovalci do 19. niai
ne bodo razočarani ^
ponudbo približno S
razstavljalcev in 150 ptj
dajalcev. Za šest sam^
stojnih sejemskih prirajj
tev - gre za sejme Vsej
otroke, Bio, A\4o in vzd«
ževanje. Človek in prosj
čas. Novosti za trgovicj
ter sejem široke potroj
nje - bo na voljo 20 tisoi
kvadratnih metrov raj
stavnih in prodajnih pc
vršin, v okviru sejma šii
ke. potrošnje pa organia
torji obljubljajo nakia
z ugodnimi sejemska
popusti.
IVANA STAMEJČI
Za okence pa ne
številko nazaj smo v No-
vem tedniku zapisali, da je
delo vrednota, dragocenost,
ki se je v zdajšnjem času že
skoraj z obupom oklepa ve-
čina delavcev. A vse kaže,
da je za manjšino delo in
predvsem zaposlitev še ved-
no nekaj samo po sebi raz-
umljivega, pravica, ki jo
lahko krojijo po svoji meri,
nihče pa jim je ne sme vzeti.
Drugače si skoraj ne more-
mo razložiti kadrovske pro-
blematike na sekretariatu za
notranje zadeve celjske obči-
ne. V zadnjih dveh mesecih
so se namreč upokojile 3 de-
lavke, po notranjih prerazpo-
reditvah pa sta ostali nezase-
deni dve delovni mesti. Gre
za refereneta za prijavno-
odjavno službo in osebne iz-
kaznice, delo pa obsega po-
slovanje s strankami in kar
je najhujše - je javno, za
okencem za stranke, na očeh
vseh 55 do 60 tisoč ljudi, ki
se letno po svojih opravkih
oglasijo v upravnih organih
občine. In ker v občinski hiši
kljub temu, da se sicer pri-
pravlja spisek delavcev, ki
ne izpolnjujejo normativov
za polno zaposlitev, ni našlo
notranjih rezerv, so v sekre-
tariatu za notranje zadeve za-
prosili izvršni svet za »nado-
mestno zaposlitev dveh pri-
pravnikov s peto stopnjo izo-
brazbe za določen čas ew
leta«.
Od tukaj naprej pa ni i
več tako gladko - in prav
tako! Zaposlitev priprav:
kov za določen čas bi h
konec koncev le začasna i
šitev, v obrazložitvi
zahteve pa sekretariat za J
tranje zadeve poudarja, da
potrebno delo za okenci ui
diti trajno, za delo s stranls
mi pa najti primerne (priji
ne in sposobne) ljudi. W
zaradi tega eksperimfl
s starimi delavkami ne bil
prijjoročljiv.
Člani izvršnega sveta i
s tem v večini niso strinja
Silvester Drevenšek, zada
žen za kadre in krgjevi
skupnosti v občini Celje.)
ponudil rešitev - »so w
prijazne in luštne deklice |
krajevnih skupnostih, ki
ob svojem tajniškem dej
lahko opravljale tudi to
menil - a to vsekakor ne ff"!
re biti trajna rešitev. ,
Izvršni svet se je -
v razmislek tistim delavk^
ki se bodo znašle na spis'
zaposlenih s premalo delo
nimi obveznostmi - odlo^
da znotraj hiše še enkrat
iščejo vse možnosti za P»
razporeditev potem pa J
dokončno sklepala kooff
nacija izvršnega sveta, .j
IVANA STAMEJC
Davek na hiše
Na torkovi seji žalskega izvršnega sveta so potrdil'
predlagano povprečno gradbeno ceno, ki znaša 9400 d'"
in se med letom valorizira v skladu z indeksom rasti cen
na drobno v Sloveniji.	.
Povprečna gradbena cena je med drugim bistveni o®
davčne osnove pri davku od premoženja na posest staVP^
Ker je bilo pred časom v žalski skupščini veliko poler"'^
o tem, koliko bodo morali ljudje odšteti za davek o"
premoženja, so na izvršnem svetu pripravili nekaj ko^
kretnih izračunov davka od premoženja na posest stav^
pri povprečni gradbeni ceni 9400 din. Za hišo, vseljeno
1956, površine 175,8m^ (145,2m^ stanovanjske površine'"
30,5 m^ kleti) bo moral lastnik odšteti 210 din davka- ^^
meri hiša 238,8 m^ površine (218.8 m' stanovanjske po^"^,
šine in 20 m^ kleti), vseljena je bila leta 1976, bo dave^
znašal 4201 dinar. In še primer za stavbo, vseljeno Iv
1980: 200m^ površine (175 m^ stanovanjske površine
25 m^ kleti) v tem primeru znaša davek 1458 dinaO^^^
Davek od premoženja na posest stavbe se plačuje sai^
v primeru, ko je kvadratura večja od 160 m^.	^
vedno v središču dogajanj
^PKI
9. MAJ 1991 - STRAN 3
eiovek in dostojanstvo
^ Q je zares začelo zadnje deja-
gcenarij je malo spremenjen,
je bolj kriv za to, kar zdaj pre-
i/I kar slutimo kot brezobzir-
j-gzplet jugoslovanske krize?
^'^litiki oziroma politika ali tudi
I go poslušni plenilci in najbolj
še tako necivilizacijskih
i „Qcionalšovinizma, pa naj priha-
Beograda, Zagreba, Ljubljane,
'tine al' ^^ drugod, je do nasilja in
arrjo neoster ovinek. Zgodovina,
^ \epač dogaja, ni za vse ljudi in
V enako dobra učiteljica. Jugo-
,nstvo je pokopano, bratstvo in
"most tudi. A pokopana je neka viš-
iloblja kulturna, civilizacijska
^lota - človekovo dostojanstvo.
je zmeraj človek, šele potem
fiegova nacionalna pripadnost, po-
in versko prepričanje, barva
t^e res, da je modrost vrednejša
(jiJa, a če modrosti ni, zlorabljajo
Ijiidje smo pogostoma toliko ča-
mrnodri, da nas spametuje šele sila.
. i^ot da bodo posamezne politike
mslaviji šele sedaj doumele, kaj je
j^ij naravne narodove želje po sa-
fiojnosti in potrjevanju lastne iden-
je, kaj pa sta mržnja in sovraštvo
jjijdi drugačnih nacionalnosti. Na-
0 bi bilo valiti izključno odgovor-
^za državljansko vojno v Jugosla-
in za povsem razviden nacionalšo-
jiem v vseh delih države samo ali
jučno na Slobodana Miloševiča,
Borisa Joviča, konservativne kroge
v JLA ali na tiste, ki se na hitro poisto-
vetijo z vsako politiko, samo da je na
oblasti. Vendar vsaka razumna politič-
na analiza zadnjih mesecev v Jugosla-
viji nikakor ne bo mogla mimo odgo-
vornosti Beograda - republiškega in
zveznega, kar seveda ne pomeni, da si
vsi drugi lahko umijejo roke kar tako.
Navsezadnje je današnje žrtve na Hr-
vaškem napovedalo najprej Kosovo,
nakar dokončno Knin. Tudi načelnik
generalštaba JLA Blagoje Adžič, ki so
mu ustaši med vojno zverinsko ubili
vse najdražje, se bo moral vprašati, kje
je že naredil napako in kje je ne bi
smel ponoviti. Kajti izvirni greh ni
v novi hrvaški demokraciji.
KOMENTIRAMO
Seveda, je pa tudi.
In v tem dejstvu, da so vsi naciona-
lizmi kot otroci podobni očetu, lahko
Slovenija poišče dobro izkušnjo. Ni
res, da so črni oblaki nad Jugoslavijo
tako zelo daleč od Slovenije. Narobe.
Ne samo, da prekrivajo Slovenijo, tudi
Slovenija jih je pomagala razsejati
- s tem, kako se razgalja. Zadnji tedni
nič več ne prikrivajo radikalne različ-
nosti, predvsem politične in ideološke,
ki je začela zastrupljati odnose med
ljudmi v Sloveniji. Od velike spravne
maše na Kočevskem Rogu je menda
poteklo že toliko časa, da krščanska
demokracija Lojzeta Peterleta javno
nasprotuje državnemu praznovanju
27. aprila, z njo pa enako ravna Ljud-
ska stranka Ivana Omana. Ljudje se
izzivajo in sovražijo, ker drugače misli-
jo, v tipični provincialni miselnosti pa
uživajo, če drug drugemu jemljejo člo-
veško dostojanstvo. Nikoli prej v po-
vojni slovenski zgodovini ni bilo toli-
ko oživljenih spominov na konflikt
med belogardizmom in partizan-
stvom. In nikoli doslej tako hotenega
podcenjevanja partizanstva.
Najbrž je morala zgodovina sloven-
skega naroda popisati tudi te strani.
Toda naj ne bo to začetek nove ideolo-
ške zaslepljenosti, ki se lahko spet
sprevrže v izkopavanje grobov - kot
na Hrvaškem. Prepiri v novi demokra-
ciji in v slovenski vladi naj kar sprem-
ljajo naše življenje. Toda kdor ni spre-
gledal pri zahajajočem soncu, mu ne
bo pomagal tudi sončni vzhod. Odgo-
vornost zdajšnje politike, pozicije in
opozicije, če res ve, kaj za Slovenijo
pomeni osamosvojitev, je mnogo več-
ja, kot je bila to kdajkoli v zgodovini
Slovenije in slovenskega naroda. Zad-
nji ukrepi vlade so obet. Toda Sloveni-
ja zdaj zelo potrebuje tudi odgovor-
nost do človekovega dostojanstva in
modro distanco do vsake politike, ki
bi hotela Slovenijo prekriti s topoum-
no ideološko mrežo.
No, kako te reči razumemo na celj-
skem območju, bo na primer pokazal
zakon o državljanstvu.
JOŽE VOLFAND
Mozirjani brez
ibčinskega
iraznika
Pretekli teden so v mo-
irski občini pripravili
upravo o pomenu, času
načinu praznovanja
liinskega praznika,
»slej so Mozirjani praz-
»vali svoj občinski
raznik 12. septembra
spomin na začasno
ivoboditev Zgornje Sa-
mske doline, veliko
levilo udeležencev in
toča razprava na okro-
li mizi pa sta pokazala
i velika razhajanja
mnenjih.
Okroglo mizo so pripra-
fili na pobudo Demoso-
fih skupščinskih poslan-
cev, ki že dalj časa opo-
oijajo, da datum prazno-
^ja ni primeren in da se
jfvne tako daljni prete-
klosti dogajalo marsikaj,
^ ni vredno praznovati,
'seskozi pa so poudarja-
ida ne zanikajo pomena
-^odnoosvobodilnega
^ia. Borci, ki se ob teh
jl^pravah počutijo naj-
eli prizadete, pa menijo,
«so bile v vojni polože-
korenine slovenske dr-
^vnosti in da tega ne bi
zanemariti.
Razprave so pokazale,
J vse prizadete na tak-
ali drugačen način
Jmeni preteklost, zato
^.bili mnenja, da jo mo-
strokovnjaki in zgo-
Jnarji dokončno razči-
''1 V pogovorih o bodo-
občinskem prazniku
se pojavlja še dodatna
^va, saj zaenkrat še ni
v kaj bo prinesla no-
Slovenska zakonodaja.
Največja težava v mo-
^^^ki občini je, da Zgor-
J^savinjčani nimajo da-
s katerim bi se vsi
"•Jentificirali. Tako bodo
ali bodo letos Mo-
^ani praznovali občin-
J praznik in kdaj bo to,
."^Pravljali še poslanci
""^^inski skupščini.
,	U.K.
Novo vodstvo, stari problemi
¥.tl. airektorja Konusa Je Feliks Lorliek
Konjiški Konus ima novo
vodstvo. Delavski svet je za
vršilca dolžnosti glavnega di-
rektorja imenoval dosedanje-
ga pomočnika generalnega di-
rektorja za marketing in fi-
nance Feliksa Lorbeka. Prejš-
nji glavni direktor Jure Po-
kom je postal svetovalec
glavnega direktorja, ki mu
pri delu pomaga tudi poslov-
ni svet.
Vanj je delavski svet imeno-
val dva zunanja člana: pred-
sednika konjiškega izvršnega
sveta Rudija Petana in pred-
stavnika banke Borisa Mihel-
čiča, ter dva člana iz Konusa:
Frai^a Čuješa in Slavka Prel-
ca. Član poslovnega sveta je
tudi vršilec dolžnosti glavnega
direktoija Feliks Lorbek. Po-
slovni svet oblikuje glavne
smeri razvoja holdinga, njego-
va dolžnost pa je tudi, da v še-
stih mesecih poišče novega
glavnega direktoija.
Novo vodstvo vsaj sprva ča-
kajo stari problemi. Eden tež-
jih so gotovo likvidnostne raz-
mere. »Plačil z domačega trga
skoraj ni - ne iz Hrvaške, ne iz
Makedonije in Srbije, žal tudi
Slovenija ni med dobrimi plač-
niki. Krovno podjetje seje vče-
raj po dolgem času deblokira-
lo. Obremenitve so v različnih
deležih prevzele posamezne
družbe z omejeno odgovor-
nostjo. To pomeni, da se štetje
začne znova. V naslednjih
dveh mesecih nas čaka težko
delo. Kolikor je mogoče, se
moramo deblokirati sami, so-
časno pa najti skup^ z banko
in republiko denar za dokapi-
talizacijo. Za najnujnejše po-
trebujemo 15 do 20 milijonov
nemških mark dinarske proti-
vrednosti,« pojasnjuje trenut-
ne razmere v Konusu Feliks
Lorbek. Zaradi negotovega ju-
goslovanskega trga in nejasno-
sti o finančnem poslovanju
v primeru osamosvojitve Slo-
venije ostaja še najbolj zane-
sljiv vir dohodka izvoz. Konec
preteklega leta so izvozili 45
odstotkov proizvodnje, letos bi
morali doseči 60 odstotkov.
V zadnjih dveh mesecih jim to
ne uspeva.
Konus tako kot večino dru-
gih podjetij bremenijo tudi
presežni delavci. »Problem že-
limo razrešiti na najmanj boleč
način,« pravi Feliks Lorbek.
Trenutno je pri 1453 zaposle-
nih še 172 ljudi preveč. Tako
kot doslej jim nameravajo po-
magati z odpravninami in do-
kupi let, a za to je potreben
denar. Tega pa ni dovolj.
MILENA B. POKLIČ
Kam gre Rigelnik?
ŠušUa se, da kandidira za predsednika
slovenske GZ
Na zadnjem zasedanju od-
bora območne gospodarske
zbornice za velenjsko in
mozirsko občino so poveda-
li, da je bivši predsednik
poslovodnega odbora kon-
cema Gorenje Herman Ri-
gelnik (po kuloarskih govo-
ricah) eden izmed kandida-
tov za predsednika Gospo-
darske zbornice Slovenije.
Zaenkrat je najresnejši
kandidat za predsednika re-
publiške Gospodarske zbor-
nice sedanji podpredsednik
Feri Horvat, vendar so go-
spodarstveniki v Velenju iz-
razili bojazen, da Horvat ne
bo sprejel ponujenega me-
sta. V tem primeru, so se od-
ločili člani območne gospo-
darske zbornice, podpirajo
kandidaturo Hermana Rigel-
nika.
Na seji so spregovorili tudi
o odnosu med gospodarsko
zbornico in republiško vla-
do. Menili so, da so gospo-
darstveniki premalo upošte-
vani, in da se zdi, kot da je
gospodarska zbornica moteč
faktor v odnosu do vlade. To
je tudi nekaj vzrokov, zaradi
katerih je odstopil bivši
predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije Tomaž
Košir.
Na seji odbora območne
gospodarske zbornice so čla-
ni razpravljali še o osnutku
zakona o privatizaciji. Zaen-
krat ni jasno, ali ga bodo le
dopolnili s predlogi Jeffreyja
Sachsa ali pa se bo razprava
o zakonu začela na novo.
Kljub temu so sprejeli nekaj
sklepov, kijih bodo posredo-
vali kot mnenja republiški
gospodarski zbornici. V Ve-
lenju menijo, da bi bilo po-
trebno že obstoječi osnutek
le dopolniti, nikakor ne bi
smeli začeti nove razprave,
v zakonu pa ne bi smelo biti
datumskih omejitev za do-
končno privatizacijo podje-
tij. Leto 1993, kije predvide-
no kot zadnji datum v seda-
njem osnutku zakona, po
mnenju velenjskih in mozir-
skih gospodarstvenikov po-
meni že v osnovi negativno
izhodišče za pogajanja. Člani
odbora območne gospodar-
ske zbornice so tudi poudari-
h, da bi morah neobdavčeni
deleži, ki jih namenjajo za
dokapitalizacijo, obvezno
ostati v podje^u.
URŠKA KOLENC
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
Operacija priznanje
»Neuradno in iz dobro obveščenih krogov« se je pred
dnevi izvedelo, da se Washington pripravlja na »dvotirno«
politiko do Sovjetske zveze. Takšne tipične diplomatske
fraze so stalnica mednarodne politične prakse, zato naj ne
bi zbujale prevelike pozornosti. Vendar časi so se spreme-
nili: od malo drugače zamenjanega besednega reda, od
postavitve vejic, oklepajev in narekovajev, se lahko kuje
politični in diplomatski kapital.
Beseda »dvotirno« pomeni, da se bo Busheva admini-
stracija z Moskvo še naprej pogovarjala o obrambni ozi-
roma zunanji politiki, da pa se bo glede vprašanja vlaganj,
trgovanja in drugih gospodarskih stikov čedalje bolj pove-
zovala s posameznimi republikami. To je seveda čisto
nekaj drugega od naklonjenosti pred dobrim letom dni, ko
je premierka Kazimira Prunskiene po razglasitvi neodvis-
nosti Litve 13. marca lani, hodila po takšna zagotovila
v ZDA, Kanado in še nekatere zahodne države, pa je bil
denimo Bushev sprejem hladen, morda nekaj malega več
od sprehoda iz ene dvorane Bele hiše v drugo pri čemer je
»simpatiziral z odločnim litovskim narodom«. Naši slo-
venski vladni predstavniki niso prišli niti tako daleč, spre-
jeti so bili od ne odločilno vplivnih uslužbencev admini-
stracije in vlad, senatorjev, na strankarski ravni, od glavne
urednice Newsweeka itn. Za uradno potrditev oznake
»dvotirno« kot diplomatskega dobitka, bi Dimitrij Rupel
morda obril tudi brado (Litva je vendar že nekoč bila
suverena država).
Priznanje in priznanje: Novo ameriško stališče do balti-
ških republik je gotovo priznanje novega stanja v Sovjet-
ski zvezi, večje samostojnosti republik oziroma neodvis-
nosti, ki so jo med drugim baltski narodi izglasovali tudi
na svojem plebiscitu (ki pa ga Kremelj ne priznava).
Takšno stališče pa še ne pomeni dejanskega priznanja
Litve, Estonije in Latvije kot suverenih držav (čeprav bi
po logiki lahko razumeli, da jih priznavajo, s tem ko ZDA
nikoli niso priznale priključitve teh republik k Sovjetski
zvezi (s tajnim sporazumom Molotov-Ribbentrop leta
1939).
Toda to bi vendarle pomenilo, da bi Američani recimo
v Vilniusu imeli svoje veleposlaništvo, ali da bi najvišjo
obliko diplomatskega zastopanja v tujini (ambasado, kon-
zulat) Litovci na primer imeli v Washingtonu. Seveda pa je
to samo ena in niti ne najbolj pomembna oblika priznanja
neke države. Priznanje, tisto najbolj pravo, je članstvo
v najpomembnejši svetovni mednarodni organizaciji,
v OZN, pa v KEVS-u itn. Končni cilj zunanje politične
strategije Republike Slovenije je prav to, članstvo v OZN
kot suverene države. Priznanje, ki ima po večini razlag
v mednarodnem pravu samo deklarativni pomen, dejan-
sko pomeni, da neka država v prepletenih mednarodnih
stikih ekonomske in politične neodvisnosti v mednarodni
skupnosti lahko ži\ii normalno življerpe. To seveda ni
mogoče, če seji te možnosti z blokadami, izolacijo, skratka
z nepriznavanjem, odreklo.
Ovire: Dejstvo, da Baltiške države še niso članice OZN
in da nič kaj spodbudno ne kaže za Slovenijo po 26. juniju,
ko naj bi potekel plebiscitni rok za popolno osamosvoji-
tev, lahko razdehmo na zunanje in notranje. Med prve
velja šteti obči duh in razpoloženje v mednarodni skupno-
sti, kar najbolj aktualno preveva helsinška listina s KEVS-
a leta 1976 in govori o načelu nedotakljivosti meja, oze-
meljske celovitosti in načelu suverenosti obstoječih držav,
preslikava teh načel pa velja tudi za ves svet v okviru
OZN, kjer so ta načela porazdeljena v po členih ustanove
listine in drugih dokumentih. Na drugi strani te globalne
zavorne maksimime pa je načelo samoodločbe narodov,
katere upoštevanje seveda mora pomeniti, daje nastanek
in razpad države vedno mogoč, vendar pa naj bi do tega
prišlo sporazumno. Seveda pa praksa kaže drugače od
dokumentov in do svojih držav seje prihajalo tudi z voj-
nami.
Na ta način, v dotiku s svežimi primeri, je to bilo v afri-
škem kolonialnem osvobajanju, z odcepitvijo recimo v pri-
meril Bangladeša pred 20^ leti, sporazumno pa recimo
z ločenjem Norveške od Švedske, Islandije od Danske,
sporazumno pa so se osamnosvojile tudi nekatere kolo-
nije. V nasprotju s konservativno-ohranjevalno doktrino
nameščenosti držav in teritorialnih razmerij tam živečih
narodov, pa seje zdelo »povsem logično, da seje uvelja-
vilo soglasje brez zadržkov«, da Nemčija spet postane
samo ena država in da bo končno treba tudi Palestincem
»najti« državo.
Med glavne ovire poleg globalne zavore za priznavanje
baltskih in slovenske samoodločbe, gre šteti strah pred
nepredvidljivimi ekonomskimi posledicami razpada obeh
večnacionalnih evropskih držav, strah pred vplivi in veriž-
nimi reakcijami na dogajanja v državah, kjer se izražajo
močna regionalistična, avtonomistična in separatistična
gibanja, kamor sodi tudi veliko evropskih držav (Korzika,
Severna Irska, Ukrajina...), strah EGS pred težavami
v procesu združevanja, strah pred, ovirami svobodnega
pretoka blaga in kapitala na morebitnih novih večih mejah
na Balkanu itn.
Čas po dnevu D: Nič manjše ovire za priznanje pa so
notranje, kjer gre za povsem konsistentna pravna dejstva:
kljub temu, da so se baltiške države proglasile za neod-
visne in suverene, pa še niso države po mednarodnem
pravu. Izpolnjujejo namreč samo dva pogoja: im^o ozem-
lje in imajo narod, nimajo pa še efektivne oblasti. Medna-
rodno pravo kot tretji nujni pogoj določa, da »organizirana
oblast v državi deluje neodvisno od druge oblasti. Litva je
sprejela (ali pa jih še namerava) nekaj podobnih nosilnih
zakonov osamosvojitve (kjer seje Kremelj že deklariral, da
jih ne priznava) kot nedavno Slovenija. To so zakoni o kre-
ditno-monetarni politiki, o vojaški dolžnosti m zunanjih
zadevah, s katerimi bi se naj dokončno odklopih od zvez-
nega pravnega sistema in prevzeli efektivno oblast.
Zaenkrat je to samo še napoved za stanje po 26. juniju (v
primeru Slovenije, Litva kot ta dan D razume že 13. marec
1990), prva, ki bo to morala priznati, da bodo potem
»hiteli« tudi drugi, bo morala biti Jugoslavija, oziroma
v baltiškem primeru Moskva. Najpomembnejši in odlo-
čilni člen tega priznanja, ki bo odločal o preživetju tudi
vseh ostalih elementov efektivne oblasti je tisti, ki se
nanaša na vojsko.
^tlo Plus,
^eč kot drugi!
Novi mostovi in iiiša
Še pred prazniki so na Ljubnem slavnostno predali namenu
dva nova mosta, hkrati pa so predali namenu tudi hišo Mar-
jana Rakuna, ki jo je zgradil Rudnik lignita Velenje.
Savinjski most, ki vodi na cesto Ljubno-Luče, so Vegradovi
delavci zgradili iz sredstev solidarnostnega sklada v mozirski
občini. Dolžina betonskega mostu je 38, širina 5 metrov, nosil-
nost pa je 35 ton, celotna investicija pa je znašala približno
4 milijone dinaijev. Republiški minister za trg in splošne gospo-
darske zadeve Maks Bastl, ki je most odprl, je med drugim
povedal, da se bo osebno zavzel za čimprejšnjo gradnjo ceste
Ljubno-Luče. Drugi, Petočki most pa je financirala Karitas,
skupna investicija pa je pribhžno 750 tisoč dinaijev. Most pove-
zuje kr^ane s cesto Ljubno-Rastke, dolg je 14 in širok 3,20
metrov. Med gosti na Ljubnem je bil tudi predsednik izvršnega
sveta Moziije, ki je med drugim omenil, da Zgornjesavinjčane
poplava razdružuje, namesto da bi jih združila. Le če bi vsi
skupaj enotno nastopili, bi po mnenju Božiča lahko računali na
širšo slovensko pomoč. Branko Maček, predstavnik Karitasa, ki
je most odprl, pa je obljubil še nadaljnjo pomoč te organizacije,
ki se je pri odpravljanju posledic poplave že zelo izkazala. U.K.
4. STRAN - 9. MAJ 1991

Trojezičnost slovenske kulture
Sodelovanfe Celja s Slovenci na avstrijskem Koroškem
Na pobudo Delavske univerze je
v ponedeljek dopoldne Celje obi-
skal rektor Katoliškega doma pro-
svete v Tinjah na avstrijskem Ko-
roškem Jože Kopeinig s sodelavce-
ma. Šlo je za nadaljevanje sredi
januarja začetih pogovorov o mož-
nostih kulturnega, izobraževalne-
ga in turističnega sodelovanja Slo-
vencev znotraj in izven meja ma-
tične domovine.
Osnova takšnega sodelovanja mo-
ra biti medsebojno spoznavanje, iz-
menjava izobraževalnih programov
in različnih razstav ter predstavitev.
Pogovori o sodelovanju in izmenja-
vi različnih prireditev med Slovenci
v domovini in zamejstvu so zasno-
vani v duhu Svetovnejga slovenske-
ga kongresa in predvidevajo pove-
zovanje na kulturnem in izobraže-
valnem področju, prav tako pa tudi
v turizmu in gospodarstvu. A za do-
bro sodelovanje, ki ga želijo Celjani
splesti s Katoliškim domom prosve-
te v Tinjah in celotno avstrijsko Ko-
roško, je potrebno predvsem med-
sebojno poznavanje in razumeva-
nje. Prav zaradi tega so si za prve
naloge zadali pripravo predstavitve
Celovšekga zvona v Celju in organi-
zacijo dvodnevnih seminarjev turi-
stičnih vodnikov in učiteljev nem-
škega jezika v Tinjah.
Predvidoma jeseni naj bi se Celje
podrobno predstavilo rojakom in
tudi Avstrijcem v Tinah. Že za čas
poletnih počitnic pa razmišljajo
o pripravi tečajev učenja tujih jezi-
kov. Gre za to, da bi morali v Slove-
niji nemščino priznavati kot jezik
sosedov in se je učiti ne zgolj zaradi
lažjega kupovanja v obmejnih av-
strijskih krajih, kot je slikovito po-
jasnil predstavnik dela Katoliške
akcije ampak predvsem zaradi tega,
ker je vsa slovenska kultura zasno-
vana na trojezični osnovi. V prete-
klosti sta se v slovenskem kultur-
nem ustvarjanju s slovenščino pre-
pletali tudi nemščina in latinščina
in tega se Slovencem ni treba sra-
movati.
Drugo, prav tako pomembno so-
delovanje pa Celjani in zamejski
Slovenci vidijo v turizmu. Pobudo
celjskega Kompasa, da bi skupaj
z rojaki v Tinjah pripravili seminar
za turistične vodinike, je rektor Ka-
toliškega doma prosvete Jože Ko-
peinig z veseljem sprejel, v Celju pa
so obljubili, da bodo v kar najkraj-
šem času pripravili predlog najzani-
mivejših kulturno-turističnih poto-
vanj po Sloveniji. Za piko na i pa
bodo poskrbeli v celovški Mohorje-
vi družbi, kjer naj bi predvidoma
izdali dva turistična prospekta
- o zanimivostih avstrijske Koroške
in Slovenije.
IVANA STAMEJČIČ
Rupel in Pirnat v Rogaški
Osamosvajanje Slovenije, vračanje odvzetega pre-
moženja, pokojnine in položaj upokojencev bodo
glavne teme pogovora, ki bo prihodnjo nedeljo, 12.
maja, v Rogaški Slatini. Okroglo mizo pripravlja Slo-
venska demokratična zveza občine Šmaije. Vse
občane vabijo, da se pogovora udeležijo in pripravijo
vprašanja za oba gosta, ministra za zunanje zadeve dr.
Dimitrija Rupla (SDZ) in za pravosodje in upravo dr.
Rajka Pirnata (SDZ). Pogovor z ministroma bo ob 10.
uri v kinodvorani Zdravilišča.
BJ
Dražje komunalne storitve
Konjiški izvršni svet je na zadnji seji sprejel nove cene
komunalnih storitev, ki bodo veljale od 1. junija. Čeprav
je predloge Komunalnega podjetja prepolovil, so poviša-
nja cen vseeno občutna.
Gospodinjstva bodo morala plačevati kubični meter
vode po 6,20 dinarjev namesto 3,90, industrija pa 18 dinar-
jev namesto dosedanjih 13 dinaijev. Kanalščina se je
podražila za 40 odstotkov, odvoz smeti pa za 50 odstotkov.
Gospodinjstva bodo plačevala 1,20 dinarja po kvadratnem
metru, industrija pa 2,98 dinaijev.	MBP
IZJAVE. MNENJA...
Srečko Čater, predstav-
nik sindikatov, v govoru 1.
maja pri Šmiglovi zidanici:
»Za nami so porodne teža-
ve rojevajoče se demokraci-
je, ki je z dosedanjimi rezul-
tati najbolj razočarala vse, ki
smo se iz leta v leto borili za
to, da bi lahko razmišljali
s svojo glavo. Razočarala je
vse tiste, ki smo pričakovali
uresničitev socialnih progra-
mov strank, ki smo jim omo-
gočili prihod na oblast in jim
dali mandat za reševanje na-
kopičenih težav. Položaj de-
lavca je danes bistveno slab-
ši, kot je bil pred rojstvom
demokracije. S tem seveda
ne mislim trditi, da je za to
kriva demokracija, kajti le-ta
je žal samo deklarirana, saj
se je odločanje o usodi delav-
ca samo preneslo iz zgradbe
CK v Poljče. O tem, ali ni
morda partijsko enoumje za-
menjalo Demosovo maloum-
je, se lahko odločite na osno-
vi rezultatov. Kažejo se
v strahovitem padcu stan-
darda, porastu nezaposleno-
sti, dnevni devalvaciji social-
nih pravic, ceni dela, ki je
pod ravnijo večine afriških
držav, nerazumnem poveče-
vanju državne uprave, vzdr-
ževanju stotnij policijskih
ovaduhov, oboroževanju
preko dejanskih možnosti
našega gospodarstva in še
s čim. Mar si lahko kdor koli,
ne glede na strankarsko pri-
padnost, zamišlja, da bomo
prišli v Evropo z nagim in
bosim delavcem in lačnimi
otroki, zavarovani s kordoni
vojske in policijskih ovadu-
hov? Mi ne želimo v Evropo.
Tja hodijo naši delavci že de-
setletja. Mi želimo, da pride
Evropa k nam in da postane-
mo njen del, saj imamo za to
dovolj znanja in sposob-
nosti.«
Muharem Bolič, direktor
Vegrada:
»Pri nas trenutno spreje-
mamo dva zakona. Zakon
o denacionalizaciji naj bi po-
pravil krivice, storjene pred
40 leti, z zakonom o privati-
zaciji pa delamo krivice de-
lavcem, ki so 40 let delali in
ustvarjali. Na Japonskem
skozi delo ustvarjajo ljube-
zen do delavca, mi pa v veli-
ki meri in v ljubezni do de-
lavca ljudi »flancamo«, da
delamo zanje, pa nismo nič
naredili. Delavci bodo mora-
li delati še 40 let, da bo prišla
lastnina v prave roke. V tej
ljubezni do delavcev smo
ustvarili določen intelektual-
ni potencial, ki se boji delav-
cev in samoupravljanja.«
Za lastno zhornico
Najvišje priznanje za Društvo metllclnsklh sester In
zdravstvenih tehnikov Celje
Najvišje priznanje, ki ga
v svoji stroki lahko prejme-
jo medicinske sestre, je le-
tos Zveza društev medicin-
skih sester Slovenije pode-
lila celjskemu društvu. Pre-
jele so ga za svoj izjemen
prispevek pri pomoči ob po-
plavi, ki je jeseni prizadela
naše območje. Zlati znak so
jim slovesno podelili v to-
rek na skupščini celjskega
društva, ki so jo združili
s slovesnostjo ob 12. maju,
svetovnem dnevu medicin-
skih sester.
Kot je v Društvu medicin-
skih sester in zdravstvenih
tehnikov Celje že navada, so
tudi tokratno srečanje zdru-
žili z izobraževanjem. Medi-
cinske sestre Milica Marko-
vič, Vida Zupane in Viktori-
ja Rehar so predstavile
Evropski kongres zdravstve-
ne nege, ki je bil nedavno
v Essnu. Njihova udeležba
na tem kongresu je potrdila,
da po strokovnosti na svo-
jem področju prav nič ne za-
ostajajo za Evropo. Žal pa to
ni mogoče trditi za samo
zdravstveno nego. »Zdrav-
stvena nega je stroka, ki jo
lahko dobro organizira in vo-
di samo tisti, ki jo opravlja.
Medicinske sestre pa v na-
šem zdravstvu še vedno ni-
mamo prave samostojnosti,
tako tudi ni čudno, da se
vedno nekako najde denar
za razhčne aparature, zmanj-
ka pa ga za nego, za tako ba-
nalne stvari, kot so rjuhe,
brisače ali rokavice. Pa no-
bena tehnika ne more zame-
njati medicinske sestre,«
pravi predsednica društva
Olga Nezman.
Razmere in potrebe silijo
slovenske medicinske sestre
predvsem v dvoje prizade-
vanj: za pričetek visokošol-
skega izobraževanja ter za
ustanovitev lastne zbornice.
»Upamo, da se bodo prve
sestre lahko vpisale na dru-
go stopnjo že v jeseni. Pro-
gram nam je izredno hitro
priznalo evropsko združenje
ICN, pri nas pa se vedno naj-
de kdo, ki njegovo oživitev
zavre. Verjamem, da bo
množica več kot 10 tisoč se-
ster in tehnikov v Sloveniji
preko Zveze, s katero vsi so-
delujemo, to tudi speljala do
konca. Brez tega ne moremo
v prihodnje stoletje, poudar-
ja nujnost izobraževanja se-
ster na najvišji stopnji Olga
Nezman. Celjsko društvo,
v katerem je 1115 članov, ve-
čino svojega dela namenja
prav izobraževanju.
MILENA B. POKLIČ
Denar v cest^
v laški občini se i
izteka četrti občinsk^
moprispevek, v kgt <
so od leta 1987 zbiral^
drugi odstotek neto o'^^
nih dohodkov in
prihodkov občanov f
nar, zbran s samoprig^
kom, pa Laščani na^
njajo za gradnjo
objektov ter zdravs^
nih, komunalnih in y
gih infrastrukturnih^
jektov.	"
Na ponedeljkovi seiji
škega izvršnega sveV
člani občinske vlade J
drugim obravnavali t^
informacijo o uresniče^;
nju nalog referendu!
skega programa v lan^
drugi polovici leta in l
tošnjem prvem tromeJ
ju. V tem obdobju .
skupno zbrali nekaj mj,
kot 7 milijonov 850 ti^
dinarjev, denar pa so va
loti namenili za gradu,
zdravstvenih, komun^
nih in drugih infrastrui
turnih objektov. Na p;
sebnem žiro računu pa,
v Laškem deponiranj
675 tisoč dinarjev, s
moprispevkom zbranj
v lanski prvi polovici
in namenjenih za plačij
projekta in ostale doku
mentacije za gradnjo oi
novne šole v Debru.
Glede na poročila o p«
rabi s samoprispevkon
zbranega denarja v zai
njih devetih mesecih,
so jih izdelali v večini
ških krajevnih skupno?
je razvidno, da so naj\
denarja namenili za vzi
ževanje in obnavljat)
cest. Ob tem pa so v oh
ni skladno s programi p
sameznih krajevd
skupnosti denar namt
njali še za sanacijo pl
zov, urejanje večnamei
skih prostorov v kraje
nih skupnostih, Zdra
stveni dom Radeče M
razvoj vodovodnega in^
lefonskega omrežja.
BORZA
Primeri kotiranja
obveznic na YU borzi
Piše Darja Orožim
V uvodnem prispevku
o delovanju naše borze sem
predstavila sestavo tečajnice
Jugoslovanske borze vred-
nostnih papirjev d.d. v Ljub-
ljani, za lažjo predstavo pa
danes objavljamo dva prime-
ra kotiranja obveznic na bor-
zi. Oba primera, za Pivovar-
no Laško in za obveznice Re-
publike Slovenije 2, se nana-
šata na uradno tečajnico Ju-
goslovanske borze na dan 18.
4. 1991, ko je bil enotni tečaj
za obveznice Pivovarne La-
ško 102%, za obveznice Re-
publike Slovenije 2 pa 83%.
Primer 1:
Obveznice Pivovarne La-
ško so izdane v apoenih po
500 in 1000 DEM. Najmanjši
apoen (1 lot) te obveznice je
500 DEM. Kotacija 100% po-
meni, da je bila cena te ob-
veznice na določen datum
enaka nominalni, to je 500
DEM.
Kotacija 102% (na dan 18.
4.) pa pomeni, daje bila cena
tega dne 3% nad nominalno,
to je 510 DEM.
Primer 2:
Obveznice Republike Slo-
venije 2 so izdane v apoenih
po 1000 in 10.000 DEM. Naj-
manjši apoen (1 lot) je pri tej
obveznici 1000 DEM. Ta ob-
veznica kotira v letošnjem
letu vedno pod 100%. Kota-
cija v uradni tečajnici št. 30
dne 18. 4. 1991 je bila za to
obveznico 83%.
To pomeni, da je bila cena
obveznice ta dan 17% nižja
od nominalne, to je 830
DEM.
V zadnji koloni (D in P) pri
tej obveznici pomeni 86% pri
D, da so bili borzni posredni-
ki (oz. njihovi kupci) pri-
pravljeni kupiti obveznice še
po ceni 86% (kljub temu, da
je bil enotni tečaj 83%), ven-
dar do sklenitve kupčije ni
prišlo, ker borzni posrednik
obveznice ni hotel prodati za
manj kot 90,5%.
Uradna tečajnica nam si-
cer nudi hiter pregled doga-
janj na borzi glede cen, ima
pa to pomanjkljivost, da
nam ne pove, s kolikim šte-
vilom obveznic (lotov) in del-
nic seje trgovalo. Cena posa-
meznega vrednostnega pa-
pirja se namreč spremeni, če
je bilo trgovanje z enim sa-
mim lotom ali pa s 1000 loti.
Ti podatki (okvirni) pa so na
voljo pri posameznem borz-
nem posredniku.

8. MAJ 1991 - STRAN 5
0rei reorganizacije
, dobrim mesecem dni je začel veljati zakon
^ . dih-	zakonu pa se organizacije družbenih
-^^ nosti preoblikujejo v zavode. Po posameznih
na Celjskem se zdaj izvršni sveti in ponekod
ypščine ukvarjajo z dajanjem soglasij k statu-
'tn'^' 1 sklepom. To je bilo tudi eno izmed vprašanj na
zasedanju žalskega izvršnega sveta.
ni žalskega izvršnega sveta naj bi v začetku tedna
soglasja k statutarnim sklepom občinski matični
'''"žnici. domu upokojencev na Polzeli, centru za
Ino delo, vzgojnoizobraževalni organizaciji Žalec
!^'Vavstvenem centru Celje. V prvih treh primerih
^-j^eli bistvenih pripomb, ker gre zgolj za formal-
golj zapleteno je preoblikovanje v tem trenutku
.^gojnoizobraževalni organizaciji ter zdravstvenem
"^tru Celje, kjer so predvidene reorganizacije. Žal-
so zato menili, da je treba nadaljevati z začetimi
'^rganizacijami, z uresničevanjem statutarnih skle-
zlasti v šolstvu in zdravstvu, pa ne kaže hiteti, ker
?")' Dovzročilo še več zapletov.
,;tOP	jg
tnavUajo dve cerkvi
žalski občini v teh dneh obnavljajo dve cerkvi, in sicer cerkev sv. Miklavža na Vimperku, ki
da v polzelsko župnijo, in cerkev sv. Kancijana na žalskem pokopališču.
CTkev sv. Miklavža stoji na Vimperku nad Polzelo in izhaja najverjetneje-iz druge polovice 14.
letja. Seveda je doživela več obnov in v sodobnejših časih tudi izletniška točka za bližnje in
ine okoličane. Cerkvi so napravili novo ostrešje in ga pokrili z novo opeko, obnovili pa bodo
1 fasado. Žalsko cerkev, ki izhaja iz 16. stoletja, so že na novo prekrili, sedaj pa obnavljajo
ado (na sliki). Ker je v glavnem že odstopala, so morali staro povsem odstraniti. Pri obeh
kvah izdatno pomagajo krajani.	T.TAVČAR
Kdo bo prvi?
že na predzadnji seji pred-
sedstva šentjurske skupščine
je eden njegovih članov opo-
zoril na že več mandatov tra-
jajoča nesoglasja med pred-
sedniki skupščine in izvršne-
ga sveta ter na to »kdo bo
v Šentjurju prvi«.
Predsedstvo šentjurske
skupščine se je v torek sestalo
že drugič pred prihodnjo sejo
občinske skupščine, kjer bodo
n^več pozornosti namenili
prav gotovo napovedanemu
odstopu šentjurske vlade ter
novemu predlogu občinskega
proračuna, ki gaje ta še pripra-
vila, potem ko njen prejšnji
predlog ni bil sprejet.
Pred to sejo, ki bo v sredo, se
bodo po torkovem sestanku
občinske vlade v ožjem krogu
sestali še predsednika skupšči-
ne Franc Kovač in njene vlade
Ladislav Grdina ter predstav-
niki strank, ki bodo skušali po-
iskati soglasje. To so sklenili
na torkovi seji po predlogu An-
tona Komela, predsednika
zbora združenega dela, ki je
napovedal, da nihče izmed po-
slancev ne bo pripravljen kate-
remu od predsednikov izglaso-
vati nezaupnico. Občinski vla-
di tudi na zadnji seji šentjur-
ske skupščine, ko je prišlo do
zapletov ob sprejemanju pr-
votnega predloga proračuna in
je napovedala odstop, ni nihče
postavil vprašanja nezaupnice,
je v uvodu torkove seje pove-
dal Kovač. Na predlog Kovača
so se v torek še odločili, da bo
prihodnjo skupščinsko sejo,
ko bodo poslanci obravnavali
napovedani odstop njihove
vlade, vodila podpredsednica
skupščine Breda Svetina.
Predsednik Grdina je v torek
predsedstvu povedal, da v pre-
pirljivem vzdušju ni priprav-
ljen delati, upošteval pa bo
mnenje občinske vlade, ki se
bo sestala prihodnji torek, dan
pred sejo skupščine. Kovač je
še dejal, da z Grdino nista spr-
ta ter da je posredi le njegova
kritika.
Glede novega predloga le-
tošnjega občinskega proraču-
na je Kovač v torek menil, da
ne vsebuje bistvenih spre-
memb, ker je Grdina potrdil,
s^ je vlada dolžna zagotavljati
delovanje občinske uprave.
Nekaj denaija za upravo so
prerazporedili za otroško var-
stvo, celotno proračunsko re-
zervo so namenili krajevnim
skupnostim, vendar pa se
sprašuje, kako bo zato z izpla-
čilom regresa za zaposlene.
Hkrati ugotavlja, da bi lahko
letos naredili na področju cest
več kot so lani.
Predsednik družbenopolitič-
nega zbora in slovenske kmeč-
ke zveze - ljudske stranke
Ivan Pevec je povedal, da so
na sestanku strank nov pred-
log proračuna že podprli.
BRANE JERANKO
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Na Hrvaškem prižigajo sveče in
molijo
Nov, žalostni krog spopadov na Hrvaškem, ki je teijal
nova človeška življenja, dokončno sooča vse, ki žive na
balkanskih tleh, z vrhuncem krize. Jasne so vse resnice in
razkriti vsi načrti. Meči so zamenjali besede. Namesto
političnih pogovorov in mirnih rešitev smo priča nasilju,
strahu in ogorčenju.
Zaskrbljujoče vesti iz Slavonije, Dalmacije in Like so
izpraznile ulice in ni bilo običajnega vrvenja, ki je sicer
značilno za prvomajske praznike. Ljudje žive od vesti na
televiziji in radiu, kar dokazujejo prazne ulice v terminih,
ki so rezervirani za večerne dnevnike.
V	Zagrebu, Varaždinu, Osijeku, Sphtu, Sisku, Dubrov-
niku pa tudi v Mostaiju, Skopju in Ljubljani so anketirali
ljudi, kaj mislijo o prostovoljnih odredih. Izkazalo seje, da
Žagrebčani še vedno veijamejo v mirno rešitev, čeprav
večina tudi oboroženega spopada ne izključuje več. Mnogi
resno razmišljajo o priključitvi prostovoljnim odredom,
čeprav se strinjajo, da je treba storiti vse za mir in za
suvereno Hrvatsko. Z nasilneži in barbari je težko najti
skupni jezik. Mnogim se zdi vojna nesmiselna, vendar
istočasno zatijujejo, da ne bo mogoče gledati križem rok,
kako ubijajo Hrvate v lastni državi. Ratku Vašareviču, ki
so ga anketirali v Zagrebu, je žal Srbov v Zagrebu, ki jim
tudi ni vseeno, kako se bodo stvari razpletle. »Imam prija-
telje Srbe, s katerimi sem hodil v šolo, vendar pa počasi
tudi med nami prihaja do razprav.« Po njegovem je hrva-
ška vlada premehka. Upokojeni mostarski oficir Avdo
Šiljič pa je trdno prepričan, da ne bo vojne, ker bodo
Hrvati z modrostjo premagali neumnosti, ki se jih bodo
tisti, ki so jih začeli kot tudi njihovi otroci in vnuki, sramo-
vali.«
Kdor seje veter, pač mora požeti tudi vihar.
Streli v srce naše turistične
sezone
Vsak poskus turističnih delavcev, da bi prepričali
poslovne partneije v tujini za letovanje pri nas, se konča
z novimi provokacijami sejalcev nemirov, trami na cestah
in celo s tanki. Samo v Crikvenici so naši najbližji zahodni
sosedje v predsezoni stornirali 70.000 aranžmajev. V Opa-
tiji so odpovedali 100.000 nočitev v zadnjem hipu, ki jih je
posredovalo dvajset turističnih agencij, ki sodelujejo
z »Liburnio Riviero hoteli«. Na Rabu bo 40 odstotkov
manj turistov kot lani. Avstrijci so na Pagu odpovedali vse
aranžmane. V igri so samo še prijave z vzhodnega turistič-
nega tržišča.
Zmanjšuje se celo število italijanskih turistov, ki so radi
prihajali k nam ob koncu tedna, in so bili vsa prejšnja leta
svojevrsten barometer turistične sezone.
Tako po rezultatih predsezone ni več mogoče niti govo-
riti o konceptu celoletnega turizma, ki je bil posebno
živahen na kvarnerski rivieri. Stvari tečejo kot po natančni
uri režije: čim se kolikor toliko utrdi prepričanje, da jadran
ni tako nevarna cona, se zaslišijo nove eksplozije, zrastejo
nove barikade in premaknejo se novi ešaloni tankov in
vojnih transporteijev. Pri tem se poskušajo tuji touropera-
toiji znajti, kakor pač vedo in znajo, da bi se zavarovali
pred izgubami, začudeni, kako se to lahko dogaja vsak dan
v znani turistični deželi.
Kaže, da bo treba začeti proces izven uhojenih dolgolet-
nih navad.
Redne linije Croatia Airlinesa
v tem tednu je vzpostavila Croatia Airlines redne vsa-
kodnevne linije iz Zagreba do vseh letališč na Hrvaškem
ter tudi v Sarajevo, Skopje in Tivat. Ob domačih poletih
bodo vzpostavili tudi mednarodne, v glavnem delavske
polete^ do mest v Nemčiji in Švici, izdelan pa je tudi načrt
turističnih poletov v okviru programa z »Bemex To-
ursom«.
Za zdaj ima nova hrvaška letalska družba 4 majhna
letala, cessno in nekaj letal za vežbe pilotov in za potrebe
kmetijstva. Od Adria Airwaysa so si sposodili dva aviona
MD-82 s po 167 sedeži za leto dni. Letala na posodo so
ponudili tudi JAT, Genex in nekaj tujih družb. Sprejeli so
domačo ponudbo, ki je bila najugodnejša (vsota za letno
najemnino ni znana). Pri najemanju letal pri tujih letalskih
prevoznikih ovirajo Croatio Airlines zakonski predpisi, ki
jih še ni bilo čas spremeniti. To pa ne pomeni, da si
kasneje ne bi sposodili tudi kakšnega letala od tujih pre-
voznikov.
V	kratkem računajo, da jim bosta JAT in Genex, še prej
pa Adria, priznala karte za vožnjo in druge dokumente. Na
lastna letala pa računajo čez eno leto.
Hčerina ljubezen ali novi dokazi
o Hebrangu?
Hči Andrije Hebranga, književnica Dunja Hebrang,
v svoji nedavno objavljeni knjigi »Kronika goija in trplje-
nja« predstavlja svoje številne članke o borbi za javno
resnico o svojem očetu. Njegovo ime poznajo mnogi še iz
predvojnih časov, v glavnem iz ujetništva. Med vojno je bil
osrednja partijska osebnost na Hrvaškem (1943-44), bil pa
je tudi osrednja osebnost v povojnih letih.
»Imela sem osem let, ko je izšla Milatovičeva knjiga
,Primer Andrije Hebranga'. Znala sem že brati in prijazni
ljudje so me pripeljali pred vrata knjižnice na obrobju
Zagreba in mi v izložbi pokazali to knjigo, ki je govorila
o mojem očetu. Takrat še nisem razumela, kaj je politični
falsifikat. V vseh atlasih sveta je bil namreč Indijski ocean
vedno na isti zemljepisni širini. V vseh šolskih knjigah je
bil pad Bastilje označen z istim datumom. Pitagorov izrek
se 2500 let ni spremenil.
Ko mi je deset let kasneje prišla v roke začasno pozab-
ljena knjiga ,Primer Andrije Hebranga', ki jo je napisal
policijski preiskovalec Mile Milatovič, sem z gnevom
odkrila, da so knjige napisane tudi zato, da lažejo,« piše
v svoji knjigi Dunja Hebrang.
TRAČ
niče
^pan Anton Roječ bi ver-
^ prišel med svoje volil-
^':ialdemokrate ob praz-
•^iju delavskega prazni-
l^limaja na Griček, če bi
na pihala zaigrala de-
'^^o socialdemokratsko
""O namesto marksistič-
'Jstanite v suženjstvo za-
^ ki sojo verjetno tudi
^ovitelji opustili. V novo
^ se ne vgrajuje starih,
in piškavih oken
J^nisier Maks Bastl in
izvršnik Alfred
bosta vsaj še nekaj
ostala na svojih me-
^^.'nedtem ko se lahko
J bo direktor velenj-
J^^^dnika Franc Avber-
. ^letel. Naša napoved
oie!"®''^"^ na osnovi nje-
osioV	P" bla-
Hn	hiše na
il^jl'^- Avberšek seje po-
molitve pa
^^^•i^rčani se še vedno
^^ • Menda so glavni pro-
i jp obvoznice arhivirani,
bjVa pfed desetletjem
(diplomske naloge
Kj.®^ Študenta. Vendar se
^jj ^Jso mogli zmeniti,
'^es ^^^busna postaja. Do
niti obvoznice
'Psr^^snepostaje. Načr-
spet.
obveščenih kro-
^ca 'zvedeli, da mini-
Vn ^^^^^stvo dr. Kat-
"^sprotuje vmešava-
nju političnih strank v stro-
ko, še zlasti tako občutljivo,
kot je zdravstvo. Ne vemo
pa, če so njene besede sedle
v srce nekaterim celjskim
strankam oziroma njiho-
vim veljakom in zvočni-
kom. Brez imen - da ne bi
bili prizadeti neomenjeni.
»Če bi nam, medicinskim
sestram prepustili organiza-
cijo zdravstvene nege, bi bih
bolniki z njo vsaj za tri četrti-
ne bolj zadovoljni kot so se-
daj,« pravi predsednica celj-
skega društva medicinskih
sester in zdravstvenih tehni-
kov Olga Nezman. Zdravniki
pa še vedno verjamejo, da
edini na svetu vse vedo naj-
bolje, poslušne služabnice
jim pa še kako prav pridejo.
Za delo, seveda, mislijo tako
sami.
Časi so pač takšni, da sije
potrebno vsepovsod nabira-
ti izkusile. Finančnik celj-
ske občinske vlade Žarko
Mrovlje se je nazadnje odlo-
čil celo za cirkus - in ker
smo njegovo spretnost pozi-
mi opazovali na drsališču,
nas je presenetilo, da ukane
z lahko-težko utežjo ni spoz-
nal že na prvi pogled. Je na-
mreč zelo podobna občin-
skemu proračunu - naprej
je bilo vse lahko, zdaj pa je
čedalje težje...
Zaplet pri poimenovanju no-
ve ulice v Celju - ni čisto
jasno ah bo Pod gabri ali
Pod lipami - je sekretar iz-
vršnega sveta Aleš Vrečko
kratko komentiral: »Zadeve
ne bomo dali na skupščino,
dokler se stanovalci sami ne
dogovorijo - drugače bo po-
stala še Ulica v senci.«
Celjski gostinci pozor! Če
bodo skupščinske pobude
poslanca Zelenih prof. Sta-
nislava Pirnata in njegovih
somišljenikov prodrle, se
vam obetajo novi davki ozi-
roma gradbena dela. Prof.
Pirnat zahteva dodatne ob-
činske davke na dovoljenja
za točenje alkoholnih pijač
in kajenje v lokalih, v vsa-
kem primeru pa je za neka-
dilce v vseh lokalih potreb-
no urediti posebne pro-
store.
Polovico krajanov Kom-
pol zanima, katere so njiho-
ve pravno-administrativne
poti, kijih morajo prehoditi,
da rijihov domač kraj posta-
ne Sentlovrenc nad Storami.
Po tem, kaj ostaja Kompol-
čanom, ki želijo še naprej ži-
veti v Kompolah, ne sprašu-
jejo.
Celjani se pritožujejo za-
radi svoje pitne vode, Šent-
jurčani iz centra pa prihaja-
jo po njo v Celje. Z vodovo-
dom Kozarica so zaenkrat
prišli z dežja pod kap, kajti
konec tedna se iz njihovih
pip steka rjava voda, ki je
sicer biološko neoporečna.
Eni menijo da je krivda
v tem, ker takrat občinski
inšpektorji ne delajo, v ko-
munali pa da je vzrok v pre-
velikem pritisku, ker v in-
dustriji takrat ne delajo.
Med Sentjurčani, ki se vozi-
jo po vodo v Celje, ker je
tam ni mogoče dobiti niti
v tetrapaku, je tudi Breda
Svetina, podpredsednica
šentjurske skupščine.
Pri Šmiglovi zidanici ob 1. maju: Andrej Marine, bivši
politik predsedniku Delavske stranke Slovenije, Vladu
Rančigaju: »Sedaj, ko se namesto mene ti boriš za delav-
ske pravice, glej, da jih ne boš dobil tako pod nos kot sem
jih jaz!«
6. STRAN - 9. MAJ 1991
NAŠI KRAJI iN 
Pokopališče ho park
Neznana tolpa odpira grobnice In straši sprehajalce na
Slovenskem pokopališču na Golovcu
v Celju so letos ustanovili
iniciativni odbor za obnovo
slovenskega pokopališča na
Golovcu, ki sedaj kot sekci-
ja deluje v okviru sloven-
skega svetovnega kongresa.
Ta sekcija tesno sodeluje
z občinsko skupščino, Zavo-
dom za zaščito naravne in
kulturne dediščine, cerkvijo
ter z nekaterimi drugimi
ustanovami v Celju. Sloven-
sko pokopališče na Golovcu
sedaj že dobiva drugačno po-
dobo.
Zasnovo za ureditev poko-
pališča je pripravila magistra
Alenka Polutnikova, tehnič-
ni nadzor nad deli pa sta
prevzela arhitekt Janko
Hartman in inženir Franc
Jarh. Dela so se začela pred
pribhžno dvajsetimi dnevi.
V tem času so s pokopališča
odpeljali devetdeset kami-
onov smeti in različne navla-
ke ter skurili okrog dvesto
kubičnih metrov podrasti,
grmovja in starega drevja.
Pred štiridesetimi leti opuš-
čeno in zelo zanemarjeno po-
kopališče bi radi preuredili
v park. Žal pa se tudi v tem
primeru zatika pri denarju.
Kakor zdaj kaže, bodo poko-
pališče postopoma uredili
šele v desetih letih. Sekcija
zato poziva vse, ki podpirajo
akcijo, naj svoja mnenja spo-
ročijo Zavodu za varstvo
kulturne in naravne dedišči-
ne ter Celjski turistični zvezi.
Kakšna je pravzaprav zgo-
dovina slovenskega pokopa-
hšča v Celju? Do leta 1880 je
imelo Celje skupno pokopa-
lišče. Sprva je bilo pri župni
cerkvi sv. Danijela, manjše
tudi pri cerkvi Sv. Duha, ki
je stala na severnem delu
dvorišča sedanjega hotela
Evropa. Ker je bilo pokopa-
lišče pri Sv. Maksimilijanu
premajhno, se je že v prvi
polovici prejšnjega stoletja
porodila želja, da bi nekje
uredili novo pokopališče.
Med tem se je prejšnja enot-
na občina razdelila v dve:
mestno in okoliško. Ustano-
vitev novega pokopališča je
vsaj v materialnem pogledu
postala občinska zadeva. Pri
tem sta se obe občini ločili,
mestna si je uredila svoje po-
kopališče v Sevcih v tehar-
ski občini, okoliška pa na
Golovcu. Na obeh pokopa-
liščih so pričeli pokopavati
leta 1880.
Ker je mestna občina dala
svojemu pokopališču strogo
nemški značaj, so si sloven-
ski meščani in narodni vodi-
telji za večno počivališče iz-
brali okoliško pokopališče.
To je imelo simboličen po-
men. Okoličani so bili trdna
opora narodnim voditeljem
v njihovih prizadevanjih, da
bi ohranili slovenski značaj
celotne pokrajine in da bi se
v mestu okrepilo slovenstvo.
Okoliško pokopališče so
dvakrat razširili, na njem pa
so pokopali na tisoče ljudi.
Zadnjih oseminštirideset let
na tem pokopališču ne poko-
pavajo več - izjema so le
grobnice. Kljub temu je tre-
ba vedeti, da gre za pomem-
ben narodni in kulturni spo-
menik, ki zasluži vso pozor-
nost.
JANEZ VEDENIK
Zadnja leta opažajo, da
na slovenskem pokopališču
deluje neznana tolpa, ki od-
pira grobnice, razbija krste
in verjetno išče zlato. Hkra-
ti izziva sprehajalce in obi-
skovalce pokopališča, tako
da si nekatere ženske niti ne
upajo več same tja. Pred
dnevi so neznani storilci
znova odprli dve grobnici
ter porušili ograjo na vzdr-
ževanem grobu prvega slo-
venskega celjskega župana,
dr. Jurija Hrašovca. Storil-
cev zaenkrat še niso izsle-
dili.
Čestitke ob uspelem koncertu
Predpraznične dni je Pi-
halni orkester glasbene šole
Celje izkoristil za prvi sa-
mostojni celovečerni kon-
cert kakršnega v Celju že
dolgo ne pomnimo.
Petdeset mladih src je pod
taktirko Alberta Završnika
prijetno presenetilo in nav-
dušilo prepolno dvorano ki-
na Union. Občinstvo, kije do
zadnjega kotička napolnilo
dvorano, je dokazalo, da
v Celju primanjkuje takšnih
kulturnih dogodkov. Sodob-
ni zvoki, moderni aranžmaji,
široko glasbeno obzorje mla-
dih instrumentalistov; vse to
in seveda še obilo truda, vo-
lje in veselja do glasbe je si-
cer dosti, da mladi pihalni
orkester glasbene šole Celje
nekoč preraste v celjski pi-
halni orkester, vendar pa sta
tu še čas in družba, ki naj bi
dala pečat željam in potre-
bam tako glasbenikov kot
tudi tistim, ki tovrstni glasbi
radi prisluhnejo.
S pomladnim koncertom
seje aktivno igranje učencev
glasbene šole Celje šele prav
začelo. 1. maja je na celjskih
ulicah zadonela njihova bud-
nica, ob katere zvokih j
bilo prav prijetno prebuj
Poleg tega pa čaka ork(j
še veliko dela. V načrtu
gostovanja po Sloveniji]
delovanje na letošnjem j
Ij učnem koncertu mlaj
skega pevskega festivi
kot vsako leto pa se bo
predstavili tudi na reviji
halnih orkestrov glasba
šol celjske regije, ki bo le
v Velenju.
Njihovi glasbi bomo
odprli na široko, čeprav
poleg aplavza in polne 4
rane zaslužijo mnogo ?
Ali pa je to cena, ki jo pq
čajo s svojim entuziazra
in mladostjo.
Spremembe v Spominskem parku
Delovna organizacija Spominski
park Trebče je republiškega značaja
ter ima zaradi posebnega družbenega
pomena za najvišji organ svet delovne
organizacije. V tem svetu je po letoš-
njih statutarnih spremembah pet dele-
gatov slovenske vlade, dva sta iz šmar-
ske in po eden iz brežiške ter krške
občine, krajevne skupnosti Podsreda,
Kozje, Osredek in Bistrica ob Sotli
imajo skupnega delegata, pet pa jih je
iz delovne organizacije Spominski
park.
S spremembami se število članov
sveta zmanjšuje, nadomestili so dele-
gate republiške Zveze vodnih skupno-
sti, Zveze kmetijsko-zemljiških skup-
nosti, Gospodarske zbornice, sisa za
gozdarstvo, skupnosti za ceste, kultur-
ne in izobraževalne skupnosti, repu-
bliške SDZL, šmarske kulturne skup-
nosti in Spominskega parka iz Ku-
mrovca.
Na zadnji seji izvršnega sveta šmar-
ske občine so za delegata v svetu spo-
minskega parka izbrali Marto Vahčič,
kije bila delegatka že v prejšnjem sve-
tu, ter Marjana Ogrina, patra iz oživ-
ljene minoritske samostanske skupno-
sti v Olimju. Marta Vahčič, podpred-
sednica šmarske vlade, je občinska se-
kretarka za splošne zadeve in družbe-
ne dejavnosti, pater Marjan Ogrin pa je
v tem slovenskem samostanskem re-
du zadolžen za področje gradbeništva
in kulturne dediščine in je že vodil
obnovo znanega minoritskega samo-
stana na Ptuju.
Na področju Spominskega parka iz-
vajajo trenutno dve veliki naložbi
v znana kulturna spomenika: v roman-
ski grad Podsreda ter v grad Olimje,
znano romarsko pot, kjer je ena najsta-
rejših lekarn v Evropi. Lani so Olimje
prevzeli v upravljanje slovenski mino-
riti. Oba izjemna objekta slovenske de-
diščine sta v najmanj razvitem delu
turistične šmarske občine.
BRANE JERANKO
Šentjurski otroci
potrebujejo morje
Pred leti so se v šentjur-
ski občini odločili za orga-
nizirano letovanje otrok,
saj imajo v občini z repa
slovenske lestvice gospo-
darske razvitosti posebno
veliko socialno ogroženih
otrok, na repu pa je prav
tako zdravstvena ocena
šentjurskih otrok. Po zad-
njem podatku je v občini
1500 socialno ogroženih
otrok, med njimi 330 poseb-
no ogroženih.
V odboru za letovanje
šentjurskega Društva prija-
teljev mladine tako organizi-
rajo vsako leto letovanje pri-
bližno 200 otrok, ki letujejo
v mladinskem letovišču Kar-
lovac, v Selcah pri Crikveni-
ci, kjer so lani vložili denar
za posodobitev doma, s po-
godbo pa so si omogočili
prednostno letovanje. V od-
boru za letovanje začnejo
s pripravami vsako leto
maja.
Za letos imajo Šentjurčani
ponudbo za letovanje celo za
300 otrok. V preteklih letih
jim je uspelo na območju in
tudi širše zagotoviti najni
ceno po otroku, ki pa, 1
vedo povedati, ni bila v šl
do strokovnosti in primea
ga bivanja šentjurskih otH
Predsednica Komisije zal
tovanje v šentjurskem Dl
štvu Irena Erjavec je pfl|
dala, da so se letos dogort
li za letovanje šolskih!
predšolskih otrok v času I
17. do 27. avgusta, prilagj
nem šoli v naravi, saj tt
prihranijo stroške prelij
v eno smer. Za letovanje!
otrok primanjkuje še pnb-
no 30 odstotkov potrebn'
denarja, če se bodo na daa
njem sestanku odločili
morske počitnice za
šentjurskih otrok, pa b(<
starši za dodatnih sto otf
plačali razmeroma ni»
ekonomsko ceno. ,
V kolonijo vključijo
leto tudi del otrok, ki sop
krajšani po zdravstvi
mentalni in vzgojni pl^t^'
nimajo možnosti dopusta'
morju s starši ter otroke,
jim starši plačajo P""
ceno.	J
BRANE JERAN®
Ponosni na tak zbor
Jubilej celjskega akademskega zbora
v popolnoma zasedeni
dvorani celjskega narodnega
doma se je v petek 26. 4. z iz-
branim programom predsta-
vil akademski mešani zbor
»Boris Kidrič« in proslavil
svoj desetletni jubilej. S kon-
certom, ki je bil namenjen
temu jubileju, je pod vod-
stvom umetniškega vodje,
prof. Adrijane Požun-Pavlo-
vič, zbor samo potrdil svojo
kakovost. Ob tej priložnosti
je Slovenska pevska zveza
nagradila nekatere pevce
s Gallusovimi bronastimi in
srebrnimi priznanji, pa tudi
slovenska televizija je posne-
la celoten koncert.
Običajno se ob okroglih ju-
bilejih zbori predstavijo
s popularnim programom, ki
je največkrat sestavljen iz
lažjih skladb, tematsko širok
in tak, ki poslušalcem »zleze
v uho«, skratka s progra-
mom, ki odstopa od strogih
kriterijev zahtevnejših tek-
movanj in revij. Dirigentka
Požunova je izbrala zahtev-
nejšo, odgovornejšo pot. Ob
skrbno izbranem programu
so pokazali, da je zbor izrazi-
to dovolj zrel za spopad s ta-
ko različno zborovsko litera-
turo, kot jo je predstavil na
tem koncertu. Interpretacij-
ska zamisel dirigentke je jas-
na in odraža vsebinsko zami-
sel ustvarjalcev del, ki jih je
zbor izvajal. Nikjer ni bilo
čutiti želje po pretiravanju
v dinamičnem in ritmičnem
podajanju izvajanih del. Ves
koncert, čeprav po svoji pro-
gramski zasnovi zelo razno-
lik, je bil grajen tako, da je
pokazal vse zmogljivosti
mladega, vendar glasovno
zelo usklajenega zbora.
Jasno je zaznati lahkoto
obvladanja ovir vseh vrst, ki
jih v muziki ni malo, sploh
če hoče zbor nastop v javno-
sti izkoristiti za pravo muzi-
ciranje. Akademskemu zbo-
ru iz Celja je na tem koncer-
tu to popolnoma uspelo. Ju-
bilejni koncert je bil potrdi-
tev srebra in zlata, ki ga je
dobil na tekmovanjih »Naša
pesem« v Mariboru.
V prvem delu je bila pred-
stavljena Haydnova »Missa
Brevis s. Joanis«, krajša med
njegovimi 12 mašami, v kate-
ri se skladatelj Joseph Ha-
ydn med klasicističnimi veli-
kani, kot so Mozart in Betho-
ven, pokaže v svoji značilni
širini, pol večnega optimiz-
ma in umirjenosti. Maša je
sinteza baročnih in klasičnih
značilnosti občasno obarva-
nih s prijetnimi romantični-
mi prebliski, ki pri skladate-
lju niso bili ravno redki. Celj-
ski godalni orkester, ter so-
listka Tatjana Podgornik sta
svojo nalogo opravila vzor-
no. Zbor se je sicer občasno
v glasnejšem orkestru izgu-
bil, vendar to ni zmanjšalo
vrednosti jasno postavljene
intepretacije. V nadaljevanju
je zbor odpel Mokranjčevo
Opelo, ki daje takemu zboru
izredne možnosti zvočnega
izražanja.
Krsto Odak, hrvatski skla-
datelj razpet med romantič-
ne in sodobne kompozicij-
ske manire sicer ne prestopa
meje tonalnosti, obseg nje-
govega skladateljskega opu-
sa pa je zelo širok, od opere,
simfonije, do kantat, sakral-
ne glasbe in obdelave ljud-
ske pesmi. Skladba »Svrši
stopi moje« je občasno spo-
minjala na koral. Za uspešno
orgelsko spremljavo je po-
skrbel Aleš Studen. Za zak-
ljuček prvega dela je bil od-
pet »Oče naš hlapca Jerneja«
skladatelja Karla Pahorja in
ta skladba spada v železni re-
pertoar našega zbora.
V drugem delu smo slišali
Henka Badingsa »Finigan's
wake«, razigran ameriški
»Vaudeville« z dokaj zahtev-
nim ritmom in intonančnimi
prestopi, je na videz lahkot-
na skladba, ki pa zahteva ve-
liko vokalnega znanja. Odpe-
ta je bila doživeto, kot tudi
obdelava madžarske ljudske
pesmi »Arva Madar« sklada-
telja Jordanyia pala. Kosove-
lovo ilirično pesem »Pa da bi
znal« je Aldo Kumar obdelal
kot zanimiv esperiment sta-
tističnega obhkovanja sklad-
be grajene na postopnem
oblikovanju tonskih clu-
strov. Tudi slednji dve sklad-
bi sta bili posrečeno izbrani,
Henk Bedingsa »Vocalizzo
burlesco« ter Lex van Delde-
na »Postludio«.
Namen koncerta je bil do-
sežen in zasluga gre zborovo-
dji in zboru. Obema želimo,
naj na teh uspehih gradijo
dalje in pokažejo, da še niso
izkoristili vseh svojih pev-
skih zmogljivosti. Ko se nam
bo ta naš zbor, ki se odslej
naprej imenuje preprosto
»Celjski akademski zbor«,
vrnil s katerega koli uspeš-
nega nastopa z novimi odlič-
ji, bomo srečni in ponosni.
MARJAN LEBIČ
Višje stanarine v Šmarju
s prvim majem so se sta-
narine v šmarski občini po-
večale za 20 odstotkov,
kljub tej podražitvi pa osta-
jajo še vedno med najnižji-
mi v Sloveniji.
Hkrati so se odločili tudi
za 40-odstotno povišanje na-
jemnin. Povprečna stanarina
za kvadratni meter stano-
vanjske površine znaša zdaj
na Smarskem 14,11 dinaijev,
od julija lani, ko so se stana-
rine nazadnje povečale, pa je
veljala cena 11,76 dinaijev.
Da bi dosegh stopnjo 3,31
odstotnega deleža stanarine
od revalorizirane vrednosti
stanovanjskega sklada, s ka-
terim bi pokrivali stroške
enostavne reprodukcije, bi
morali v Šmarju povečati
stanarine kar za 117 odstot-
kov, vendar so se odločili za
postopno dražitev. Z večjimi
cenami bi se še povečal spi-
sek upravičencev za subven-
cije k stanarini, denarja pa
v tem fondu primanjkuje že
zdaj. Letos so stanovalci vlo-
žili 230 vlog za subvencije,
od tega so ugodno rešili 68
odstotkov prošenj. Na
občinske vlade pred po"^
tvijo stanarin in najem^^
ugotavljali, da so letos
veniji povišali stanuj
v več kot v polovici obč^j
to od 10 odstotkov v obj'^
Laško in Sežana do
stotkov v Kranju. V
lovici aprila so povišaj;:^
narine v petnajstih obc
in to od 9 odstotkov v ^^
Loki in Slovenski Bistn^,
35 odstotkov v Celju,
ku in Tolminu.	p
KBAJI in ljudje
9. maj 1991 - stran 7
nočejo več zvonca in spričeval
^Aha lrlmestro¥ na COŠ Frana Roša ¥ CeUu daje tiobre rezultate
orcnova našega šolskega
ma, torej tudi osnovne
rfbo uspela, če se je bo-
lotili znotraj šolskih
n"* (,v. č® P^ bomo vse
^'pmembe v šolstvu pred-
n rtvali od zunaj, jih na hi-
J" ^.gjljevali učiteljem in
ncem, potem se našim
-jem ne obetajo boljši
A dejstvo, da so naše
''ovne ^ole trenutno
"'dolgem prehodnem ob-
^ hiu - iz katerega bodo iz-
f boljše ali še veliko slab-
^ liot smo jih bili vajeni
prejšnjih letih - ostaja.
Ostaja tudi ugotovitev, da
.,vtem prehodnem obdob-
 prenavljanje našega os-
'J^ega šolstva in kakovost
: ;.,o-v'zgojnega dela v veliki
Leri odvisna od učiteljev in
%Tiateljev na posameznih
jiolah. Zavod za šolstvo na-
jliireč ni več ustanova, ki bi
določala in predpisovala no-
psti, ampak le-te šolam
Agolj ponudi, učitelji pa se
Močijo, ali jih bodo upošte-
vali ali ne. In tako je bilo tudi
i uvedbo treh semestrov
f letošnjem šolskem letu.
Za prenekatero - tudi
(precejšnjo mero nezaupa-
- so se odločili na celo-
tnevni osnovni šoli Frana
in po dveh zaključenih
semestrih je več razlogov za
adovoljstvo kot pa za razo-
®anje. Ravnateljica Anto-
nija Mešl ocenjuje, da je
'^uvedbo semestrov (name-
štirih redovalnih konfe-
fic) učencem vzdušje v šoli
;eliko prijaznejše kot prej.
dokazuje tudi za petino
opravičenih izostan-
-'^vin krivulja njihovega be-
leženja ne pozna več skoko-
vitih porastov pred zaključe-
vanjem ocen. Za ocenjevanje
učencev je po novem več ča-
sa, vsak šolar pa po preverja-
nju in utrjevanju učne snovi
dobi pri posameznem pred-
metu v prvih dveh semestrih
po dve oceni, v zadnjem pa
še eno. Učitelji so se sprva
bali, da se učenci ne bodo
sproti učili in bodo takoime-
novane luknje, »votli prosto-
ri« v znanju še večji. A po
prvih rezultatih je slika po-
vsem drugačna. Učna snov
se z večkratnim ponavlja-
njem in utrjevanjem bolj
»vsede« in znanje, ki ostane
učencu je trnejše in pregled-
nejše.
Čeprav 526 učencev COŠ
Frana Roša ob zaključku se-
mestrov (drugi se je iztekel
25. aprila) naj ne bi dobilo
spričeval, pa so učitelji za
vsakega posebej izdelali pis-
no sporočilo. Učitelji so pre-
cej nezaupljivo sprejeli tudi
ukinitev šolskega zvonca, ki
dnevno deli učne ure in od-
more - a po nekaj mesecih
pouka brez zvonca, si njego-
vega povratka ne želi nihče.
Ure niso zaradi tega nič dalj-
še ali krajše, so pa precej bolj
sproščene, ugotavljajo učite-
lji in učenci. In prav to, daje
med učenci manj stresov,
strahu in nervoze, so glavne
prednosti prenavljanja po-
uka na COS Frana Roša.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
g^lika v materialnih
.joških in dohodku običaj-
'^jsnovne šole z dvema od-
loma podaljšanega bi-
^a in COS-em znaša za
ps 15 odstotkov. Kako pa
^ s celodnevnim poukom
prihodnje, je največ od-
^no od nacionalnega pro-
-jma in financiranja do-
^tnih programov na šolah.
COŠ Frana Roša je tudi
lospitacijska šola in v le-
»šnjem šolskem letu si je
fotek pouka pri njih ogle-
lalo kar nekaj učiteljev,
iredvsem iz Primorske in
»kolice Ljubljane.
Ob zaključku drugega semestra so učenci na COŠ Frana Roša pripravili razstavo hišnih
ljubljencev. Nekaj živali se je predstavilo v šolskih prostorih, ostale pa zunaj na
dvorišču.
KOMENTIRAMO
Paradni iconj
Zadnji dogodki v Jugosla-
viji ponovno potrjujejo tisto,
kar smo trdili že pred časom.
To namreč, da se bomo lah-
ko obrisali pod nosom za tu-
ristični devizni dobiček. Kdo
le se bo na počitnice odpra-
vil v deželo, kjer so na cestah
tanki, kjer strašijo cestni raz-
bojniki in kjer se stanje spre-
minja tako rekoč iz dneva
v dan.
Nobenih utvar si ne more-
mo delati tudi Slovenci.
O tem, kako porazno malo je
bilo tujih gostov med veliko-
nočnimi in tudi prvomajski-
mi prazniki v slovenskem
Primorju čivkajo že vrabci
na strehi. Toliko bolj smo za-
to lahko veseli vsaj enega
spodbudnega podatka. So-
lidno so namreč zadnje čase
zasedena naša naravna zdra-
vilišča. V Podčetrtku proste-
ga mesta tako rekoč ni mo-
goče dobiti. V Rogaški Slati-
ni pa je bilo do zaključka re-
dakcije v hotelu Donat le še
petnajst prostih ležišč in še
nekaj v preostalih hotelih.
S sorazmerno dobro zasede-
nostjo se lahko pohvalijo tu-
di na Dobrni. V slednjih
dveh zdraviliščih je kar polo-
vica tujih gostov. Primerjal-
no z enakim lanskim obdob-
jem je tujih gostov sicer ne-
koliko manj, glede na razme-
re, kakršne vladajo pri nas,
pa je že sedanji obisk soraz-
merno dober. Zasluge za to
je treba iskati predvsem
v razvojni politiki naših
zdravilišč v zadnjih letih, ko
so vso pozornost namenjali
zlasti kakovosti. To se jim
danes obrestuje, precej pa so
k dobremu obisku pripomo-
gli tudi tisti tujci, ki so doma
znali povedati, kaj vse jim
ponujajo v Sloveniji in kakš-
ni so bih zdravstveni učinki.
V vsakem primeru je jas-
no, da so naša naravna zdra-
vilišča slovenski turistični
paradni konj.
JANEZ VEDENIK
Osnovnošolci plešejo
Občinsko tekmovanje
v družabnih plesih za osnov-
nošolce, ki je bilo minuli te-
den v dvorani Narodnega
doma, sta že drugo leto zapo-
red organizirala Občinska
plesna šola Celje in Plesni
val, šola družabnega plesa.
Pomerilo se je 21 parov iz
šestih osnovnih šol v celjski
občini in iz osnovne šole
Šentjur, ker pri njih tekmo-
vanja niso organiziran. Mladi
pari so plesali angleški val-
ček, foxtrot, cha-cha-cha, ji-
ve in polko. Najboljši bodo
nastopili na republiškem
tekmovanju, ki bo predvido-
ma maja v Ljubljani. KoUko
se jih bo poskusilo na repu-
bliškem tekmovanju, še ni
znano, vendar Cvetka Špi-
Ijar, ki vodi šolo družabnega
plesa Plesni val, upa, da bo
to vseh šest parov, ki so jih
sodniki imenovali za najbolj-
še. Prvo mesto sta osvojila
Klara Tasič in Uroš Nenezič
iz OŠ Veljka Vlahoviča Ce-
lje, drugo mesto Monika
Spegel in Miloš Mlinšek iz
OŠ XVI. divizije Dobrna,
tretja sta bila ^Alenka Stepiš,-
nik in Aleš Črnko iz I. OŠ
v Ce^u, Andreja Jezernik in
Simon Farič iz OŠ Šentjur
sta osvojila četrto mesto,
Katja Leskovšek in Rok Bor-
don iz I. OŠ v Celju, peto
mesto, na šesto mesto pa sta
se uvrstila Lavra Lajh in Da-
vid Jevševar iz OŠ Šentjur.
SIMONA BRGLEZ
FOTO EDO EINSPIELER
V boj
proti
steiflini
V soboto, 12. maja, bo
takoimenovani dan »D«,
kot ga imenujejo sloven-
ski lovci, veterinarji in
veterinarski inšpektorji.
Ta dan bo od 8. ure dalje
več tisoč lovcev polaga-
lo vabe v loviščih s či-
mer bodo opravljali pe-
roralno vakcinacijo lisic
proti steklini.
Vaba je v obliki kva-
dratka 5x5cm in debela
približno 1,5 cm, sivo-rja-
ve barve, za človeka pa
neprijetnega vonja po ri-
bah in živalskih maščo-
bah, kar sicer privablja li-
sice. Vaba je kužna štiri-
nanjst dni od dneva, ko je
položena. Vabe se ne
smejo prijemati z golimi
rokami, zato jih bodo lov-
ci polagali z rokavicami.
Vaba je izključno name-
njena lisicam, ki jo pre-
griznejo in tako zaužijejo
v notranjosti spravljeno
cepivo proti steklini.
S to akcijo boja proti
steklini so v sodelovanju
z EGS v Sloveniji začeh
že pred tremi leti na Pri-
morskem, letos pa je na
vrsti kompletna celjska
regija z Zasavjem in de-
lom proti Avstriji, kjer bo
tudi potekala ta akcija.
Polaganje vab je treba
opraviti trikrat, to je vsa-
kih šest mesecev. Za ko-
nec bo na vrsti še Prek-
murje. Tako poteka akci-
ja od zahoda proti vzho-
du, od koder se je pred
osmimi leti tudi začela ši-
riti steklina.
Sredstva za obsežno ak-
cijo prispevata EGS in
Slovenija, polaganje pa
bodo lovci opravili pro-
stovoljno. Na kvadratni
kilometer bo položenih
šestnajst vab, ki bodo
ustrezno označene. Vsi,
ki akcijo pripravljajo,
opozarjajo ljudi, da pusti-
jo vabe na miru, prav ta-
ko pa naj v dneh po pola-
ganju imajo pse priveza-
ne, kajti drugače jih bodo
lovci pokončali (zato ima-
jo ustrezno dovoljenje).
Vabe sicer za ljudi in dru-
ge živali niso strupene,
vendar vseeno ne pripo-
ročajo dotikanja. Če pa bi
komu le brizgnila tekoči-
na iz vabe v oko ali se
razlila po roki, kije ranje-
na, naj poišče pomoč
v antirabični ambulanti
Zavoda za socialno medi-
cino in higieno Celje,
Gregorčičeva 5, Celje,
tel.: 27-721.
T. VRABL
Nov izziv za hodce
''ohodna sekcija pri Pla-
""iskem društvu Celje, ki je
'ffr bolj znana kot organi-
jatorka vse bolj priljublje-
na pohoda maratona iz
^'ja do Logarske doline, je
JJ? pokroviteljstvom NT-
^ pripravila novo akcijo
., ^se ljubitelje pohodov
^ oaravo.
^^re za krajši pohod v dol-
-57 km s startom v Zagra-
nin*!" gostilni Franci, osred-
j^Mko v Kalobju pri go-
y 5 Erjavec in povratkom
^agrad. Pohod ima štiri
.^trolne točke: na startu,
Q se kupi tudi kontrolni
so^^^^ek z navodili in opi-
Cr^ (20 din), v domu na
v Kalobju pri gostil-
jk "^svec (polovico poti) ter
.^^Povratku v koči na Celj-
.lo^j ^^i- Progo je možno pre-
bil p ^ vsakem prostem ča-
''fRa  ^ se bodo pohodniki
Vnp^^zirano podali na pot
8, JJ^eljo, 12. maja med 7. in
^Ža^'	zbirno mesto
'^''Sradu.
Ha ^^^^ bo primerno označe-
stiijj ^i^^^^jena pa je vsem ti-
Hori • ^^ pripravljajo na 7.
^ Celja do Logarske
doline 7. septembra aH na
kakšno drugo rekreacijsko
akcijo. Pot je možno preho-
diti sam, v družinskem ali
prijateljskem krogu. Vsak
pohodnik bo za prehojeno
pot dobil priznanje, na vseh
kontrolnih točkah pa ustre-
zen žig. TONE VRABL
NT-RC je prevzel pokro-
viteljstvo nad vsemi akcija-
mi, ki jih pripravlja pohod-
na skupina pri Planinskem
društvu Celje. Tako bo nosi-
lec že omenjenega pohoda
Celje-Kalobje-Celje, pod
pokroviteljstvom NT-RC bo
večja skupina pohodnikov
v začetku junija sodelovala
na največjem pohodu na
svetu v Bielu v Švici
(100 km in preko 4 tisoč ude-
ležencev) in ne nazadnje bo
NT-RC pokrovitelj že 7. po-
hoda Celje-Logarska dolina
75 km prvo soboto v sep-
tembru. NT-RC želi, da bi
v sedanjih časih čimveč lju-
di skrbelo za zdravo življe-
nje tudi s hojo v naravi ter
tako spoznavalo nove kraje
in nove nriiatelie.
Zadnji kupon za lepotico Slovenije
Samo še danes objavljamo kupon
s katerim se lepe Slovenke lahko prija-
vijo za letošnji izbor Miss Slovenije 91,
ki bo z zaključno prireditvijo 28. junija
v Rogaški Slatini. Prijava je enostav-
na, saj je treba samo izpolniti priloženi
kupon in priložiti dve fotografiji, por-
tretno ter v kopalkah in vse poslati na
uredništvo NT-RC, ki letos prvič sode-
luje pri akciji iskanja in izbiranja naj-
lepšega slovenskega dekleta. Za slo-
venska dekleta je značilno, da so pri
razkazovanju svoje lepote med sra-
mežljivejšimi, vendar le naj zberejo to-
liko poguma, da bodo sodelovale na
letošnjem izboru, kjer organizatorji re-
vija Kaj, agencija DACO in zdravilišče
Rogaška Slatina zagotavljajo priredi-
tev na visoki estetski in kulturni ravni.
Res je, da so podobne prireditve
v prejšnjih letih velikokrat razvredno-
tile žensko lepoto, tega pa organizator-
ji pri letošnjem izboru ne želijo. Zato
bo tudi zaključna prireditev z dvanaj-
stimi finalistkami v čudoviti dvorani
v Rogaški Slatini ob izbrani elitni
družbi menadžerjev, poslovnih mož,
filmskih in gledaliških igralcev,
estradnih umetnikov in drugih, ki zna-
jo ceniti lepoto ženske. Prav tako bo
eliten tudi zabavni del programa. Ce-
lotno prireditev bosta reportažno pos-
neli slovenska in hrvaška televizija.
Pripravljene so lepe nagrade in mož-
nost kasnejšega snemanja. Prijave
sprejemamo do 15. maja.
T. VRABL
Kupon za prijavo za miss Slovenije 1991:
Podpisana_
iz__
ulica in hišna številka _
Podpis_
Izpolnjujem razpisne pogoje in se prijavljam za izbor mis Slovenije 1991. Fotografiji
prilagam.
8. STRAN - 9. MAJ 1991

Drama o liuhezni
Po premieri drame Zvezde na Jutranjem nebu v SLG Celje
»Veliko je zgodb, čudovitih
zgodb, ki jih je treba povedati
- tu so, okrog nas, tu in tam,
vsepovsod, kot da čakajo na
energijo, ki jih bo zanetila,« je
med drugim izjavil za The-
ater Heute 1989. leta Aleksan-
der Galin, avtor drame Zvez-
de na jutranjem nebu, s kate-
re premiero so v celjskem Slo-
venskem ljudskem gledališču
uspešno zaznamovali štiride-
seto obletnico svojega poklic-
nega delovanja.
Drama, kije nastala leta 1982
in doživela praizvedbo v lenin-
grajskem Malem teatru šele
1987. leta, sodi med uspešne in
značilne primerke sodobne
sovjetske dramatike, ki uspeva
vzporedno z obdobjem pere-
strojke in glasnosti v politiki
z avtonomnimi in univerzalni-
mi izraznimi sredstvi umetno-
sti razkrivati globljo resnič-
nost sodobnega sovjetskega
človeka in tamkajšnjega druž-
benega okolja. Alaksander Ga-
lin, 1947. leta rojeni dramatik
in filmski scenarist, tudi
v Zvezdah izkazuje globljo po-
vezanost z bogatim izročilom
ruske literature (Dostojevski,
Gogolj, Čehov, Gorki, Bulga-
kov), na osnovi katerega umet-
niško prepričljivo analizira ak-
tualni polož^ posameznika
v družbi, kjer »normalni ljudje
v nenormalnih okoliščinah
preneh^o biti normalni«.
Dogajanje se odvija v pod-
moskovski baraki, iz katere so
preselili umobolne v sanatorij,
da bi lahko vanjo pred vrhun-
skim olimpijskim spektaklom
izolirali z moskovskih ulic če-
tverico pocestnih prodajalk
lastnih teles. Predstavnice
v  javnosti nepriznanega in
brezpravnega sovjetskega
lumpenproletariata se začas-
nemu odvzemu svobode ne
upirajo, saj v temeljito zdresi-
ranih sovjetskih državljanih
po Galinu ni »nobene zavesti
o državljanskih pravicah«. Kot
skuša sovjetska oblast pred
mednarodno javnostjo skrbno
prikriti družbeno razslojenost
in popolno neskladje med de-
klarativnim in dejanskim, sku-
šajo pobegniti pred lastno res-
ničnostjo tudi predstavnice
nepriznanega najstarejšega po-
klica. Reševati se skušajo z be-
gom v agresivnost, krutost in
brutalnost (Klara), v alkoholi-
zem, metafiziko, materinsko
sočutje in ljubezen (Ana), v iz-
mišljanje novih in novih bio-
grafij (Lora) ter v nereducira-
no, nepreračunljivo in nekup-
Ijivo ljubezen (Marija). Prav
trenutki iskrene in tople lju-
bezni med Marijo in Nikolajem
na koncu sproščajo rešilni ža-
rek upanja in omogočajo slut-
njo drobne razpoke, ki bo ne-
mara omogočila mladima pro-
tagonistima vrnitev osebne
identitete, družbenega dosto-
janstva in svobode.
Čustveno razgibano in slo-
vansko toplo podobo utesnje-
nega životaijenja osebnostno
deformiranih malih ljudi, žrtev
socialističnega kolektivizma in
samovšečnega ekskluzivizma,
je uspelo prenesti režiseiju
Franciju Križaju na celjski
oder prepričljivo in vznemirlji-
vo. Ob pomoči dramaturginje
Marinke Poštrak sta skrbno
razčlenila dramske značke in
odnose med njimi ter z izbrani-
mi igralci dosegla domala opti-
malno zasedbo. Na videz ba-
nalna in marginalna zgodba je
v procesu ustvarjanja predsta-
ve dobila energijo, o kateri go-
vori Gahn v uvodnem citatu,
s katero je zanetila v gledalcu
potreben odziv in prerasla
v univerzalno človeško izkuš-
njo. Realistično in simbolno
prizorišče neugledne barake,
ki ponuja pregnancem vse prej
kot zdravo in varno zavetje in
sredi katere se dviga polžasto
stopnišče v neznano, je zasno-
val Roberto Stell. V katarzič-
nem prizoru prenosa olimpij-
skega ognja, s katerim vzpo-
redno se odvija ljubezenski
prizor med Marijo in Nikola-
jem, je prizorišče za trenutek
razprl v ožaijeno ozadje s cita-
tom socrealističnega plakata.
Socialno in značajsko pomen-
ljive kostume je zasnovala
Cveta Mirnik, funkcionalno
glasbeno opremo pa je izbral
Ivo Meša. Posebej je treba
omeniti jezikovno raznovrsten
in bogat prevod Milana Jesiha
ter skrb za funkcijsko razsloje-
nost odrskega jezika med viso-
kim pogovornim, domala zbor-
nim, jezikom in argojem (lek-
tor Marijan Pušavec).
Skrbno indilvidualiziran
kvartet moskovskih poklicnih
prijateljic noči so ustvarile:
Ljerka Belakova kot izkušena
in zapita Ana, ki zmore bogato
in trpko življenjsko izkušnjo
izkazati zdaj s prostaštvom in
grobostjo, zdaj s presenetljivo
nežnostjo in sočutjem, zdaj do-
cela v oblasti lastne usode,
zdaj prepuščena milosti device
Marije. Anica Kumrova kot
agresivna in podjetna trgovka
z lastnim telesom Klara, ki ci-
nično in hrupno razdira samo-
prevare drugih, zlasti Lore.
Njej daje podobo dame iz ne-
koliko višje družbe Milada
Kalezič, ki ima dovolj fantazije
za sanjarjenje, a premalo moči
za rešitev pred vedno novimi
razočaranji. Vesna Jevnikar
kot najmlajša Marija je razcep-
ljena med breme poklica in
materinstva ter odrešilno mož-
nost ljubezenske harmonije.
Možačasto oskrbnico barake
Valentino, vdano varuhinjo re-
da in strastno »gasilko« čustev
in hrepenenj je ostro, in trpko
oblikovala Jana Šmidova.
Zgubljenega, plahega in krh-
kega Aleksandra, morda umo-
bolnega znanstvenika, je než-
no izobhkoval Igor Sancin,
med mater Valentino, službo
in ljubezen do Marije razcep-
ljen lik Nikolaja pa je ostro
oblikoval Ludvik Bagari.
SLAVKO PEZDIR
Poezija je filter
Poezijo med tovarniškimi
dimniki je pesnik Tone Kunt-
ner ob promociji pesniške
zbirke cinkarniških pesnikov
prejšnjo sredo v študijskem
oddelku knjižnice v Celju oz-
načil kot neke vrste filter.
Pesniška zbirka Po sledeh je
te dni izšla kot nadaljevanje
prve. Stopinje štirih.
Zares lep literarni večer
s kulturnim programom in iz-
branimi govorniki ter gosti, je
tako že drugič dal vedeti jav-
nosti. da so med Cinkarnaiji
pesniške in umetniške duše, ki
jim zna njihov kolektiv tudi
prisluhniti. Avtoiji so vztrajno
pripravljali to zbirko, v kateri
so združene pesmi, reki in ilu-
stracije z željo, da bi knjiga
(Cinkarna jo je natisnila v na-
kladi 700 izvodov) našla pot do
bralca. Veliko zaslug za izid
knjige imata tudi Mira Goren-
šek in Irena Rehar, ilustracije
je prispeval Lenart Horvatič,
fotografije pa Drago Lamper.
In kdo so ti pesniki, ki jim
besede vro v verze kot čisti iz-
viri vode? Marija Bernjak,
Amadeo Dolenc, Jana Jakob,
Bojan Pevec, Zoran Pevec, Mi-
ra Gorenšek, Vanda Ružič in
Vasvija Jovanovič. Pesmi Cin-
karnarjev puščajo sledi in kot
sami pravijo, pričakujejo, da se
jim bodo v tretji zbirki priklju-
čili še drugi sodelavci, ki mor-
da prav tako na skrivaj, kot so
nekoč oni, pišejo stihe o lju-
bezni, cvetju, soncu, o svojih
doživetjih, sreči, žalosti...
»Prisluhnil sem njihovim kri-
kom in šepetom, njihovemu
zvenenju in udarjanju, pred-
vsem pa tišini zamolčanega,«
komentira izbor pesmi Tone
Kuntner.
MP
Pojte, pojte, drobne ptice!
Celje bo od 31. maja do 2. junija pomlajeno mesto
Pri Zavodu za kulturne pri-
reditve Celje so sredi priprav
na organizacijo in izvedbo 19.
mednarodnega mladinskega
pevskega festivala, ki se bo
začel zadnjega maja ob pol
osmih zvečer s slovesno otvo-
ritvijo v Narodnem domu,
končal pa z množičnim nasto-
pom mladih pevcev v nedeljo,
2. junija v Mestnem parku.
Tako Celje ponovno odpira
vrata mladinski zborovski pe-
smi in mladim iz domovine ter
številnih evropskih držav.
Letošnji festival bo, kot ka-
žejo prijave zborov, odlikovala
množičnost, o kakovosti pa bo
razsojala glasbena komisija,
katere predsednik je profesor
Edvard Goršič, ki bo tudi diri-
gent množičnega koncerta
v Mestnem parku, na katerem
bo prepevalo sedeminpetdeset
zborov iz osnovnih šol Slove-
nije. Igral pa bo Pihalni orke-
ster Glasbene šole, ki ga vodi
Albert Završnik.
V dosedanji petinštirideset-
letni zgodovini je celjski Mla-
dinski pevski festival doživel
kar nekaj sprememb. Iz prvot-
nega zgolj skupnega prepeva-
nja združenih zborov celjskega
okraja je manifestacija doživ-
ljala vsebinske in organizacij-
ske spremembe, ki so se odra-
žale v revijalnih nastopih slo-
venskih zborov, pozneje pa
v tekmovanju jugoslovanskih
zborov. Po letu 1969, ko se je
festival začel deliti na zvezno
in mednarodno tekmovanje
mladinskih pevskih zborov
v treh kategorijah, večjih spre-
memb ni bilo.
Letos festival sovpada z obu-
janjem spomina na velikega
slovenskega renesančnega
ustvarjalca Jacobusa Gallusa.
Glasbena komisija seje odloči-
la. da bo obvezni program tek-
movalnega sporeda zato po-
svečen Gallusu. Novost v spo-
redu pa je, da je tekmovalni
spored enoten in ni več delitve
na zvezno in mednarodno tek-
movanje. Tako bo vsem doma-
čim zborom omogočeno, da se
pomerijo v mednarodni kon-
kurenci, kar bo brez dvoma
vzpodbuda za še kakovostnej-
še nastope v prihodnje.
V	pomlajenem mestu ob Sa-
vinji bo v dneh festivala okoli
pet tisoč mladih pevcev, ki bo-
do prišli iz domovine in sveta,
da bi skupaj peli in se primer-
jali, da bi se s pesmijo spoznali
in sporazumeli in da bi ustvari-
li trdno vez in prijateljstvo.
V	času festivala pripravljajo
organizatorji tudi nekaj sprem-
nih prireditev, kot na primer
koncert zbora Slovenski ma-
drigalisti, ki bo 28. maja zvečer
v Narodnem domu, istega dne
tudi promocijo grafične mape
Črta Freliha na temo Gallusa
in razstavo glasbene literature
v Likovnem salonu. V Glasbe-
ni šoli pa bo 1. junija glasbena
delavnica, s prikazom dela
z zboroma iz Češke in Mad-
žarske.
Seveda pa bi bilo še kako
prav, da bi v dneh festivala za
mlade pevce poskrbeli tudi tr-
govci in gostinci s svojo dodat-
no in razširjeno ponudbo tudi
v času, ko so trgovine sicer trd-
no zapahnjene.	^p
Ciicius o umirajoči icartuziji
Minuli teden so v avli kultur-
nega doma v Slovenskih Ko-
njicah odprli razstavo likovnih
del avtorjev, članov likovne
sekcije, ki je pritegnila pozor-
nost številnih obiskovalcev.
Mihaela Gregorc se je predsta-
vila s pretehtanimi postavitva-
mi tihožitij s cvetjem, Jože Žla-
us pa je ciklus desetih pirogra-
fik posvetil umirajoči Žički
kartuziji.
Odmevna razstava bo iz Slo-
venskih Konjic potovala v Zre-
če in Vitanje, Zlausove piro-
grafike pa bodo nato ostale
v Špitaliču. Av-tor ciklusa
o umirajoči kartuziji pravi, da
ga je k temu likovnemu deja-
nju spodbudilo branje v časo-
pisu o propadajočem biseru na
naših tleh, zato je ciklus name-
nil »vsem tistim, ki čutijo kaj
odgovornosti do kulturne de-
diščine in vsem tistim, ki bi
radi naše spomenike prepustili
neusmiljenemu zobu časa. Te-
ga si niso zaslužili.« dodaja in
njegov apel je že naletel na od-
ziv pri konjiškem Izvršnem
svetu, kjer se bodo trudili, da
bi biser ohranili, za kar si moč-
no, prizadeva tudi župnik
v Špitaliču gospod Stane Ne-
žič. Jože Zlaus. samostojni
kulturni delavec iz Vojnika, bo
ciklusu desetih del dodal še
pet del z motivi propadajoče
Žičke kartuzije. To bo njegov
način boja, pravi in dodaja, da
se bo lotil tudi izdelave spo-
minkov, na to temo, kar naj bi
sloves Žičke kartuzije še bolj
utrdilo.
MP
Foto: IVO KACBEK
ZAPISOVANJA
Kje ste, iieroji?
čeprav je problem aidsa
pereč že najmanj deset let, so
se Američani celo desetletje
obotavljali posneti pravi
»mainstream« film na temo
»neke neozdravljive bolez-
ni«. In kljub temu, da je bil
ves svet priča počasnemu in
groznemu umiranju zvezdni-
ka iz vrst hollywoodskih ve-
likanov Ročka Hudsona (mi-
mogrede, umrl je 2. oktobra
1985 v Beverly Hillsu), se
Hollywood še vedno ni bil
pripravljen soočiti s poho-
dom smrtonosnega virusa
HIV, kije med drugim, seve-
da, precej načel tudi vrste
dečkov iz »tovarne sanj, ki
začuda nima tudi dim-
nikov«.
No ja, leta 1985, v letu
Hudsonove smrti, je John
Erman vendarle posnel TV
film An Early Frost, umetni-
ški pristop k temi aidsa in,
priznajmo, predvsem homo-
seksualcev, pa je bil ves čas
stvar broadwayske off-off
scene. V letu 1990 sije film-
ska industrija končno opo-
mogla, Craig Lucas je napi-
sal fantastičen romaneskni
scenarij na temo moške lju-
bezni in Norman Rene je re-
žiral film, ki ga trenutno pri-
kazujejo Ljubljanski kine-
matografi: Longtime Com-
panion (Dolgoletno prijatelj-
stvo), ZDA, 1990; Compani-
on Productions, Inc., za
American Playhouse Thea-
trical Films /Public TVStati-
ons/ The Corp. for Public
Broadcasting/ The National
Endowment for the Arts.
Pravzaprav precej preprosta
zgodba osmih homoseksual-
cev, ki se v letih od 1981 do
1989 predajajo orgiastičnim
zabavam na ameriški zahod-
ni obali, nekega dne pa med-
nje požene smrt, se v isti po-
javni obliki nenehno vrača
in redči njihove vrste. Toda
prijateljstvo med homosek-
sualci vendarle ostane; ena-
ko ljubezen, ki, jasno, nima
meja. In če vsi gledališki po-
skusi niso imeli tistega, s či-
mer se lahko ponaša zgolj
Hollywood, potem Long-
time Companion to ima. Na-
mreč »glamour«, ki je, en-
krat za vselej povedano, os-
novni element hollywodske
mašinerije. Skratka, Craig
Lucas in Norman Rene sta
posnela delikaten celoveče-
rec, ki je dodobra prerukal
zaspano in vsega naveličano
zahodno obalo, Longtime
Companion je postal svoje-
vrsten medijski in »trečer-
ski« štos, ki ga v obliki, v ka-
kršni ga imamo priložnost
videti, lahko prenese n^
mo Amerika, temveč '
svet. Identifikacija je '
stvar vsakega posamezni
In v tem času, ko Ljju
na nori in si na veliko oj
duje Renejev in Luci
produkt, je Roza Klub ^
drugo številko i?evoJv3
- saj veste, to je tisti fatn2
magazin za homoerotikoi
ga ureja pesnik Brane JIJ;
tič s sodelavci. In kaj h
preberete? Miha Balah se
svojstven način izpovei\
in »brez dlake na jez
spregovori o srečanjih in
kih ali drugačnih razmej]
z ljudmi, ki jim ga scena|
neznanka. Sicer pa je nosi^
tema številke pariška scg
sredi dvajsetih let tega si
letja, obdobje, ko je sca
obvladovala ženska klientu
z Američanko Natalie Bj
ney na čelu in potem šeAJi
B. Toklas, Gertrude Sts
Winnaretta Singgar, Waft
Landowska, pa še katera
med ključnih osebnosti
kratnega lezbično orientii
nega Pariza. Fotografije,
so delo zagrebškega fotogi
fa Mia Verosiča, Gorai
Majarona in Jasne Klančik
ne morejo zmanipulirati n
n^strašnejšega zagovorm
heteroseksualnosti, kar pa
navsezadnje že stvar etike
morale. Revolver pa na sra
^e vedno ne prisega na eni
cije, temveč na estetske k
terije. Ali drugače, aids ni.
bolezen homoseksualce
temveč je bolezen vseh m
Še več, po zadnjih razisk
vah se število obolelih na^
zvišuje pri heteroseksuaia
in temu primerno znižuje p
homoseksualcih. Le vpr^
nje časa je še, kdaj bo slovel
ska družba javno priznA
da je homoseksualnost nj&
sestavni del. Sicer pa slovd
ska družba tako in tako t
odtehta ene Madonne, kij
izjavila: »Potrebno je mn(4,
poguma, da narediš comiJl
out in javno priznaš, daj
gay. Biti pa moraš pravi vof
čak, da se javno razkrijelti
izjaviš, da imaš aids!« In ti
kim vojščakom MadonA
kliče: »Vi ste moji heroji'-
Na sifopi zemiji
Prvenec MIlana Štancerja - Na porabu
- o kozjanskem človeku
Milan Štancer je nedavno
tega v samozaložbi in s fi-
nančnim sodelovanjem Pe-
rutnine Ptuj izdal prvenec,
roman z naslovom Na poro-
bu, ki ga bo rade volje vzel
v roke tudi meščan, ne samo
človek s Kozjanskega, Ha-
loz ali Dravskega polja, ki
mu je roman pravzaprav
namenjen.
Slovenskim bralcem se je
Milan Štancer doslej pred-
stavil s pesniško zbirko So-
peča zemlja in že tedaj opo-
zoril nase. Njegov prozni pr-
venec pa predstavlja življe-
nje na kmetih in postavlja
v ospredje družini Kamen-
škovih in Murkovih. Dogaja-
nje sega v povojni čas, v leta
novotarij v kmetijstvu, ki so
lahko pomenile dobre ali sla-
be spremembe. Odhka Štan-
cerjevega romana je pred-
vsem sočen jezik. Ker je s'
tor postavil dogajanje '
rodno Kozjansko in rom*
naslovil Na porobu. muJ
dal izvirno avtentičnost in'
čas in prostor tega košf^
Slovenije literarno opredel^
Romanu za popotnico
Herman Vogel med drug'
zapisal: »Bistvo romana)
zemlja in neizmerna pri^i^
nost ljudi domači grudi,
na zunaj preklinjajo, v sp
pa neomajno ljubijo. Enalv
vredna tej je ljubezen
ljudmi, ki se v romanu
v vsej svoji krčevitosti ^^h
vinskosti. To sta pogla^''"^
gibali, ki z njima junaki "JJijj
rejo vztrajati na skopi zei"
in trgati stoletne vezi zaos.
losti.« Delo pa odhkuje
humorna izvirnost. R^^^J
Na porobu je izšel v nak^ j
dva tisoč izvodov.

Lom	8. MAJ 1991 - STRAN 9
duša šentviške kulture
Klrttvldu so pripravili razstavo Domača obrt na Kozjanskem
gasilskih prostorih šen-
VJ^a kulturnega doma
•''^novečana starinska raz-
^•'linica kraja. Šentvid pri
helnem je po kozjan-
fif" potresu temeljito
»"menil svoj videz, ostala
želja po ohranjanju
teKlosti. Uresničiti jo
'-kušajo na krajevnih raz-
ah, lani septembra na
šmarske občine in
i na včeraj popoldne od-
rti razstavi »Domače obrti
'^^Rozjanskem«. Za razsta-
živahno kulturno živ-
v Šentvidu si ob po-
večine krajanov naj-
J-ij prizadeva predsednik
, ^turnega društva Ivan
i nrofenik-
O Drofenikovih prizadeva-
^ sem že vehko shšal. Ko
'i izvedel, da v Šentvidu
t pripravljajo razstavo,
^se odpravil k njemu. Še
jjgj moram zapisati, da si je
Lico razstavo šmarske
ftirti ogledalo približno 2 ti-
(li obiskovalcev, med njimi
rtliko šolarjev in tudi turi-
I ^v. Letos pričakujejo do
j^elje, ko bodo razstavo za-
; pfii, vsaj 3500 obiskovalcev,
so se napovedan tudi
; učenci vseh osnovnih šol na
; Šmarskem ter iz Šentjurja, iz
iji^njih vrtnarske, kmetij-
: jice in gospodinjske šole Ce-
; (]f-Šentjur in iz steklarske
; šole v Rogaški Slatini.
E Ivana Drofenika sem poi-
itkal na njegovern domu,
i r novem naselju Šentvida.
s ponosom mi je razkazal
rostore še ne povsem kon-
anega kulturnega doma, ki
loji tik ob glavni cesti med
yjem in Šmarjem. Šentvid-
ani so z veliko požrtvoval-
tostjo in prizadevnostjo po-
bvili stavbo, ki bi jim jo
lahico zavidali tudi v večjih
ir.pomembnejših krajih. Po
stopnicah je bilo treba pre-
^neje, ker so pravkar polo-
i ploščice. V gasilskem
prostoru mi je pokazal, na
iteni skrbno postavljene
•ravno vrsto, preslikave fo-
Jžrafij šentviških iger, tja
^leta 1906 segajo. Drofenik
^ je pripovedoval o pred-
"jjnem pevskem zboru An-
a Vračka, pa o kulturnem
življenju od petdesetih let
naprej, ko je začel nastopati
tudi sam. Večina zamish je
prihajala iz gasilskih vrst in
še danes med gasilci in kul-
turniki ni prave črte ločnice.
A saj je niti ne želijo. Tudi
Ivan Drofenik je gasilec.
Bojijo se obdavčenja
v enem od prostorov kul-
turnega doma sedeva. Al-
bum s fotografijami lanske,
z vseh strani pohvaljene sep-
tembrske obrtne razstave
ostaja priča požrtvovalnosti.
Se še spominjate?
Razpet čez glavno cesto je
na razstavo spominjal tran-
sparent, ob cesti so bili raz-
stavljeni stari vozovi, brane,
plugi, okopalnik, mlatilnica,
vejevka in kaj vse še. Lončar
Franc Čretnik iz Lemberga
je v kulturnem domu razkri-
val skrivnosti lončarstva,
predica Pavla Gajšek, pletar
Ivan Pecko^ kovač Anton
Esih, vsi Sentvidčani, pa
svoje znanje na pol pozablje-
nih umetelnosti. Saj bi jih
prišlo še več, pravi Drofenik,
vendar so se ljuidje bali, da
bi jih obdavčiU. Oblast šmar-
ske turistične občine se res
zanima za te izumirajoče
obrti, vendar vsaj za zdaj ne
po davčni plati. Lani so imeli
tudi čebelarski del z različni-
mi točilnicami, pa razstavo
starih predmetov, vse od
klopotca in šivalnega stroja
do dve stoletji stare stružni-
ce za les iz Lesičnega, pred-
stavih so preparatoija Marti-
na Lakneija iz Bodreža in
njegove nagačene živali ter
kulinarično razstavo. Poseb-
no pozornost je zbujala torta
z velikimi gobami, ki jo je
pripravila 83-letna Nežka
Zolger z Vrha pri Grobel-
nem. Letos so se odločili, da
bodo ob starih strojih, za pri-
merjavo, postavili še nove,
svoje najboljše izdelke bodo
razstavih učenci iz osnovnih
in srednjih šol, znova pa so
povabili tudi mojstre starih
obrti.
Žirija, ki so jo lani in jo
bodo tudi letos sestavljali et-
nologa dr. Janez Bogateg iz
Ljubljane, avtor knjige o do-
mači obrti na Slovenskem,
in Vlado Šlibar iz celjskega
Pokrajinskega muzeja ter
Ivan Vrečko iz Šentjurja, iz-
bira kakovostne in vrhunske
izdelke, letos pa bodo pode-
lili še plakete občine Šmarje.
Razstava v Šentvidu naj bi
bila poslej vsaki dve leti, pre-
jemniki priznanj pa naj bi
naslednje leto sodelovali na
republiški razstavi.
Živatino kulturno
življenje
Ivan Drofenik se je rodil
slovenskim staršem v Fran-
ciji, blizu belgijske meje,
v življenju se je dobro spoz-
nal tudi z arabskim svetom
in kulturo, puščavo, starin-
skimi zemljankami. Njegov
oče, Šmarčan, je rudaril
v Franciji in ko je bil Ivan
star dve leti, so se vrnili
v Slovenijo, v materin Šent-
vid. Tu je spoznal prve moj-
stre starih obrti: krovca, kije
spletal kito za njihovo slam-
nato streho, čevljarja, ki je
v podplate zabijal cveke in
klince, mizarje, očeta, ki je
delal toporišča. Nekoč sta se
z očetom še enkrat odpravila
po francoskih krajih, ki so
bih kljub očetovi trpki
zdomski izkušnji del njiju.
Zaposlen je v valjarni štor-
ske železarne, žena Ivanka,
učiteljica, je bila zadnja leta
vodja šentviške šole in je
prav tako veliko sodelovala
v šentviškem kulturnem živ-
ljenju, hči Irena pa tudi dela
v železarni. Včasih je učil
v Štorah in Celju tudi Ivan
Drofenik. Dvanajst let je bil
dejaven v domači krajevni
skupnosti, po potresu je kot
tajnik izdal ogromno potrdil.
Takrat so zgradili prve vodo-
vode, prve kilometre asfalta,
leta 1980 so dobih prvih 50
telefonov. In začeh so graditi
kulturni dom, seveda.
V kulturnem društvu
Šentvid, ki mu predseduje,
pripravijo letno po eno igro,
že dve leti imgjo folklorno
skupino, ki jo vodi Šentjur-
čan Drago Jančič, v »sekciji
svobodnih dejavnosti« pa
pripravljeno razstave, preda-
vanja, zabave. Njihov pevski
zbor se je uvrstil med naj-
boljše v občini. Priredili so
srečanje mladih talentov,
Martinovo srečanje sedmih
pevskih zborov in srečanje
folklornih skupin. Predstav-
Ij^o se domačemu občin-
stvu, gostujejo po šentjurski
občini, povezujejo se s Šent-
vidom pri Planini, Zibiko,
Stojnim selom. Rogaško,
Kostrivnico... Drofenikova
hči Irena pleše v domači fol-
klorni skupini.
In kaj je Ivanu Drofeniku
najbližje? Razstave in oder,
seveda. Vendar ne na škodo
drugih dejavnosti društva,
ker noče biti pristranski.
BRANKO JERANKO
Razstava Domača obrt na
Kozjanskem, ki so jo odprli
včeraj popoldan v kultur-
nem domu v Šentvidu pri
Grobelnem, bo na ogled do
nedelje, 12. maja, in to vsak
dan od 9. do 19. ure. Kultur-
nemu drutšvu Šentvid, ki je
pripravilo razstavo pod ge-
neralnim pokroviteljstvom
šmarske vlade ter s sodelo-
vanjem šentjurske vlade,
Kmetijske zadruge in Zveze
kulturnih organizacij iz
Šmarja, se je prijavilo nad
sto razstavljalcev.
Savinjski gaj se je razbohotil
Točno pred tednom dni niti dež ni motil obiskovalcev, ki so občudovaU lepote Savinj-
skega gaja v Mozirju. Prizadevnost, trud in nenehno delo slovenskih vrtnarjev, domačinov
in prostovoljcev so obrodili sadove. Savinjski gaj se je razbohotil (skoraj) v vsej krasoti. 1.
m^a je park slovenskih vrtnarjev v Mozirju obiskalo približno 5 tisoč obiskovalcev, kar
dokazuje, da ie veliko Slovencev ljubiteljev cvetja. Savinjski gaj je zdaj vsak dan odprt za
obiskovalce.	Foto: EDI MASNEC
REKLI SO:
Franc Špegel, predsednik
gradbenega odbora za iz-
gradnjo ceste v Lipje:
»V naselju Lipje bomo le-
tos obnovili 1200 metrov ce-
ste. Ta cesta je bila doslej ši-
roka 3 metre, po novem bo
asfaltna prevleka široka
4 metre, uredili bomo tudi
odvodnjavanje. Vsa zemelj-
ska dela opravlja obrtnik iz
našega kraja Herman Žerdo-
ner, za asfaltno prevleko pa
bodo poskrbeli delavci Cest-
nega podjetja. Vrednost
vseh del znaša okoli 2 milijo-
na din, del denarja so prispe-
vali krajani Lipja, del sred-
stev smo dobih iz krajevnega
samoprispevka ter občine.
Ljudje so opravili veliko
udarniških ur. Cesto bomo
asfaltiran predvidoma med
15. in 25. majem, otvoritev pa
bo ob krajevnem prazniku
22. junija. Ugotavljamo pa,
da kakšnih 30 odstotkov kra-
janov ni pripravljeno sodelo-
vati pri urejanju ceste. Pred
leti je vladala v vasi večja
složnost, zdaj so se stvari
spremenile in takšne složno-
sti ni več. Kje so vzroki, ne
vem.«
Rudi Lipovšek
v SPOMIN
Na celjskem pokopališču
se pred kratkim z vse-
častmi poslovili od Ru-
'Ja Lipovška. Njegova živ-
'J^niska pot ni bila postlana
j^ožicami, poraščena je hi-
^ gostim trnjem, kar je
ff^niagoval z vero v boljši
Jutri.
uj^^^^ki sin z Lopate se je
ta 1951 zaposlil pri pro-
"etne/n podjetju DAPS, iz
^lerega seje razvil današ-
.il^^ljski Izletnik. Tam ni-
^'Jo takrat imeli tako rekoč
sto	delovnih pro-
toh^^' prepotrebnih av-
^^sov. Stare tovornjake
si^J^^Sane Hitlerjeve voj-
^ srno preurejali v avto-
buse in začeh odpirati pro-
ge. Rudi je rasel s podjet-
jem, pridobil sije kvalifika-
cijo in postal skupinovo-
dja. Star pregovor pravi:
besede mičejo, zgledi vle-
čejo - in Rudi je bil zaradi
vestnosti in zagnanosti res
lahko zgled. Bil je zraven,
ko so v povojnem času po-
magali odstranjevati ruše-
vine, sodeloval je pri nape-
ljevanju vodovoda, udeležil
se je številnih krvodajal-
skih akcij in bil soorganiza-
tor mnogih izobraževalnih
akcij s področja varstva pri
delu, motoroznanstva, de-
lavskega upravljnrija in
medsebojnih odnoscv.
Upokojil se je leta 1984.
Prepričan je bil, da bo u ča-
kal pozno starost (njegovi
predniki so doživeli nad 80
let), a danih mu je bilo le 62
let. Svoj izjemen delovni
polet je nesebično razdajal
in se seveda pri tem izčrpa-
val. V podjetju Izletnik
smo lahko ponosni, da smo
imeli med seboj tako požr-
tvovalnega človeka.
FRANC OGRADI
PLANINSKI KOTIČEK
Taborni prostor na
Šmohorju
Planinska zveza Slovenije je
v zadnji številki svojih Obve-
stil predstavila urejen taborni
prostor planinskega društva iz
Laškega pri domu na Šmohor-
ju (778 metrov nv). Ob tabor-
nem prostoru so sanitarije ter
priključka za vodo in elektri-
ko), travnato igrišče za mali
nogomet, otroške gugalnice,
kamini, mize in klopi ter oglas-
na deska. V domu je mogoča
polna ah delna oskrba, do nje-
ga pa vodi cesta, ki je primerna
tudi za avtobuse. Dom na
Šmohorju je izhodišče nezah-
tevnih izletov po Savinjski in
Zasavski poti, v bližini pa je
možno kopanje v zaprtem ter-
malnem bazenu v Laškem ter
odprtem v Rimskih Tophcah.
V črno goro
Biogradski narodni park po-
nuja izjemno naravo ter zani-
mive vrhove. Člani PD Zlatar-
ne Celje prirejajo od 27. julija
do 5. avgusta izlet »Vrhovi Čr-
ne gore - Narodni park Bio-
gradska gora - Tara«. Za pre-
voz z avtobusom, hotelske sto-
ritve in splavarjenje po Tari je
treba odšteti 830 DEM dinar-
ske protivrednosti, možno je
plačilo na obroke. Prijave
sprejema Roman Turk (tel. 35-
359 popoldan).
Snežna jama na
Raduhi
Od 1. m^a do konca oktobra
si je mogoče ogledati Snežno
jamo na Raduhi, in to ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih (za
skupine tudi med tednom).
Ogled jame traja dve uri, po-
drobnejše podatke pa posre-
duje Jamarski klub Črni galeb
iz Prebolda (tel. 723-211).
Dom na Okrešlju
odprt čez vikend
Med prvomajskimi prazniki
so celjski planinci odprli svoj
dom na Okrešlju in tako mno-
gim izletnikom in planincem
ponudili dobro oskrbljeno in
povrh še povsem prenovljeno
planinsko postojanko. Delov-
no posadko je vodil predsed-
nik PD Celje Adi Vrečer, štan-
go pa so mu držah zlasti v ku-
hirxji Fanika Valant, pri strežbi
pa še Grega Kroflič in Janez
Bošnjak.
Zaradi plazov, ki so se sesi-
pali s severnih pobočij Planja-
ve in z drugih vrhov, je gostov
na Okrešlju takorekoč zmanj-
kalo že v soboto, zato se je po-
sadka umaknila v dolino, na
Okrešelj pa bodo spet odšli da-
nes, v četrtek, 9. m^a popold-
ne. Koča bo tako oskrbovana
vsak mcoski vikend od petka
do nedelje (tudi avtobusna
zveza bo), od 1. junija naprej pa
vsak dan.
200 let pouka v Podčetrtku
Na iutrišryem dnevu šole v Podčetrtku se bodo s kulturnim
programom in podelitvijo priznanj zaposlenim in gostom spom-
nih 200 letnice začetkov pouka v tem obsote^skem kr^u. Ob tej
priložnosti so izdali monografijo s prispevki številnih avtorjev,
med r\jimi tudi učencev po vsej Sloveniji znane šole. Monogra-
fijo je uredil Franjo Mauer, natisnih pa so jo v ŠETISKU
v Žalcu. Osnovna šola v Podčetrtku je pod vodstvom takratnega
ravnatelja Jožeta Brileja že pred dvema desetletjema vzbudila
široko pozornost zaradi mnogih posebnosti v pedagoškem pro-
cesu. Nastalo je tudi Društvo prijateljev osnovne šole Podčetr-
tek, šola pa je dobivala številna priznarya. Leta 1972 so ob stari
šoU, kjer seje rodila n^starejša šolska hranilnica v Jugoslaviji,
prizidali novo.
BJ
Obiskali so prijatelje v Venetu
Prijateljski stiki med Sredryo vrtnarsko, kmetijsko in gospo-
di^sko šolo Celje-Šentjur in državno kmetijsko šolo iz Mirana
pri Benetkah so se začeh predlani, ko so mladi Italijani gostovali
pri nas. Pred dnevi.je 45 naših učencev obiskalo prijatelje na
kmetijski šoU v Miranu v deželi Veneto in jim tako vrnilo obisk.
Učenci s Celjskega so si v Miranu ogledali šolo, posestvo,
mestne parke, formo za proizvodnjo mleka v bližnji vasi, veliko
družinsko vrtnarijo in tudi mesti Castelfranco in Benetke. Izve-
deli so, kako se šolajo njihovi vrstniki v Italiji ter kako živijo,
navezali pa so tudi nova znanstva in prijateljstva. Jeseni se bodo
stiki med šolama nada^evali z izmenjavo po treh učencev iz
Šentjurja oz. Celja ter iz Mirana, obe šoh pa bosta pripravili
skupen delovni posvet o izobraževanju in delu na kmetijskih
šolah obeh držav.
BJ
Še nekaj prostih mest
Na Srednji vrtnarski, kmetijski in gospodinjski šoli Celje-
Šentjur je za prihodnje šolsko leto še 33 prostih mest za triletni
program gospodinje, 32 za štiriletno izobraževanje za kmetij-
skega tehnika in 24 za triletni program kmetovalca. V štirilet-
nem programu za vrtnarskega tehnika, triletnem za vrtnarja in
skrajšanih programih za kmečko gospodinjo in kmetijskega
delavca ni več prostih mest, so v začetku tedna povedali v tej
šoli. Prijave za prosta mesta bodo sprejemali do zasedenosti.
BJ
10. STRAN - 9. MAJ 1991

Kraljica se prebuja
z Dnevi celjske alleilke In dvobojem Slovenija: Hrvaška se
kraljica športov vrača v svetišče
v jugoslovanskih športnih
krogih si je Celje pred deset-
etji ustvarilo sloves atletske-
ga mesta, zato je povsem lo-
Jčna odločitev, da bo mesto
:b Savinji v soboto in nede-
jo, 11. in 12. maja, prizorišče
neddržavnega dvoboja atlet-
kih reprezentanc Slovenije
n Hrvaške, ki sta se zadnjič
/lomerila leta 1957. Prebujena
K.raljica športov se tako sim-
bolično vrača v svetišče, ki
z mladim valom napoveduje
ponoven vzpon krivulje atlet-
skih uspehov Kladivarja.
Od spominov se ne živi, toda
prav zgodovina najbolj slikovi-
to ponazarja razsežnosti celj-
ske atletike. Ročno merjenih
11,5 sekunde Marjane Lubej
na 100 metrov iz leta 1968 je še
dandanes slovenski rekord,
najstarejši jugoslovanski žen-
ski rekord pa je v lasti Nataše
Urbančič - 61,12 m v metu
kopja v EP v Rimu 1973. To je
bilo eno zlatih obdobij, ki še
zdaleč ni utonilo v pozabo, to-
da Dnevi celjske atletike 91 naj
bi bili po zamenjavi rodov no-
va prelomnica v bogati zaklad-
nici uspehov.
Paradna disciphna celjskega
Kladivarja je v zadnjih letih
moških 400 metrov z ovirami:
Kocuvan in Kopitar sta v tej
disciplini skupaj z Beograjča-
nom Karauličem kandidata za
nastop v reprezentanci na
evropskem pokalu skupine
B (23. in 24. junija na olimpij-
skem stadionu v Barceloni),
toda žezlo bo bolj kot kdaj koli
poprej v rokah 19-letnega Mira
Kocuvana. Lani šesti na svetu
v mladinski konkurenci se
spogleduje z normo za nastop
na SP v Tokiu (49.80), ki je si-
cer za skoraj sekundo boljša
od osebnega rekorda, toda na-
črt tandema Kocuvan je jasen:
po dveh nedorečenih mladin-
skih sezonah (po rezultatih je
bil Miro med vrstniki povsem
v svetovnem vrhu, toda sijaj-
nega izhodišča ni »materiahzi-
ral« na MEP v Varaždilnu 89 in
MSP v Plovdivu 90) preseči
Sobota
16.00 - otvoritev; 16.15 - 100 m
ovire (ž), memorial Fedotja
Gradišnika, palica, višina (ž),
daljina (m), kopje (m); 16.35
-	110 m ovire (m); 16.50 - 100 m
(m), memorial Ferda Skoka;
17.05 - 100 m (ž); 17.15 - 1500 m
(ž); 17.50 - 1500 m (m), krogla
(m); 17.45 - 400 m (ž) disk (ž);
18.00 - 400 m(m); 18.15
-	4 X 100 m (ž); 18.30 - 4 x 100 m
(m).
Nedelja
15.00 - kladivo (m); 16.00
-	400 m ovire (ž), višina (m),
troskok (m), kopje (ž); 16.20
-	400 m ovire (m); 16.40 - 200 m
(ž); 16.50 - 200 m (m); 17.00
-	800 m (ž); 17.15 - 800 m (m),
daljina (ž), krogla (ž), disk (m);
17.30 - 5000 m (m); 18.00 - raz-
glasitev rezultatov.
mejo med povprečnostjo in vr-
hunstvom! Izzivov je v letu
svetovnega prvenstva več kot
dovolj. Največji je v vsekakor
Tokio, vrhunci sezone in prave
priložnosti za uveljavitev pa so
poleg evropskega pokala še
sredozemske igre (od 6. do 11.
julija v Ateni) ali univerziada
(od 14. do 25. julija v Sheffi-
eldu).
Slovita celjska šola meta
kopja je bila že nekdaj znana
daleč naokoli. Zadnja jo uspeš-
no nadaljuje Renata Strašek,
ki je v boju za reprezentančni
dres pravzaprav brez konku-
rence, toda njen cilj je mladin-
sko EP v Solunu (norma 53 m,
osebni rekord 58,18 m). Miro
Kocuvan in Renata Strašek sta
tako znanilca (nikakor ne
osamljena) preporoda celjske
atletike, ki je v minulih deset-
letjih vzgojila marsikaterega
šampiona svetovnega kova in
tudi zato je Celje na Skokovem
memorialu - zdaj Dnevi celj-
ske atletike - spoznalo največ-
je zvezdnike; kot zadnjega slo-
vitega šprinterja iz Santa Mo-
nice Calvina Smitha, v soboto
in nedeljo pa domače ase.
ŽELJKO ZULE
Bilač contra Čistjakova. Osrednja disciplina celjskega
atletskega vikenda bo skok v daljino s svetovno rekor-
derko Galino Čistjakovo (752cm) in rehabilitiranim dobit-
nikom bronaste kolajne splitskega EP Borutom Bilačem.
Kdo je kdo?
v Celju bodo tudi nastopili:
Borut Bilač (daljina, bron
z EP), Marjana Lužar (100 m
ovire, bron z MSP), Brigita
Bukovec (100 m ovire, polfina-
hstinja EP), Miro Kocuvan
(400 m ovire, 6. MSP), Slobo-
danka Čolovič (800 m, 4. 01, 6.
SP), Biljana Petrovič (višina,
srebro z EP), Željko Mijovič
(800 m, polfinalist EP), Djordje
Kožul Hroskok, 17.11); izven
konkurence: Poljakov (palica,
bivši svetovni rekorder - 580),
Protsenko (troskok, dvoranski
rekorder - 17.75), Malčenko
(višina - 236), Čistjakova (da-
ljina, svetovna rekorderka
- 752).
Odštevanje do
Zagreba
še dobrih petnajst dni
je do odločilnih dnevov
za rokometaše Celja Pivo-
varne Laško. Od 24. do
26. maja bo v Zagrebu
v dvorani na Trešnjevki
turnir najboljših drugoli-
gaških ekip za vstop v pr-
vo zvezno ligo. Celjski ro-
kometaši bodo vsa svoja
srečanja odigrali ob 18.
uri. Spored: 1. dan (24. 5.):
Celje Pivovarna Laško
-	Mornar (Bar), pribl. ob
20 h: Partizan (Bg) - Var-
dar (Skop.), 25. 5.: Celje
Pivovarna Laško - Var-
dar. Partizan - Mornar,
26. 5. Celje Pivovarna La-
ško - Partizan, Vardar
-	Mornar. V prvo hgo se
bosta uvrstili dve najbolj-
ši ekipi.
Pomer
Open
Od 1. do 4. maja je Surf
klub Celje pripravil državno
in mednarodno prvenstvo
v fun surfanju v Pomerju pri
Puli, v disciplini slalom. Na
progi dolgi od 200 do 600 me-
trov s štartom z obale, je bil
najboljši Leonid Judin (Lu-
binski porat Split), 2. Sandi
Gabrovšek (Pirat Portorož)
iln 3. Robert Stroj (Surf klub
Zagreb). Uvrstitve celjskih
predstavnikov: in 11. Bošt-
jan Godec, 15. Matjaž Godec
in 17. Ivo Dolenc.
POGLEDI
Začasni uicrepi carinjenja športa
Predvsem je potrebno upo-
števati, da se nihče še ni nič
odločil, zato si lahko dovolimo
celo tako akrobacijo, da si vza-
memo v precep pisanje o špor-
tu v samostojni deželi Sloveni-
ji, oziroma v časopisih te iste
dežele.
Če odmislimo novice narko-
mansko mafijskega tipa kot so
tiste, da je Maradona prekup-
čeval s pol kilograma kokaina,
ki bi bil mimogrede v Ljublja-
ni vreden 100 tisoč mark, in če
se odpovemo traču o samomo-
ru Borgove žene, nam ostane
šport brez vseh neumnih do-
datkov in to naj bi pomenilo
predvsem slovenski šport.
Tako naj se jugoslovanski
šport preseli v rubrike o med-
narodnem športu. Lestvice
najboljših klubov v jugoslo-
vanskih ali srbskih, hrvaških
ali bosanskih ligah n^j bi se
objavljale skup^j z nemškimi,
angleškimi ali italijanskami li-
gami. Prednost pa bodo (konč-
no) dobili slovenski športni re-
zultati, ki smo jih z izjemo
smučarskih, v našem prostoru,
ko je vladala klima Bratstva
ijedinstva, namenoma potisni-
li v majhne okvirčke. Ob ta-
kem razvoju dogodkov se po-
tem morda ne bo več dognalo,
da bi uredniki razdelili eno
stran v svojem časopisu na kri-
minal in šport, čemur smo tre-
nutno priča, temveč bi identi-
teto Slovencev lahko poiskali
na malo manj morbiden način.
Namesto »Šti^e mrtvi na Do-
lenjski cesti« in »Dobili zlikov-
ca« poleg »Prpič v tretjem ko-
lu«, bi za slovenski šport lahko
našli kakovostnejšo kombina-
cijo, vs^^j poleg vremena ali
sporeda za kinematografe.
Verjetno se uraici ie f^j
sprašujejo, zakaj im^o
normalne evropske (jJ
svoj športni dnevnik (c^
vaška in Srbija ga imata) <
venci pa si na dan lahko''
voščimo le nekaj špoJ
utrinkov. Zadeva je enosta^
stoji pa na istem starem u
iju Bratstva in jedj^
V Sloveniji se neomejeno m
dajajo zagrebške Španske'
vosti, po nekaterih poda«
gre v Slovenijo kar 30 odjt
kov njihove naklade. SJoa
ski športniki, to bi veljalo p^
nati, za svoje uspehe dobijo^
lika več prostora v 233
škem, kot v kakem Ijubi^
skem časopisnem mediju 1
dobnoje s športnimi revi^
Slovenci smo obsojeni naj
vaščino (Šport magazin) in
srbščino (Tempo), revije, jc;
jih poizkušale tempirati nsi
še tržišče slovenske časopis
hiše, pa so bile še pred izidi
obsojene na bankrot.
Dr. Lev Kreft je nekoč vi
izjavil, da bi slovenski špoj
časopis lahko vzcvetel le vj
meru, ako bi jugoslovam
konkurente ocarinili in avto
naj bo ob tem dovoljeno m
sati, da do tega trenutka nit
več tako daleč.
Ceijsici ličarji v evropske višave
Na slovenskem prvenstvu v Jadralnem letalstvu opazen nastop celjskih pilotov
Prireditelji 29. odprtega prvenstva
Slovenije v jadralnem letalstvu so ime-
li precej smole, saj so na športnem leta-
lišču v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu
zaradi slabega vremena izpeljali samo
tri tekmovalne dneve, kar pa je na kon-
cu vendarle zadostovalo za regularen
potek prvenstva.
Najkvalitetnejše domače tekmovanje
v letu 1991, (avgusta naj bi bilo v Osijeku
državno prvenstv««^, toda zaradi negoto-
vih političnih razmer je bilo prvenstvo
Slovenije odločilno pri sestavi reprezen-
tanc za nastope na mednarodnih tekmo-
vanjih) je minilo v znamenju preverjenih
letalcev Starihe, bivšega evropskega pr-
vaka v klubskem razredu Šimenca in
Thalerja, najboljšim pa sta štrene uspeš-
no mešala celjska upa Teodor Mirnik in
Uroš Kočevar. Slednji je bil tudi junak
prvenstva, saj je zmagal v najdaljšem,
312,5 km dolgem hitrostnem preletu na
relaciji Slovenj Gradec-Krvavec-Varaž-
din-Murska Sobota-Slovenj Gradec.
Prav ta prelet je bil usoden za izkušenega
Franca Peperka, ki je naredil veliko na-
pako in na koncu pristal komaj na 14.
mestu. Skromna uvrstitev zanj najbrž že
pomeni slovo od reprezeniance.
V jadralnem letalstvu je starostna meja
za mladinsko konkurenco 25 let. zato
Mirnik in Kočevar v najožjem krogu fc
didatov za nastop na mladinskem ep
Švedskem, za druge pa se je tekrnova
del sezone že praktično končal.
Rezultati: 1. Stariha (Lj) 2369... 4. m
nik 2027, 5. Kočevar 2016, 6. Rojnik 201
9. Poglajen 1980, 14. Peperko 1699,1
Pelikan (vsi Ce) 1550, 20 Verdev (vi
1266, 22. Galeša 1179, 24. Polutnik(ol
Ce) 1129, 28. Jandrok 917, 32. Ačko((<
Vel) 429; mladinci: 1. Mirnik... 3. Koi
var, 4. Pelikan, 5. Galeša. 6. Polutnik
Jandrok.
ŽELJKO ZUt
PANORAMA
Rokomet
2. ZL
Borac - Celje Pivovarna La-
ško 22:19 (13:11). Vrstni red: 1.
Celje Pivovarna Laško 43, 2.
Partizan 36, 3. Velenje 34. Pri-
hodnje kolo (11. t. m.): Usnjar
-	Celje Pivovarna Laško, Parti-
zan - Velenje.
Nogomet
SNL
Vozila - Ingrad Kladivar 1:1
(1:1); strelec: Bevc; Rudar (V)
-	Rudar (T) 4:0 (2:0); strelci:
Macura 2, Pranjič, Brdjano-
vič; Steklar-Slovan 3:1 (3:0);
strelci: Šemnički, Valek, Pre-
volšek; Partizan Hmezad
-	Ljubljana 1:2 (1:2); strelec:
Hodžar. Vrstni red: 1. Slovan
33. 2. Rudar (V) 33,3. Ljubljana
30. 4. I.Kladivar 27 ... 14. Ste-
klar 20, 16. Partizan Hmezad
15. Prihodnje kolo (12. t. m.):
Partizan Hmezad - Vozila,
Nafta - Steklar. Medvode
-	Rudar (V), Rudar (T) - I. Kla-
divar.
OČL - vzhod
Središče - Dravinja 0:1 (0:1);
strelec B.Hrovat. Vrstni red:
1. Beltinka 34,2. Dravinja 32. 3.
Železničar in Turnišče 28. Pri-
hodnje kolo (12. t. m.): Dravi-
nja - Železničar.
Tenis
Slovenski pokal
Odprto prvenstvo Kranja
-	četrtfrnale: Dobršek (Zl. Ce)
-	Fric (ŽTK Mb) 6:3, 6:0, Tru-
pej (Med) - Furlan (Zl. Ce) 6:1,
6:4; polfrnale: Por (Tr) - Dobr-
šek 7:6, 6:3.
Namizni tenis
Medobčinska liga - končni
vrstni red: Žalec 22, Velenje
20, Radeče 18, Petrovče vet. in
Mozirje 10, Griže 8, Polzela 6,
Petrovče 4; posamezniki - fi-
nale: Herič (Žal)-Hribernik
(Vel) 2:0. joi^e TAVčAR
Kegljanje
Kegljavke Ema so v Salzbur-
gu pred četrto zmago na enem
najbolj znamenitih turnirjev
v Evropi. Zaradi bližnjega DP
dvojic so v Avstriji nastopile
vnaprej in za samo devet keg-
ljev zaostale za rekordom keg-
ljišča, ki ga je dosegla repre-

drle 2622 kegljev: Lesjak 445,
Petak 443, Tkalčič 441, Mikac
441, Gobec 437, Grobelnik 416.
V Koprivnici je bilo mladin-
sko DP, Celjanke pa so se
predstavile z eno najmlajših
ekip in zasedle 3. mesto: Verd-
nik 763, Fihpčič 751, Košec
749, Ledinek 719.
Karate
Območno prvenstvo
Zmagovalci - ml. pionirji:
Štrukelj (Sav); ekipno: Savinja
II; ml. pionirke: Deržek (Sav);
ekipno: Savinja I; st. pionirji:
Stolec (Sav); ekipno: Savinja I;
st. pionirke: Zorjan (Rog).
Streljanje
Dvojna zmaga
Celjanov
v Braslovčah je bilo tradici-
onalno meddruštveno tekmo-
vanje v streljanju z zračno pu-
ško. Rezultati - posamezniki:
1.	Jeram (Ce) 183, 2. Horvat
(Met) 182, 3. Jager (Ce) 181;
ekipno: 1. Celje 535.
TONE JAGER
^ah
RP
Prvenstvo slepih in slabo-
vidnih: 3. Mlačnik, 8. Žnuderl,
9. Vertačnik, 11. Zvonarek (vsi
Ce).
Rekreacija
Konec aprila je bilo na Grič-
ku mestno tekmovanje v kro-
su, ki se gaje udeležilo 23 ude-
ležencev. Rezultati: ženske: 1.
Čuk (Komunala) 29,47, 2. Jer-
šin (Zdr. dom) 42,26, 3. Rizmal
(Zdr. dom) 42,27., starejši čla-
ni: 1. Nunčič (Aero) 23,57, 2.
Brečko (Komunala) 24,28, 3.
Lešničar (Zdr. dom) 25,35; mo-
ški: 1. Lah (kovinotehna) 20,11,
2.	Škoberne (Kovinotehna)
20,13, 3. Mulej (Mlad. knjiga)
20,21.
BOGDAN POVALEJ
VULKANIZACIJA
kakovostne
vulkanizerske storitve
obnavljanje gum
pestra ponudba gum
zamenjava (staro za
tel.: 063/38-117
8. MAJ 1991 - STRAN 11
frednost športnika se zrcali v banki
f^ju s Konjičanom Juretom zaovcem, članom prve peterke svetovnih prvakov v košarki
nanje v ameriški profesionalni ligi
vsakega vrhunskega košarkarja.
^^ zame zanima ekipa Philadelphie 76-
^^j2vedel preko menažeijev. Pokazali so
nie, sicer pa ni bilo še nič konkretnega,
''"•er Fletcher me je vprašal, če bi igral
ligi in ko sem pritrdilno odgovoril, je
J pe bo problemov. Poleg 76-ersov so
, še Dallas Mavericksi, vendar je v glav-
^'.ge odvisno od moje igre na EP v Rimu
""Nunija- Za letošnji ameriški draft napo-
"^jo, da ne bo ponudil kakovostnih bra-
Kenny Andersson, ki je igral za repre-
^nco ZDA na lanskem SP v Argentini,
''^oonudbo vredno 3 milijone dolarjev za
* o Sa"^ zadovoljen že z desetino te
^(op- P- Jure je v polfmalu SP v Argentini
^rssona z dobro obrambo popolnoma za-
^'kakšno minutažo bi bil zadovoljen
VB 4
'\ekaj možnosti bi mi že morali dati. Stojko
-l<ovič, ki v glavnem sedi na klopi za re-
''^e igralce pri Boston Celticsih, bo v po-
ji^ dodal klavzulo, ki bi mu naj zagotovila
Ljst minut igre na tekmo. Verjetno se bom
i jarn tako dogovoril, čeprav je veliko od-
^od strukture ekipe, v katero prideš.
Jsi seznanjen z močjo branilcev pri Phila-
tphia 76-ers?
fposebno zvenečih imen ni. Spremljam jih
4^0 preko televizije. Seveda je vse drugače,
I si z njimi na igrišču. Zvezdnik je Charles
|arkl^y. priljubljen pa je tudi Rick Mahom, ki
• ;gral pri Detroit Pistonsih.
Imaš stike z našimi košarkarji, ki igrajo
sba ligi?
. Pogovarjal sem se z Vladetom Divcem. Pra-
da se v košarkarskih krogih omenja moje
sin tudi prihod tja. 25 ekip je v NBA ligi in
ostor mora biti tudi zame. Res, igra je dru-
i;?.a. po drugi strani pa to ni ne vem kaj, ni
I ii] nedosegljivega. Moraš pa se prilagoditi,
io načinu igre kot življenju.
\a EP je naša selekcija prvi favorit za
 rio medaljo. Kaj pa drugi?
llalijani znajo biti nevarni, kajti igrali bodo
domačim občinstvom. Seveda bi ob pro-
idlem NBA angažmanu bilo pomembno do-
Dodigrati prav proti njim. Sedaj lahko v re-
Eentanci že »posilim« kakšen met, včasih
i tega ni bilo. Sicer pa pri Dudi Ivkoviču,
enemu selektorju, nikoli ne veš, kaj name-
fi Ni še znana postava, ki bo nastopila,
aeseljivo pa je dejstvo, da seje Dražen Pe-
lii že vrnil v Zagreb po regularnem delu
''BA ligi in se že pridno pripravlja za nastop
8 EP.
['•'šne so možnosti klubskega soigralca Ra-
cava Čurčiča
Curesi je izredno prizadeval na zadnji tekmi
Beogradu z IMT, ki si jo je ogledal Duda
^ovič. In tudi dobro mu je šlo. Vendar bo
kajti več kot štirih centrov Ivkovič
Italijo ne bo vzel. Suvereno so si pravico
^^'opa na EP v Rimu po moje že priborili
Divac, Rada in Savič, za četrto mesto pa
^»ostali še prelivali znoj. Za razliko od SP,
kjer je Ivkovič potreboval Čurčiča, da se je
»tepel« s črnci, bi z italijansko centrsko linijo
lažje shajal morda Tabak, ki irna skupaj s Savi-
čem dobre izkušnje z njimi. Čure se bo moral
dobro pripraviti, če se hoče uvrstiti med elito
in se kasneje dobro »prodati«.
Pri akciji Podarim-dobim si spoznal nekaj
marketinških prijemov, sedaj pa si »posodil«
ime še zasebni košarkarski šoli. Boš posku-
šal še s čim podobnim, na primer s copati,
majicami, kjer bo tvoje ime?
Ne vem, kajti v glavnem sem prepuščen
samemu sebi. Dosti mi je pomagal dr. Žvan
s Fakultete za telesno kulturo, ki sodeluje
s smučarji. Le-ti so me presenetili s celovito
organizacijo, dobesedno do potankosti. Sicer
pa potrebuješ menažerja. Dr. Žvan mi je našel
sponzorja, nekaj pa sem sijih moral najti sam.
Ti je akcija Podarim-dobim kaj pomagala
pri izgradnji lastnega imidža?
Je. Vsak dan si na televiziji. Ljudje te gleda-
jo in tisti, ki me niso poznah kot košarkarji, so
sed^ izvedeli zame. Po drugi strani pa sedaj
težko kam grem, ne da bi me spoznali. Ni več
lumpanja, vsi te vidijo in vse se izve.
Torej bi želel, da bi kdo resneje prevzel
skrb za trženje imena?
Moral bi nekoga imeti, sl; bi lahko dosti
iztržil. Naši proizvajalci sicer :.ižejo zanima-
nje, vendar niso prav resni. Oa italijanskega
Kronosa sem dobil copate. In sedaj naj bi jih
nosil brez dodatka! Pri novih dogovorih
s Smeltom Olimpijo bi eden od pogojev bil, da
vse od svojih reklam dobim sam.
Po plebiscitu si nastopil za reprezentf- -co
Evrope. Kaj bi rekel o razdružitvi Jugosla-
vije?
Nisem proti razdružitvi. Strinjam se, da gre-
mo ... Glede športa pa... Dosti smo bili skupaj
s kolegi iz drugih republik in še besede nismo
spregovorili o politiki.
Kakšen je tvoj odnos do politike, glede na to,
da si »prodal« ime na slovenskih volitvah?
Prodal ime? No, s tem nisem obremenjen.
K meni so prišli konjiški Uberalci in sem pri-
stal, da me vpišejo na listo. Po drugi strani pa,
če bi prišli iz Demosa, bi šel k njim. Nisem
obremenjen s tem in tudi kasneje se nisem
poglabljal v to. Vem, da ne bi šel k vsakemu,
i ecimo rdečim... (op. p. Jure je dobil več gla-
sov kot mnogo drugih, prehitel je tudi konje-
niškega župana Jožeta Barago).
26. junij, napovedani dan odcepitve Slove-
nije bo v času EP v Rimu. Kakšni so tvoji
načrti glede kasnejšega nastopanja za jugo-
slovansko člansko selekcijo?
V Jugoslaviji bodo glavno besedo prevzeli
klubi in igralci po moje ne bodo več obvezni
igrati za reprezentanco. Približno tako kot
v ZDA, kjer pa trenutno vlada zanimanje za
nastop na 01 v Barceloni, prej pa jim do takih
prireditev ni bilo prav veliko. Za sestavo do-
bre selekcije bo pri nas potrebno seči v žep in
skleniti pogodbe.
Kakšen je tvoj odnos do javnih prireditev,
na katere te vabijo, do priznanj, ki jih pre-
jemaš?
Če le imam čas, grem kamorkoli. Treningov
seveda ne izpuščam. Pravi »rusvaj« je bil po
podelitvi priznanj najboljšim športnikom Slo-
venije, ki je bila v času mojega treninga. Bilje
petek, v soboto pa me je čakala tekma. Po
treningu sem približno ob desetih pridrvel na
Brdo, vendar so vsi »noreli«, z novinarjem
Brankom Vekičem na čelu.
Imajo zate priznanja isto ceno ali jih raz-
vrščaš po vrednosti?
Jasno je, da sem že slišal za Stanka Bloudka,
vendar si nisem mishl, da imajo nagrade, kijih
podeljujejo kot najvišje slovensko priznanje
za šport, takšen pomen. Ko so me obvestili
o dnevu prireditve, sem odgovoril, da še ne
vem, če bom prišel. »Si nor?«, je bila prva
reakcija. No, potem, sem v Domu španskih
borcev videl, kaj ta nagrada, posebej starej-
šim, pomeni. Dodali so še 30 tisoč dinaijev,
takrat je bila marka še po sedem, in bil sem
prijetno presenečen.
V časopisju smo prebrali, da bi ljubljanski
klub ob tvoji predčasni zapustitvi zahteval
milijon ameriških dolarjev?
Številke, ki se pojavljajo v tisku, niso realne.
Kljub temu se ne bi čudil, da bi Olimpija res
toliko zahtevala, saj z lahko roko kaj vzame,
zelo težko pa kaj da od sebe. Košarko navse-
zadnje igramo tudi zato, da si zagotovimo do-
ber eksistenčni položaj. To pa je v Olimpiji
zelo težko.
Poskušal bom oditi v tujino. Vsi ti članki
v časnikih, da bom pristopil k Giboni ali POP-
u 84 so izmišljeni. Res je, da me vsakodnevno
kličejo, vendar pri njih ne vidim dobrih mož-
nosti za zaslužek. Sedaj je moj dom v Ljublja-
ni. Pričakovati je, da bom odšel ali v ZDA ali
v evropski klub.
Malo je klubov, ki bi bili pripravljeni pla-
čati tako visoko odškodnino. Si pripravljen
del denarja od nove pogodbe vložiti k tej
vsoti?
Odškodnina ne bo tako visoka, najbrž polo-
vica od prej omenjene. Če bo prišlo do težav,
bom primoran del pridobljenih financ odsto-
piti Olimpiji.
ŽELJKO ZULE
DEAN ŠUSTER
(jflte denarja, ki jih omenjajo v časopisih,
a sedaj le gole številke. Vreden si toliko,
'likor imaš na bančni knjižici. Tam trenut-
Inimam nič... Kupil sem košček zemlje
Sovinju, vložil v lokal v Slovenskih Konji-
^ ki ga bo vodila sestra... Trenutno me
(ima le košarka. Še kakšnih pet let mislim
iti in seveda tudi kaj zaslužiti.
V Ljubljani se je nekaj govorilo o izgradnji
novega košarkarskega centra, vendar je vse
ostalo pri govoricah. Slovenci bi imeli vr-
hunski šport, vendar - zastoi^. Ni dvoma, da
je situacija težka. Pri Olimpiji vsako sezono
napovedujejo nove okrepitve in boljše pri-
prave. In vsako sezono ni nič iz tega. Zdaj
bodo »nagnali« še Čurčiča, namesto da bi mu
dali denar v žep.
V italijanskem časopisju sem bil po lan-
skem SP uvrščen na peto in deveto mesto
med evropskimi igralci. Imam svojo ceno.
Za Olimpijo pa ne morem igrati iz ljubezni.
Jaz ljubim Comet...
V mojem življenju se ni nič bistvenega
spremenilo. Se vedno hodim dvakrat na dan
na trening. Ponoči se večkrat zbujam, pa tudi
zgodaj zjutraj, ko se dva in pol meseca stara
Aljana začne jokati. Čakam, da čimprej
zraste.
[|VOD V KREATIVNO
Vodenje
ali
naj izberem sodelavce in poslovne
p ^©r/e, da bo moje podjetje uspešno?
zasnovan po principu delavnice in ga
°rt)o izvedli v hotelu Prebold 16. 5. 1991.
je vsem vodilnim in poslovodnim
J^vcem v^ podjetjih. Seminar bomo izvedli
"^Paj s CPI Cene Štupar iz Ljubljane.
INŽENIRING - KOOPERACIJE
Vsaka investicija je zahtevna
odločitev.
Denarja je malo. Posebej še za nov
poslovni prostor ali pa za temeljito
obnovo starega.
Toda čas vas lahko fDrehiti, zato nam
zaupajte vašo investicijo.
Mnogi so to že storili in njihovo
zadovoljstvo krepi našo samozavest.
ŠENTJUR:
Tradicija naše uspešnosti,
je porok vaše lepše prihodnosti!
ŠENTJUR
Titov trg 2
p.p. 59
TEL.: 741-012
741-031
FAX 741-385
Skolenom je vedno bolje. Krepiti moram
"šito, ki je zelo oslabela. Podzavestno bolj
*rfmenjujem zdravo nogo, pa začne trpeti
'hrbtenica.
PRIDOBITEV
IZOBRAZBE:
-	poslovno-finančna in
trgovinska dejavnost:
-	ekonomsko-komercialni
tehnik - V. stopnja (matična
šola je Srednja ekonomska
šola Rudolf Maister Kamnik)
12. STRAN - g. MAJ 1991
NASi KRAJI INLjij.
Obnovljeno kopališče
Šerko ie temeUiio obnovil kopališče In kamp na Vranskem
Sedemnajstega maja bodo na Vran-
skem odprli povsem preurejeno ko-
pališče. Zasluge za to ima domačin
z Vranskega, direktor firme Geneza,
Dušan Šerko.
Zgodilo se bo to. kar si še pred letom
dni niso upali napovedovati niti naj-
večji optimisti. Kopališče na Vran-
skem leži v zares lepi okolici. Pred leti
so ga po zaslugi takratnega prizadev-
nega turističnega društva temeljito ob-
novili in napeljali kolektorje za sončno
ogrevanje. Ker pa je bil lastnik kopa-
lišča z restavracijo vred Hmezad, ga je
Hmezadova delovna organizacija Gol-
ding Gostinstvo-turizem pred časom
dala v najem zasebniku iz Domžal in to
skupaj z restavracijo oziroma hotelom
Slovan ter znano gostilno ob magi-
stralni cesti Celje-Ljubljana. Ena iz-
med posledic ponesrečeno izbranega
najemnika je bila tudi ta, da je bilo
kopališče zaprto in je žalostno propa-
dalo.
V Goldingu so se sedaj odločili in
kopališče so oddali v najem Šerkovi
firmi Geneza. Po tistem, kar smo vide-
li pred dnevi, lahko trdimo, da je bila
odločitev pravilna. Šerko je temeljito
obnovil kopališče, okusno in zares le-
po tudi restavracijo ob kopališču, v ne-
posredni bližini pa še prostor za kam-
piranje vključno z vsemi spremljajoči-
mi objekti, ki so prilagojeni tudi potre-
bam invalidov.
Dušan Šerko obljublja, da se bo
v poletnih mesecih na kopališču zvr-
stilo tudi precej zabavnih in družabnih
prireditev, v restavraciji bo mogoče
dobiti vsak hip tudi toplo hrano, za
letovanje v kampu pa ima sklenjene že
tudi pogodbe z nekaterimi firmami
z Reke in drugih krajev hrvaškega Pri-
morja. V vsakem primeru bo skušal
dokazati, da utegne Vransko postati
turistični kraj v pravem pomenu bese-
de. Šerko se zaveda, da tega brez sode-
lovanja tudi drugih v kraju ne bo šlo in
prav ima, saj je na Vranskem že sedaj
nekaj gostinskih lokalov, ki si zasluži-
jo priznanje za svoje delo in ponudbo,
v samem središču je ena boljših slo-
venskih pizzerij Golobček. da o rnož-
nostih, kijih ponujajo Dobrovlje s Čre-
to niti ne pišemo. Možnosti za različne
pohodnike in obiske kmetij, kjer bodo
gostom prav gotovo radi postregli
z domačimi dobrotami, je tod res veli-
ko. Čez Čreto pelje tudi evropska peš
pot.
Koliko denarja je Šerko vložil v ob-
novo celotnega kompleksa, seveda no-
če izdati, kar je po svoje tudi razumlji-
vo. Po tistem, kar smo videli, da je
naredil, pa mu prav gotovo ne preosta-
ne nič drugega kot dobro gospodarje-
nje in da na Vransko pripelje čim več
gostov. V vsakem primeru pa gre zaen-
krat za enega najlepše urejenih tovrst-
nih kompleksov v' regiji, ki so doslej
na žalost vse prevečkrat propadali.
JANEZ VEDENIK
Zlatoporočenca Hriberšek
V soboto sta praznovala
zlato poroko zakonca Mari-
ja in Martin Hriberšek iz
Latkove vasi pri Preboldu.
Obred zlate poroke je v po-
ročni dvorani žalske občin-
ske skupščine opravil Ed-
mund Božiček, cerkvenega
pa preboldski župnik Franc
Serec.
Martin Hriberšek se je ro-
dil v Hambornu v Nemčiji
kot šesti otrok v rudarski
družini, leta 1913. Osnovno
šolo je obiskoval v Brestani-
ci, v Senovem se je izučil za
krojača, po odsluženju voja-
škega roka pa se je zaposlil
v Sevnici.
Marija Hriberšek se je ro-
dila leta 1911 na Polzeli. Po
smrti matere jo je, petletno,
vzela babica v Dolenjo .vas
pri Preboldu, kjer je končala
osnovno šolo in se pozneje
izučila za šiviljo. Pot jo je vo-
dila po raznih krajih, med
drugim tudi v Sevnico, kjer
sta se z Martinom spoznala
in se leta 1941 v Mokronr
poročila. Vojna leta stanJ
vela v tem kraju, tam sh
jima rodili tudi dve h/^
Leta 1944 je bil Martin ,
gnan v delovno tabori!
v Graz, Marija se je z otrol
ma preselila v Latkovo"
pri Preboldu, kjer se jijei
nec leta 1944 pridružil
mož.
Leta 1946 sta odprla kro
ško obrt, osem let pozneje'
obrtno podjetje v Preboli
- današnji MIK Preboj
Med tem časom se je druži
povečala še za hčer in sii
Po upokojitvi se je Mai
posvetila družini, predvsi
pa vnukom, ki jih je varov;
in vzgajala. Jesen svojf
življenja preživljata dol
zdrava pri sinu Marjanu
njegovi družini, v veselje
jima je sedem vnukov inš
je pravnuki.
Na shki: S slovesne
v poročni dvorani žalske i
činske skupščine.
T. TAVČ;
Maj za Rdeči križ
Maj bo v občini Laško
v znamenju prireditev Rde-
čega križa, ki bodo potekale
pod motom »Osvetlimo te-
mo«. Po prvih prireditvah
bodo prihod^o soboto 11.
maja podelili priznanja kr-
vodajalcem iz Svibnega, Vr-
hovega, Jagnjenice, Radeč
in Zidanega mosta in to na
ekskurziji po Dolenjski.
Naslednji dan, v nedeljo
12. maja bo na Brezah sreča-
nje krvodajalcev. Osrednja
proslava v počastitev med-
narodnega dne in tedna Rde-
čega križa v občini Laško bo
v sredo 15. maja v osnovni
šoli »Antona Aškerca«
v Rimskih Toplicah, kjer bo
zaključek občinskega kviza
»Kaj veš o alkoholizmu?« in
to z najboljšimi ekipami iz
vseh osnovnih šol laške ob-
čine. Najboljša ekipa si bo
zaslužila enotedensko leto-
vanje na Debelem rtiču. Na
prireditvi s pestrim kultur-
nim programom (in nasto-
pom pevca Zlatka Dobriča)
bodo podelili priznanja Rde-
čega križa: Zlati znak bo pre-
jel Franc Podlesnik iz Svib-
nega, Srebrni znak Olga Su-
hodolčan iz Rimskih Toplic,
diplomo Društvo upokojen-
cev iz Radeč ter zahvalo Ani-
ca Tovornik iz Rimskih To-
plic.
Konec maja bo v Rimskih
Toplicah srečanje krvodajal-
cev iz Sedraža, Jurkloštra in
Rimskih Toplic, srečanji sta-
rejših krajanov v Laškem ter
na Brezah, pa tudi zdravstve-
no predavanje v Jurkloštru.
Maja bodo v osnovnih šolah
laške občine sprejeli 242
učencev iz 1. razredov med
mlade člane Rdečega križa,
257 iz 7. razredov pa že med
člane.
BRANE JERANKO
Krvodajalski
akciji
Rdeči križ Slovenije bo maja
na našem območju priredil kr-
vodajalski akciji za republiške
potrebe Žalcu in Velenju.
Akcija v Žalcu bo v petek 10.
maja. v Velenju pa bo akcija
>'Most humanosti« v sredo 22.
maja. V akciji gre predvsem za
vzpodbujanje mladih, ki se pr-
vič odločajo za darovanje živ-
ljenjske tekočine, zato bo od-
vzem krvi v velenjskem Cen-
tru srednjih šol.
BJ
Priznanja CZ za Mozirjane
»Lepo je, da obstojajo organizacije in posamezniki,
ki so pripravljeni, da žrtvujejo čas in trud ter pomagajo
soljudem. Priznanja so skromne nagrade, ki jih pode-
ljuje štab civilne zaščite vsem, ki so sodelovali pri
zaščiti in reševanju. Veliko nas je sodelovalo, zgodilo
se je lahko, da smo koga pozabiU, zato vsem hvala za
trud in požrtvovalnost.«
S temi besedami so prejšnji teden v Nazarjah pode-
lili bronasta priznanja republiškega štaba civilne zaš-
čite v mozirski občini. Priznanja je podelil predsednik
mozirskega izvršnega sveta, prejeli pa so jih Anton
Breznik in Jernej Plankl iz Luč, Marija Ježovnik iz
Mozirja, Občinska gasilska zveza Mozirje, Občinski
odbor Rdečega križa Mozirje, Radioklub Mozirje in
krajevni skupnosti Ljubno in Luče. Že prej pa so na
republiki podelili priznanja še petim organizacijam in
posameznikom iz mozirske občine.
U. K.
Kultura upokojencem
v soboto so člani dramske skupine iz Tabora gostovali v domu
upokojencev na Polzeli s komedijo Oh, ti ljubi starši. Za to
gostovanje so se odločili zato, kjer menijo, da so v domovih
ljudje, ki imajo le redko priložnost priti v stik s kulturnimi
dogajanji, čeprav si tega želijo. To je dokazalo tudi navdušenje
gledalcev med predstavo in po njej. Kot je povedala Nataša
Sternad. ena od nastopajočih, pripravljajo take nastope še po
nekaterih drugih domovih upokojencev.	-p -p
Nov planinski dom m
Bukovici
Planinsko društvo Žalec je ob praa
vanju 1. maja in dneva OF ter v poč^
tev 50. letnice OF odprlo nov planin
dom na Bukovici. Na otvoritvi, katei'
je udeležilo veliko planincev iz Savi
doline, je govoril predsednik PD Ž;
Janez Meglič, kije poudaril, da so pl
ski dom gradili več let in pri tem op
več kot 15 tisoč prostovoljnih delov'
ur. Dom so pomagali graditi s financ
prispevki tudi delovne organizacije,
niki in drugi. Posebno težavno je
spravilo raznega materiala, v zadnjei^
su pa so uredili cesto, po kateri la|
vozi majhen traktor, v pomoč pa jii^
bila tudi žičnica.	j
Dom na Bukovici je na nadmorski i
m 568 m, sprejme lahko tudi do 50 W
nincev, odprt pa je ob sobotah, nede|
in praznikih. Ob otvoritvi so pripra«
mladi iz Žalca in Petrovč kulturni ?
gram, igrala pa je godba iz ZabukovI
Na sliki: Z otvoritve novega planinska
doma na Bukovici.	J
TONE TAVC
Pohod za krajevni praznik
Libojčani so tudi letos ob krajevnem prazniku ter v spomin na 50 letnico OF in na praznik
1. maj, pripravili tradicionalni pohod po mejah krajevne skupnosti. Pohoda seje udeležilo
kakih 400 ljubiteljev te rekreacije, pričel pa seje pri savinjskem mostu v Kasazah in končal
po petih urah zmerne hoje pri planinski koči na Brnici. Pohodniki menijo, da je tudi
v bodoče ta pohod treba obdržati, saj razen tega. da obeležuje tri pomebne praznike,
prispeva tudi k vzpostavljenju prijateljstva in povezanosti med ljudmi.
T. TAVČAR
Salzburškl študentje v Žalcu
Konec minulega tedna so bili gostje Občinske matične knjižnice v Žalcu študentje slavis'^^^
s salzburške fakultete. Obisk ni bil naključje, saj je žalska občina pokrovitelj kulturno
kluba naših delavcev, ki so tam na začasnem delu. Sodelavka v tem klubu je tudi dr. prof.
Slodnjakova, ki je študente navdušila za slovensko kulturo, posebno pa še za slovensko
Kot predavateljica prenaša svojo ljubezen do domovine in slovenskega jezika na svoje štud^ ^
Srečanje študentov s predstavniki občine, sprejel jih je tudi žalski župan prof Milan Dobm^
shki) z delavci knjižnice in pevci Savinjskega okteta, je bilo prisrčno in prijateljsko. ^^

Lom	8. MAJ 1991 - STRAN 13
Z NT & RC
in malo sreče
do vikend hišice
podjetje za časopisno in radijsko dejavnost NT & RC
d.o.O. bo tudi letos predstavilo vse svoje oblike
dejavnosti na pomladanskem sejmu na Golovcu
v Celju od 11. do 19. maia.
j^ot vedno ob takšni priložnosti pa smo poskrbeli tudi
2a Vas drage bralke in bralci našega in vašega Novega
tednika in pripravili veliko propagandno nagradno
igro Z privlačnimi nagradami. Lani ob jesenskem
sejmu smo žrebali avtomobile, letos pa smo se
odločili, tudi zaradi pomladnega časa, izžrebati kot
glavni nagradi kar dve vikend hišici, ki
jih v okviru svojega vrtnega programa izdeluje
podjetje GORENJE GLIN iz Nazarij.
Poleg obeh glavnih nagrad bomo IZŽREBALI ŠE
pet zlatih prstanov in 100 lepih poletnih majic
Z odtisnjenim znakom NT & RC.
In kaj morate storiti vi? Pravzaprav skoraj nič. Novi
tednik ste že kupili, naročniki pa ste ga dobili na dom,
torej morate le izpolniti kupon, objavljen na tej strani,
priti na pomladanski sejem, nas poiskati na našem
razstavnem prostoru, ki bo pod stopniščem hale A in
oddati kupon v pripravljeno skrinjo.
Žrebanje bomo izvedli zadnji dan sejma, kje in kako,
pa boste lahko prebrali v naslednji številki Novega
tednika.
Nas videnje na spomladanskem sejmu na Golovcu in
obilo sreče pri žrebanju.
Vaš NT & RC
Gradite, obnavljate, opremljate?
-	Bi radf varno, udobno in hitro na podstrešje? Zložljive podstrešne stopnice
GORENJE GLIN.
~ Želite spustiti svetlobo v najtemnejši kotiček vaše mansarde?
Strešna okna GORENJE GLIN.
-	Bi radi lepši razgled? Skozi okna GORENJE GLIN je razgled lepši.
~ Vas prostori dolgočasijo? S sestavljivim pohištvom VARIO 2000 GORENJE GLIN
bodo prostori postali vaš dom.
-	Kam z vso ozimnico? Zložite je v hobby regale GORENJE GLIN.
In ko boste pritrdili še zadnjo letev oblog GORENJE GLIN vaš čaka prijeten počitek
na vrtu. V senci VRTNE HIŠICE GORENJE GLIN boste uživali v svojem malem svetu,
ki ste ga gradili in opremili s proizvodi
Pokličite nas ali nas obiščite!
Seznanite svoje prijatelje!
gorenjeglin
Lesna industrija d. o. o.
63331 Nazarje
Telefon: (063) 831-321, 832-613
Telex: 33624 yu glin
Telefax: (063) 831-705
14. STRAN - 9. MAJ 1991	

ZA VARNOST VAŠEGA VOZILA
-	ZAVAROVANJE
AVTOMOBILSKEGA KASKA
Ste že kdaj pomislili, kakšnim nevarnostim je izpostavljeno vaše vozilo?
Vedno slabše ceste, vse močnejši motorji pod pokrovi naših avtomobilov... in
vsako leto več nezgod in večja materialna škoda na naših cestah.
In še - samo lani je bilo v Sloveniji ukradenih 949 vozil. Tatovi so 151 voznikov
spremenili v pešce in uporabnike javnih prevozov. Vlomljeno je bilo v 2578
vozil.
Dovolj razlogov za več kot le obvezno zavarovanje vašega vozila?
V celjski območni enoti Zavarovalnice Triglav d.d. je že 15 tisoč zasebnih
lastnikov vozil sklenilo polno kasko zavarovanje. S tem so zavarovali svoje
avtomobile za primere uničenja, poškodovanja ali izginitve, ki nastanejo kot
posledica:
-	prometne nezgode,
-	padca ali udarca kakšnega predmeta,
-	požara,
-	nenadnega toplotnega ali kemičnega delovanja,
-	strele,
-	eksplozije, razen jedrske eksplozije,
-	viharja,
-	toče,
-	poplave,
-	snežnega plazu,
-	padca zračnega vozila,
-	manifestacij in demonstracij,
-- tatvine, vlomske ali roparske tatvine, ropa ali protipravnega odvzema vozila,
- zlonamernih ali objestnih dejanj tretjih oseb,
-	poškodovanja oblazinjenih delov vozila ob nudenju pomoči osebam poško-
dovanim v nesreči,
-	namernega poškodovanja vozila, če s tem preprečimo nastanek večje škode.
Zavarovalnica Triglav d.d. vam omogoča sklenitev zavarovanja avtomobil-
skega kaska z možnostjo obročnega odplačevanja.
v času Spomladanskega sejma na Golovcu vam nudimo za zavarovanja, skle-
njena na sejmu, še posebno ugodnost:
10% sejemski popust za vsa nova zavarovanja avtomobilskega kaska,
10% sejemski popust za otroška nezgodna zavarovanja,
pri sklenitvi življenjskega zavarovanja z valutno klavzulo pa vam podarimo prvo
premijo.
Obiščite nas na sejmišči
Golovec v hali A
Od 11. do 19. maja 1991.
-jlpU'
9. MAJ 1991 - STRAN 15
HEVIZIJA RUMENEGA CE
(jetniki prihalajo
oddaja Rume-
CE j^ Ma za marsikoga
'fjjja na račun državljanske
p Ijepa naša se je veselo
Sa z' nta iz Muppet showa pa sta
'^oiirn hujskaškim godrnja-
J spominjala na trenutno
-no strategijo zveznega
'^sedstva: demokratični
- pač. Verjeh ah ne, po-
ta slepomišenja, z zbadljiv-
"'fflj na račun Martičevih spe-
in zmanipuliranih
'Urnikov, je bila bolj ah manj
podpora t. i. mladi hrva-
demokracij i. Tojekaj kma-
I ugotovil poslušalec Miško
me spomnil koliko Srbov ži-
Sloveniji. Vem, kaj je mi-
toda naj gre ta kelih mimo
^(pe. me je prav razumel.
L pač delim na Srbe in Sr-
prvi skupini so običajni
^^je, tudi prijatelji, v drugi
Ije tisto, kar je ostalo od njih,
glinko tisto, kar jim manjka,
^bi bili podobni svoji podobi
jnred nekaj let. Ve se, daje to
gjobo spremenila premajhna
čpornost na manipulacije. In
jjišnim, ki so zboleli za tem
političnim aidsom, ne zame-
rim, saj bi potemtakem lahko
grdo gledal tudi marsikakšne-
ga rojaka, ki kaže simptome že
omenjene bolezni. Toda, če-
prav je virus znan, ga vsi sku-
paj in vsak posebej goltamo
kot kakšno solzavo serijo v So-
vi. Po koščkih in naprej do za-
svojenosti. Vsakdo ima svoj
prav, ker je pač gledal svojega
metalca kosti. Porkaduš so
slastne, mar ne?!
Najboljšo pizzo zadnje čase
sem marca jedel v Vukovarju.
S tem nikomur ne delam rekla-
me, ampak tam je bil takrat
četniški vojvoda Vojislav Še-
šelj. Shšal sem, da je kasneje
letoval tudi v Plitvicah. V Bo-
rovem selu so se pred kratkim
nadvse izkazali njegovi vojšča-
ki. To in še marsikaj takšnega,
kar gre v ta kontekst dokazuje,
da so Srbi, ki živijo na Hrva-
škem, le žrtve višjih interesov.
Da o tragediji Hrvatov niti ne
govorim. In kakšen je sploh
lahko interes, ki ne izbira sred-
stev za dosego cilja ? Je to res
projekt Velika Srbija. Ali pa
morda kdo premeteno politizi-
ra in si s prej omenjenim meta-
njem kosti nabira moč, ki je
v tem primeru zelo relativna,
oz. je to edini način, da se
sploh obdrži na oblasti, v na-
sprotnem primeru bi namreč
padel kot sočna demagoška
hruška in to v socialni vojni, ki
bo na sporedu takoj po držav-
ljanski. Smer je torej določena,
kakšen bo padec, pa bo odvis-
no od vsakega leaderja pose-
bej: nekatere bo zrušilo že prej,
ostali bodo račune polagali ob
koncu prve operete. Kot je obi-
čaj, je treba računati na tiste, ki
bodo iz vsega tega potegnili
kapital. In prevarani ljudje si
bodo spet poiskali novega an-
gela. Morda pravega.
Pridemo tudi
na dom
Radijci, ki v različnih
kontaktnih oddajah
kramljamo s poslušalci,
ubiramo tudi pogovore
na različne teme in tudi
kaj obljubimo. Dogovo-
rov s poslušalci se skuša-
mo držati, kolikor je v na-
ših močeh in glede na za-
nimivost ponujenega.
V eni izmed oddaj je be-
seda nanesla na zbiralce
različnih predmetov in
zbirk, saj vas res ni malo.
Tedaj nas je poklicala
Darja Brežnik in pripove-
dovala, kako njena druži-
na izdeluje gobeline in da
jih imajo že veliko. Zani-
mivo, ni kaj! Ker se
k Brežnikovim še nismo
utegnili oglasiti, Daija pa
nas je na to spomnila
s prijaznim pisemcem,
naj povem, da nismo po-
zabili in da imamo naslov
in telefonsko številko za-
pisano že visoko na le-
stvici načrtovanih obi-
skov naših poslušalcev.
Na svidenje, torej!
MP
 urednišica ušesa
v kontaktni rubriki zadnji
ponedeljek pred prazniki je
podpisani sprejel osem tele-
fonskih pogovorov, razmerje
med moškimi in ženskimi kli-
ci pa je bilo 7:1 v korist sled-
njih. Zlobni jeziki bi lahko
pripomnili, da imajo ženske
več časa za pogovore, ali pa
vsaj več smisla.
Prva je poklicala Zlata, ki
pogreša v radijskem sporedu
Zvezdice in Črne pike (te smo
včasih podeljevali v Petkovem
mozaiku). Bomo razmislili, ka-
ko bi pohvale in graje poslušal-
cev uvrstili v radijski spored,
ne glede na sedanjo preobleko
Petkovega mozaika. »Niko, ra-
da te imam,« je ušlo v eter neki
Nataliji (če je res bila Natali-
ja). Vsekakor bi bili veseli, če
smo medijsko posredovali pra-
vi klic pravemu naslovniku.
Milica iz Šešč seje zahvalila za
prijaznost, ker smo njen poz-
drav hitro posredovali pravi
osebi - naši Betki Šuhel. Zaže-
lela si je več nežne glasbe.
Sandra iz Petrovč je predla-
gala n^manj polurno oddajo
domače in YU-pop glasbe. Na-
ša Lucija Posinek ji je delno že
ugodila in sicer v popoldanski
odd^i 2. maja, ko smo z last-
nim izborom nadomeščali od-
sotnega Sandija Križaniča.
Enajstletna Urška si je zaže-
lela (ja, kcO pa bi drugega) več
otroških odd^, pritrdila pa ji je
tudi Tina iz Celja, ki seje poh
valila da se je v otroški oddaj
preizkusila »v živo« prejšnji
soboto. Naša ocena za njen>
vodenje oddaje je: odlično! P;
še vabilo, da se čez počitnic«
spet k^ dobimo.
Poslušalec Edo si ni želel več
otroških odd^, proti katerim
nima nič, ampak pol ure na te-
den za upokojence; in še več
tem a la, kako preživeti. Če-
prav sem ga prepričeval, da je
ves programski lok radia za
vse kategorije (starostne in
drugačne) poslušalcev, se mi
zdi, da je ostal pri svojih »pol
ure«.
Pogovore smo zaključili z g.
Rezko, za katero vrtimo pre-
malo domačih slovenskih pe-
smi večih zvrsti, češ da so to za
minulo Silvestrovo kritizirali
še njeni avstralski slovenski
gostje.
Osem pogovorov, veliko že-
lja, dosti pripomb, prgišče
pohval, celo nekaj kritik. Vse-
kakor zahteven posel uskladiti
veliko različnih želja, čeprav
sem prepričan, da bi vsak iz-
med poslušalcev oblikoval po-
vsem svojo radijsko shemo. Pa
bi bilo spet pripomb...
P. S. Sicer pa že imamo ana-
lizo o poslušanosti RC. V njej
pa se skrivajo vsi recepti, vas
poslušalcev. Na nas je, da jih
uresničimo. MITJA UMNIK
ŠKRATKI
Rumeni Bojan Kranjc je
imel v svoji oddaji v petek tako
vročo temo (glej zgoraj), da so
se pregreh telefoni in gramofo-
ni, med oddajo pa so se mu
posušili od nevihte povsem
mokri lasje. Hja, dežnikov in
orožja Kranjc očitno ne mara.
-(r ^ ^
Urša Kolenc je bila v soboto
spet živa vez med Zgornjo Sa-
vinjsko dolino in Radiom Ce-
lje. Torej še en moker Škratek,
vendar Urša uporno zagotav-
lja, da ji še ni zrasla kožica med
prsti. Prava Savinjčanka, ni
^ ^ ^
Eno izmed Škratkovih po-
dročij je tudi lapsus, ki se mu
radijski novinarji in napovedo-
valci le stežka ognemo. So pa
lahko čisto luštni in simpatič-
ni, kakor Sandrin v soboto pri
poročilih, ko je »enajsto simul-
tanko Francija Pešca« progla-
sila za »simulantko«. Lapsus
alias Škratek.
»Dlplomantje« novinarske šole na pohodu
Nadobudnim novinaijem so vrata naše radijske in časopisne hiše običajno na stežaj odprta.
Med zimskimi počitnicami je z delom končala še tretja skupina mladih novinarjev, ki jih je vodila
Ines Drame, na predpraznično sredo pa so si vsi skupaj privoščili obisk na Radiu Slovenija in
vČGP Delo. Najbolj zagnani, ki jih je novinarstvo zagrabilo, bodo k nam navalili predvsem poleti,
ko bodo prosti šolskih obveznosti, že sedaj pa lahko tu in tam slišite ali preberete kakšen
prispevek bodočih kolegov. Deklice, ki se zanimajo za novinarstvo, so po novinarski šoli sodeč
v večini, fantje pa to očitno brez sramu gledajo.	^^^ EINSPIELER
pohištvena industrija
polzela	p. o.
INDUSTRIJSKA
PRODAJALNA
POLZELA
UGODNA PONUDBA
-	5. D zakonska spalnica
LARA-BELO	16.714,70 din
-	otroške sobe (2. D omara, postelja,
pisalna miza, nočna omarica) že od 7.217,00 din
-	predsobe, dnevne sobe, sedežne garniture, jogi
vzmetnice
UGODNI PLAČILNI POGOJI, STARE CENE do
11. MAJA 1991
Delovni čas prodajalne:
pon. in sob. 8. do 12. ure
tor. in čet. 8. do 14. ure
sre. in pet. 8. do 18. ure
PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP!
tel.: NC. 063/721-122
^OSEBNA PONUDBA V ČASU
SPOMLADANSKEGA SEJMA!
-	vse vrste FOTOKOPIRNIH
STROJEV CANON
-	FAXI CANON 270 S in F-80
-	RAČUNALNIKI ARCHE 286-386
^ - TISKANIKI EPSON
-	REGISTER BLAGAJNE ZA
TRGOVINO
-	FILIPS DIKTIRNI APARATI
-	VES POTROŠNI MATERIAL
Možnost nakupa STARO ZA
NOVO!
^času sejma BREZPLAČNA
Montaža našega servisa!
MLA - CAR
servisi
Mirko MLAKAR
Stopče 32 b, Grobelno
tel. (063) 744-136
POOBLAŠČENI SERVIS
mruNDAi
Servisi in ostala popravila na vozilih:
VW, AUDI, FIAT, ZASTAVA, LADA
Elektronski avto tester
Avtopralnica
Avtoelektrika
ODPRTO VSAK DAN od 7. do 14. ure in Servis je 3 km od Šentjurja ob glavni
od 16. do 19. ure.	cesti proti Grobelnem.
16. STRAN - 9. MAJ 1991	
IVled miarihorom, IVliamiiem in IVlilanom
CellankI Rasti Vrečko so v nedeljo za umetniško fotografijo podelili zlato medaljo
»v življenju se veliko zgodi
po naključju. V Ameriko sem
šla po naključju, pet dni prej
še nisem vedela, ali bom šla
ali ne. In po naključju sem te-
le fotografije poslala v Lom-
bardijo ter prejela zlato me-
daljo. To so naključja, ki lah-
ko preusmerijo življenje.
Morda sem prišla na ljubljan-
sko oblikovno čisto po nak-
ljučju in nato prav tako nak-
ljučno na mariborsko univer-
zo. Naključno sem imela ta-
krat zlomljeno nogo in so me
prijazni Mariborčani na avto-
bus kar nesli. Naključno je bi-
la sobota in tako lep dan je
bil...«
Tako temperamentno in soč-
no pripoveduje prikupna in
razgledana Celjanka Rasta
Vrečko, ki so ji na 17. medna-
rodnem tekmovanju v umetni-
ški fotografiji »Giovanni Cre-
spi« v Legnanu pri Milanu na-
menih za komplet črno-belih
fotografij zlato medaljo. In to
med štiri tisoč fotografijami.
Ko sem Rasti Vrečko dopol-
dan telefoniral v mariborski
študentski dom na Gosposvet-
ski, kjer stanuje, da bi se dogo-
voril za pogovor v poznih po-
poldanskih urah, ko se bo vrni-
la iz »kluba«, mi je prijeten
glas iz slušalke odzdravil: »Pri-
jeten dan želim.« Veliko ljudi
začneš spoznavati že preko te-
lefonske žice in ta nevsakdanji
pozdrav mi je dal slutiti, da
bom spoznal zanimivo sogo-
vornico. Nisem se zmotil.
»Odicrita sem in
čustvena«
v stavbi mariborske pedago-
ške fakultete sem si pred sre-
čanjem s triindv^setletno štu-
dentko 4. letnika likovne peda-
gogike ogledal njeno samostoj-
no razstavo. Imenuje se »Ame-
rika 1990«. O prostrani deželi
onkraj vehke luže, kjer je pre-
živela velik del omenjenega le-
ta, sva se veliko pogovarjala
tudi v njeni tesni študentski
sobi, v sosednji zgradbi. Novi
svet je spoznala temeljito.
V mishh sva se sprehodila
po postajah njene življenjske
poti. Pečovje nad Štorami in
osnovna šola na štorski Lipi.
Igrala je v šolskih igrah: »V 3.
razredu sem rekla, da bom pi-
sateljica, nato režiserka, zatem
slikarka.« Nato so se preselih
v Celje.
Na ljubljanski srednji obli-
kovalni šoh, kjer je dobila prvo
strokovno znanje o fotografiji,
ji je bilo všeč imenitno okolje
Plečnikovih Križank. Okolje,
iz katerega izvira skupina Lai-
bach, pa film Ljubezen po delu
Marjana Rožanca, pa spomin
na trmaste sošolce, ki so si
v času novega vala privoščili
na glavi izjemne petelinje gre-
bene. Na oblikovalni gledajo
na vse to drugače.
»Maribor imam rada in
v Ljubljani nisem bila tako ze-
lo srečna. Pa ljudje v Mariboru
so tako prijazni. Tudi profesor-
ji se pogovarjajo bolj domače.
Hecajo se radi, ti Mariborča-
ni.« In Rasta Vrečko takoj na-
niza nekaj štajerskih šal na ra-
čun Ljubljančanov. »Študij?«
vprašam. No, ja. Pred Ameriko
je opravila vse izpite, pove in
to podkrepi še s smehom. Ima
desetke in devetke, najmanj,
sedmico, ji je dal profesor, ki je
za ocenjevalno uravnilovko.
Trenutno že dva meseca pro-
učuje simbole, snov, ki ni za
faks, pa pride prav. »Letos so
me spet povabili v Ameriko,
toda odklonila sem. Rada bi se
spočila.« Maja se predavanja
končajo, Rasta odhaja na te-
rensko delo na Pohorje.
»To je stena, kjer se lahko
gor napiše in nariše ter vas le-
po prosim, da nekaj napišete
ali narišete,« pokaže na pose-
ben prostor na zidu študentske
sobe. »Tole je naša Darja nari-
sala (fm. O. K., you are so so),
tole je Igor naredil, to Stane.
Velikokrat pridejo kolegi z ra-
dia Marš. V tem, 8. nadstropju.
je Sašo, ki tudi predvaja glasbo
v .emkaceju' in tako dobro ku-
ha! Veste, tu smo večinoma de-
kleta, ampak to hočem pove-
dati: kuhajo pa fantje. Me pa se
kar prislinimo zraven. Jaz si-
cer ne jem mesa, pa gre... Bo-
ste kakšen piškot?... Boste
mariborčana? ... Malo so-
ka? ...« In nadaljuje pripoved.
»Dva meseca je, kar .sem pre-
stavljala pohištvo, potem ko je
nekdo izmeril bioenergijo. Pa
mi tako postavljeno kar odgo-
varja.« Rasta Vrečko se ozre po
sobi. Pripoveduje ogryevito,
ko se zncgde v zadregi, jo po-
skuša premagati^s smehom, ko
govori o resnem, šepeta. Veh-
ko pove z živahnimi očmi,
z njimi podkrepi svojo pri-
poved.
»Kar rada imam življenje.
Vsi pravijo, koliko energije
imam. Res, zadnjič sem bio-
energetiku rekla: izmeri še me-
ni! Pokazalo je sto, drugič
osemindevetdeset. Veliko. Ve-
hko energije imam, četudi ta-
ko malo spim. Štiri, pet ur. Če
pa je tohko zanimivih stvari na
svetu! Toliko stvari počnem,
saj ni fotografija edino. Danes
sem že ob sedmih zjutraj tekla
po (Mariborskem) otoku. Zad-
nje leto sploh malo spim, a se
mi nič ne pozna. Odkar sem
prišla iz Amerike, spim še
manj. Tam vsi tako drvijo, de-
lajo. Jaz si rada tudi privoščim
. Hočem delati in biti pri delu
uspešna, hočem pa tudi uživa-
ti. Eni §amo delajo in nič ne
uživajo, drugi samo uživajo in
nič ne delajo, jaz hočem obo-
je!« Od nekod se zasliši glasba.
»Pa jazz imam rada... zelo.«
Letos se je naučila tudi smu-
čanja.
Rada teče na Kalvarijo, Pira-
mido, na bližnji Mariborski
otok, ob Dravi. Hkrati opazuje
labode, račke, spominčice.
»Tako zeleno je v Mariboru!«
Teče za zdravje in tudi zaradi
svojega videza. »Imam sto le-
potnih napak,« smeje nadalju-
je, »in tako bi lahko, kot Ame-
ričanke, kar zdravnike obleta-
vala.« Spominja se gladkih
obrazov nekaterih starejših
Američank: »Bila bi kot Ame-
ričanke, ki imajo s kirurško
pomočjo napeto kožo. To je
groza, zato nosijo dolge lase.
Ko na Floridi zapiha veter, se
ta operacijski poseg prepozna
pri ušesih. Pa po negladkih ro-
kah. To ni naravno. Tudi stara,
nagubana koža ima svojo lepo-
to in tudi star človek je lahko
lep, včasih še bolj. Pomembna
je notranja lepota, čeprav je le-
po, da je človek urejen.«
»Saj veste, zdaj so te stvari
moderne, aura in tako naprej,
in zdi se, da pri človeku včasih
res začutiš auro. Takoj čutim
pozitivno energijo, tudi nega-
tivno, pa je lahko kdo ne vem
kako lep. Ja, kaj jaz vem... Če
se hočeš ukvarjati z umetnost-
jo, hočeš vedeti več kot drugi.
Imam polno literature o sim-
bolih, magiji, parapsihologi-
ji...« se Rasta Vrečko ozre po
svojih polnih knjižnih policah.
»Odkrita sem in čustvena,«
razkrije svojo odprto umetni-
ško dušo. »Mislim, da so takšni
tudi drugi, pa ugotavljam, da
ne. Zlasti, ko dosežeš uspeh.
Zdi se, da ljudje rajši delijo bo-
lečino kot pa veselje.«
Ali je Transilvanija
v Sloveniji?
»Rasta Vrečko je delala na
French Woods Festivalu pole-
ti. To je najbolj prostran igral-
ski in vizuelni umetnostni
kamp na svetu. Kot svetovalka
je pokazala veliko nadarjenosti
v našem umetnostnem progra-
mu. Čeprav je Rastino vodilno
področje fotografija, je sodelo-
vala v naših programih kali-
grafije, slikanja in risanja na
svilo, batika in nakita. Delala
je s skupino 12 in 13-letnih de-
klic. Navezala je vrsto prijatelj-
stev in imela odlične odnose.
Na vseh področjih, kjer je dela-
la, je pokazala velik talent in
ustvarjalnost. Povrhu ima od-
hčne vzgojiteljske sposobno-
sti. Kot mlada polnoletna ose-
ba je pokazala sposobnost na
naštetih likovnih področjih, ki
so se uvrstila med najbolj pri-
ljubljena iz celotnega progra-
ma, in to zaradi Rastine zavze-
tosti.« Tako je med drugim za-
pisal v oceno njenega dela
v kampu na Floridi direktor
kampa French Woods iz New
Yorka Ron Schaefer.
»Poglejte, kako lepo bajto
imata,« pokaže Rasta Vrečko
naslovnico revije Florida
Home and Garden Real estate.
V hiši v Miami Beachu na Flo-
ridi, z obveznim bazenom, je
med delom v mondenem kam-
pu stanovala. »In prav tu so
snemah eno od zgodb nadalje-
vanke Miami Vice. Tule, v bli-
žini klavirja, seje po scenariju
zgodil umor,« pokaže na okno
razkošne vile.
Florida? Ko so prišli, so naj-
prej odšli na plaže ameriškega
počitniškega raja. Pravzaprav
so se odpeljali. »Nekaj je
v Ameriki pametnega, nek^
totalka neumno.« Videla je, da
se mladi spoznavajo, si dvorijo
in poskušajo »šarmirati« z »va-
ženjem« s super avtomobili po
mivki. Zgoraj brez? Kje pa!
Potem izveš za lokale, kjer se
dogaja še marsikaj drugega!
Rasta Vrečko je na Floridi obi-
skeda muzej Salvadorja Dalija
v St. Petersburgu, Key West,
Sea World pa Disneyjev svet,
veUk kot Celje. »Kupili smo
vstopnico za pet dni, pa misli-
te, da smo vzdržaU? Le tri dni.
Universal studio je še boljša
zadeva. In tridimezionalna gle-
dališča, kjer dobiš očala, črna,
z rumenimi okviiji, gledaš
Michaela Jacksona in dobiš
občutek, da se te bo dotaknil.«
V Disneyjevem svetuje nale-
tela na Slovenca. Potem še na
enega, ko so po potovanju po
Združenih državah prod^ali
avto. Najprej so imeli »pijan-
ca«, ker je spil veliko bencina.
Nato so za štiristo dolarjev ku-
pili golfa, ki pa je bil zaradi
večnih okvar »mali pijanec«.
Med vožnjo so naleteli na Go-
renjca, ki je imel na tablici ve-
Uk napis »Slovenija, moja de-
žela« in lipov list. Pa še »I am
proud to be Slovenian« (Pono-
sen sem, da sem Slovenec) ter
za notranjim ogledalom obeše-
nega kranjskega, Kompasove-
ga Janeza. Nekateri Američani
so za Slovenijo vedeU, drugi
ne, če gredo v Jugoslavijo, odi-
dejo v Dubrovnik. »Za Jugo-
slavijo so mnogi vedeli, ker
smo prav takrat zmagali v ko-
šarki. No, Jugoslavija je tam
bolj tako, nam pa je bilo po
tistem tako fajn. Menijo, da
smo revnejši, kot smo. Na Key
Westu nas poznajo zaradi bliž-
nje socialistične Kube. Sloven-
ci na splošno veliko vemo.«
Nekega dne jo je nek Ameri-
čan vprašal, ali je Transilvanija
v Sloveniji. Tista grozljiva,
skrivnostna dežela Drakule in
drugih pošasti, ki jim je v fil-
mih tako všeč in ima malo
skupnega z romunsko Transil-
vanijo, Sedmograško. »Oni
v to verjamejo veliko bolj kot
mi. Všeč jim je.«
Veliko časa so s kolegi iz Ni-
zozemske in Borisom iz Bistri-
ce ob Sotli preživeli v Pensil-
vaniji. Najprej so bili tam pole-
ti, jeseni so se vrnih. »Takrat je
bilo povsem drugače, pred-
vsem fantastične barve.« Dol-
go so bili v Kentuckyju. Na
steni sobe je tudi njena foto-
grafija iz Woodstocka, kjer se
vsako leto zberejo hipiji.
Washington, prestolnica, ji
ni bil všeč, saj je množičnost
ne privlači. Tam je sicer zamu-
dila veliko imenitnih galerij,
vendar vseeno nima slabe ve-
sti. »Rada sem več časa v enem
mestu, da spoznam ljudi in to,
kar povprečnega turista ne za-
nima. Nizozemec ^odor se je,
na primer, postavil pred Belo
hišo in se tam dal fotografirati.
Jaz sem fotografirala to, kar
povprečne ljudi ne zanima.«
»Tale človek pa je moj prija-
telj, bil je moj šef« pokaže na
vehko fotografijo v monografi-
ji z naslovom Mambo. Mado-
nado Adal, avtor knjige, profe-
sor fotografije iz New Yorka,
doma z Manhattna: »Blizu
Central Parka, tam blizu, kjer
se dogaja film o vietnamskem
veteranu, ki je bil zadnjič na
televiziji.« V »Veliko jabolko«
je Madonado Adal prišel iz
Portorika s šestnajstimi leti,
postal hipi, nato imel dv^set
let trajajočo živahno življenj-
sko zgodbo: »Veliko je naredil,
izdal ogromno knjig in daleč
prišel«. Mambo, to je ena nje-
govih novejših knjig, zadnjih
pet let res živi, ima namreč pet
let starega otroka. V Rastini
knjigi je Adalov rokopis z ne-
kcO njegovimi pesmimi. Mam-
bo je ples in včasih je Rasta
Vrečko zelo rada plesala in po-
slušala plesno glasbo, zdaj pa
za spremembo, kot je že zapi-
sano, »umira«, ko posluša jazz.
Ali bi v Ameriki ostala, vpra-
šam naravnost. Rasta se sprva
zamisli in odgovori odločno:
»Ne,... ne. Amerika je sicer ze-
lo lepa, poglejte to fotografijo
iz Pensilvanije.« Na njej je
upodobljena ravnina z drevo-
redom. »Ko smosevrniU,jebil
pristanek na domačih tleh ta-
ko lep. Kakšne barve! Potem
sem poslušala poročila in to je
bilo prvo, kar me je resnično
prizadelo.«
Taico lep in dober je,
njen Nllcon
Doma v Celju jo pričakujeta
mamica, ki ji pravkar plete pu-
lover bele barve (ta ji je zelo
všeč, še bolj pa rjava) in sestri-
ca Barbara, dijakinja 3. letnika
srednje pedagoške šole. Marca
je bila Rasta na praksi prav na
celjski srednji pedagoški, kjer
je bil njen mentor slikar Rato-
mir Pušelja. V Celju stalne
družbe nima. Dozdeva se ji, da
se v mestu ob Savinji mladi
nimajo kam dati, odhajajo na
koncerte v Ljubljano, v Mari-
boru pa je štuk odprt vsak dan
in se venomer kaj dogaja. »V
Celju imamo to prednost, da
vedno drvimo. Ljudje se med
sabo poznajo in je pomembno,
čigav si. V Mariboru se ljudje
več šalijo.« Ko pride v Celje, je
vedno znova presenečena nad
številnimi novimi lokali, kupu-
je pa kar v starih. Domov se
vrača vsakih štirinajst dni.
»Takrat se imamo zares lepo,
rada grem domov. Pa tudi
spričkamo se,« se zasmeji.
V Mariboru veliko časa pre-
živi v »klubu«. »V Foto klub
sem prišla, preden sem odšla
v Ameriko. Niso me dovolj res-
no jemali, sicer je še nekaj
žensk. Sprejeli pa so me zelo
lepo.« Veliko fotografira, zase,
za svoj užitek. Že na oblikoval-
ni šoli je imela predmet foto-
grafija, tako kot v manjšem ob-
segu tudi na mariborski peda-
goški fakulteti.
»Najprej sem imela practico,
a se mi je pokvarila, zd^ imam
nikona. Zelo rada ga imam,«
pove ljubeče, kot bi govorila
o živim bitju. »Tako lep in do-
ber je, super fotoaparat!«
V Ameriki je veliko fotografi-
rala. Recimo v vrtu vile, kjer je
stanovala, pa v močvirni po-
krajini Everglades: aligatoije,
rastlinje. »Opažam, da fotogra-
firam ljudi manj. Veliko sem
fotografirala krokodile in kače
in zadnjič se mi je o njih pono-
či sanjalo. Tuda meni so tiste
garden, vrtne kače, kot pravijo
Američani, cuddle, Ijubk,
me niso nekaj grdega.«
Osem »bianco-nero« umc
ških fotografij iz novega sv
je poslala na nateč^ v Le«
nu pri Milanu. Žirija je^
fotografije ocenila za
še: »V Legnanu je ena res j
kovostnih in v svetu prizj
razstav.« O zlati medalji ^
obvestili pisno in zadnji koj
tedna je bila na podeUtvi. .g
sem že v Bologni in FirenJ
tam je sončno, sočno in ,
per.« Doma pošilja fotogrj
na natečaje šele leto dni
Legnano pri Milanu je bil pr
a že uspešen krst na tujem f
tografije so seveda dobile
na: S^sa, Rumba, Ročk
Roll...
Pogovoriva se še o nje«
privlačnem osebnem irnj
»Ni bilo po filmu. Sicer so
krstih še za Marijo, ker t^
niso vedeh, daje tudi Rasfj
va ena od svetnic. Rasta je t
gibanje, v Ameriki to dobro
do in tudi zelo lepo izgovori
v Angliji pa ne.« Tri tedne]
preživela v angleškem BouJ
mouthu in tam je, saj veS
v Angliji imajo vsi pse, naletj
celo na psičko s tem Ijubkov^
nim in univerzalnim imenoi
»Toda tisti angleški ,r' se $
čisto po pasje. Meni je mo;
ime všeč, ima pet črk in zdi i
mi, da mi pristaja.«
BRANE JERANKi
Prikupna in razgledana Ce-
ljanka pripoveduje tempe-
ramentno in sočno.
»Salsa*, po špansko omaka. Tako je Rasta Vrečko naslo-
vila tole svojo fotografijo, eno iz zmagovitega kompleta.
Začas
Na Uulinem se Je^
Noč iz petka na soboto je
Ljubence, predvsem tiste,
ki živijo tik ob Ljubnici
ali Savinji, ponovno povr-
nila v strahotne čase in
grozljive trenutke lanske-
ga prvega novembra.
»Odslej bomo trepetab
pred vsakim praznikom, pa
s^ ni čudno, tako ali tako
ni nič dokončno urejene-
ga,« je bilo največkrat sliša-
ti v petek pred polnočjo
med ljudmi, ki so se prepla-
šeni zbirali ob Ljubnici.
Zgodilo se je namreč ti-
sto, na kar so krajani vse-
skozi opozarjali in kar seje,
po njihovem mnenju, mo-
ralo zgoditi. Samo malo na-
rastla Ljubnica je z blatom
in vejevjem zabila cevi, ki
so ležale v vodi, takoj po
lanski poplavi pa je bila
preko njih speljana začasna
cestna povezava. »Cevi
imajo prem^hen premer,
tudi predolge so in jasno je
bilo, da ne bodo vzdržale
malo večje vode,« je menil
Dušan Lipovšek, ki se je
ponoči pripeljal, da bi z av-
todvigalom iz narasle Ljub-
nice odstranil veje in tako
vsaj delno omogočil nor-
malen pretok vode. »Do-
datna težava je, da so zabe-
tonirane in da jih bo zelo
težko potegniti iz vode,« je -
še napovedal.
Zaskrbljeni obrazi Lju-
bencev so se še malo pred
polnočjo v petek ozirali
v nebo in si želeli, da bi
končno prenehalo deževa-
ti. Želja se jim je izpolnila,
toda samo za uro. Potem so
ponovno pričele z neba pa-
dati kapljice, ki za Zgornje-
savinjčane vse bolj pome-
nijo strah in katastrofo
»Opozarjali smo že takoj po
poplavi, da cevi niso pri"
merne, pa nas ni nihče po-
slušal, nihče nas ni vprašal
za mnenje. Vse delajo P^
svojem, vsi strokovnjaki-
pa čeprav kar naprej trdijO;
da je potrebno upoštevati
tudi mnenje domačinoV;
Vse te študije in denar, k'
se je porabil zanje, očitni j|
prav nič ne pomagajo,* J^ .
kar ogorčeno pripovedova-
8. MAJ 1991 - STRAN 17
posnela na vrtu vi-
hali ia kjer so posneli deja-
^keMiami Vice.
Cernohil - pet let prepozno
So res blll obsojeni pravi krivci? - Resnica počasi kaplja na dan - 7 ilsoč mrtvih - Bo Černobil postal
turistična atrakcija?
26. aprila ponoči je odneslo
streho četrtega reaktorja v je-
drski centrali v Černobilu. Ne
le mi, tudi tamkaj živeči lju-
dje so za katastrofo izvedeli
šele drugega maja. Prejšnji
dan so se veselo zbirali ob
praznovanju 1. maja, otroci so
se igrali na prostem, v Pripja-
tu, stotisočglavem mestu
v neposredni bližini centrale,
pa so igrali nogomet. Tudi ko
je padal radioaktivni dež.
Medtem je iz reaktorja, v ka-
terem je bilo 180 ton radioak-
tivnega goriva, odteklo in iz-
hlapelo 8 ton - 4% vsebine. Ne-
posredno je bilo obsevanih 200
tisoč ljudi, kontaminirana pa
je bila vsa Evropa. Za vzrok
nesreče obstiga trinajst vari-
ant, med katerimi je resnici
n^bližja ta, da je po politični
direktivi neobičajna ekipa de-
lala eksperiment. Usodna na-
paka naj bi bila v tem, da so
poskušali pospešiti sicer poča-
sen postopek in da so hkrati
izključili varnostni sistem. Da
seje nek^ zgodilo, so prvi opa-
zili Švedi. Takoj so poklicali
sovjetskega veleposlanika. Ta
jim je zatijeval, da je pri njih
vse v najboljšem redu, obenem
pa je švedske znanstvenike
spraševal, kako se ta reč gasi.
Po dveh dneh skrivalnic so ne-
srečo le priznali in novica je
obšla svet. Jugoslovanska vla-
da je čez čas dala embargo na
tovrstne informacije. Redke
strokovnjake, ki so se pri nas
trudili z merjenjem in opozar-
jali na nevarnost, so politični
veljaki označili za diletante in
lažnivce. Informativna bloka-
da je zajela tudi Francijo, Itali-
jani so podatke skrivali zaradi
turistične sezone, predvsem
zaradi vina, v Veliki Britaniji
so prepovedali ovčje meso, za
katerega so naši politični stro-
kovnjaki menili, da ni sporno.
Iz Poljske, ki je Isila po nekate-
rih podatkih druga neobolj pri-
zadeta država, smo uvažali
mleko v prahu. Povečalo se je
število abortusov, 300 tisoč jih
je bilo v tem času v Evropi, pri
tem je imela največ težav Grči-
ja, kjer je abortus prepovedan.
V Sovjetski zvezi je bilo kon-
taminiranih 1800 vasi, polovica
černozjoma v Ukr^ini je ne-
uporabnega za kakršnokoli
kmetijsko proizvodnjo. Še bolj
kot Ukr^ina je bila prizadeta
Belorusija, kjer je bilo konta-
miniranih pet od šestih okra-
jev. V teh dveh republikah živi
v neprimernem okolju okrog
50 milijonov ljudi. Po podatkih
združenja černobilskih vetera-
nov je bilo ob nesreči nepo-
sredno ogroženih 4,5 milijona
ljudi. Enaintrideset jih je umr-
lo že ob sami tragediji, 158 jih
je prejelo smrtno dozo sevanja,
200 tisoč precej visoko. Po pe-
tih letih je »civilna« smrtna bi-
lanca - tisoč žrtev. Se bolj
grozljivi so podatki med tisti-
mi, ki naj bi prostovoljno sani-
rali posledice katastrofe. V pe-
tih letih se je v centrali zame-
njalo okrog 600 tisoč vojakov
in rudarjev, med katerimi jih je
bilo kar 50 tisoč izpostavljenih
prekomerni radiaciji. Umrlo
jih je 6 tisoč.
V Ukrajini ugotavlj^o, da so
se rakasta obolenja povečala
za 16, želodčna za 32 odstot-
kov, nasploh pa je ta sovjetska
republika prva na svetu po on-
koloških boleznih. In kar je še
najbolj žalostno: prva po smrt-
nosti otrok.
Čakajoč na smrt
v bolnišnici na robu Kijeva,
kjer je dispanzer za radiacijsko
zaščito, leži sto trideset otrok.
Direktor Nikolaj Kurilenkov
pojasni, da vsi, bolehego za ra-
kom na žlezi ščitnici ali za lev-
kemijo. Lani so umrli štirje.
Pravi, da nimajo dovolj zdra-
vil, včasih so jih kupovali v tu-
jini, zd^ pa jim je zmanjkalo
deviz. »Res smo dobili večjo
količino zdravil iz Kanade, to-
da ko smo jih pregledali, smo
videli, da jim je potekel rok
uporabe.« Ni pa želel dodati,
da so ta zdravila precej časa
čakala v Moskvi. Se marsikaj
je obdržal zase, kar je povsem
razumljivo, s^ je pred dvema
letoma ministrstvo za zdrav-
stvo prepovedalo dajati kakrš-
nekoli informacije. Potem nas
je odpeljal k pacientom, otro-
kom, ki so skupaj s starši obu-
pano zrli v nas. Na dvorišču sta
Mirko Jelenič (RK) in Božo
Flajšman (Zeleni) direktorju
predala lep zalogi prepotreb-
nih zdravil. Z mešanimi občut-
ki smo zapustili bolnišnico, za
katero smo bili prepričani, da
skriva še marsik^ bolj tragič-
nega, kot so nam pokazali.
Utrujeno otroštvo
v Ovruču, mahnem meste-
cu z velikim Leninovim ki-
pom, blizu beloruske meje, je
osnovna šola z več sto šolarji.
Šestdeset jih bo konec m^a le-
tovalo na Debelem rtiču. Rav-
nateljica trdi, da so izbrali tiste
malčke, ki so bili res prizadeti.
Predstavnik r^onskega Zele-
nega svita pa ji oporeka, da so
bili kriteriji izbire nadvse čud-
ni. Od otrok sem kasneje izve-
del, da je res šlo za privilegije.
Povedali so mi, da je oče ene
od dekhc oficir, da je druga
mama v službi v mestni partiji,
in, ne boste verjeli, da je »nje-
na mama ravnateljica«. Ven-
dar, pomislim, radiacija ni izbi-
rala otrok glede na socialni po-
loži staršev. No, tudi ta ekspe-
dicija ima grenak priokus, si
rečem, ko gledam punčko, ki
si greje drobcene roke ob avto-
mobilski izpušni cevi in zraven
začuda globoko vdihuje plin.
»Tem otrokom smo učno uro
skrajšali za pet minut, ker so
preveč utrujeni, brez vsakršne
volje,« pravi ravnateljica. In ko
smo se vrnili k zaprašenim av-
tomobilom, so jih šolarji že
okrasili z zvezdami in »narobe
s-jem z dvema črticama« - do-
larji.
Odcep za Černobil
v Belorusiji, v mestu Mozir,
smo tamkajšnji bolnišnici pre-
dali ostanek zdravil RK Slove-
nije, ki so bila vredna 60 tisoč
DEM. Direktor Ivan Kowal je
bil še bolj skrivnosten od svo-
jega kijevskega kolega. Pove-
dal pa je: »Če bi bilo prebival-
stvo pravočasno obveščeno
o katastrofi, tako obsežnih po-
sledic^ ne bi bilo.« Vmes se
ustavimo še v mozirski naftni
rafineriji, kjer nam direktor
»uredi« vse potrebno za obisk
mrtve cone. Do same centrale
namreč nismo smeli, saj iz raz-
pok na reaktorski zgradbi uha-
ja »nek^, kar ne vidiš, ne čutiš,
ne boli, ampak te požre čez
čas«. Odpeljali smo se na po-
dročje, l^er so izselili že 150
tisoč ljudi, sto tisoč pa jih še
nameravajo. V tridesetkilome-
trski zaprti coni ni nikogar več.
Na cestah, pri vhodu, je polici-
ja. Dobili smo »dovoljenje« za
eno uro. Vodil nas je bivši par-
tijski sekretar v rafineriji, Iva-
nov, za katerega sem kasneje
izvedel, da je KGB-jevec. Pot
nas je vodila skozi mrtve vasi,
kjer so se morali ljudje prav na
hitro odseliti. To dokazujejo
neme podobe hiš, v katerih je
vse razmetano: oprema, oble-
ke, igrače, vse so pustili tam.
Mesto Pripjat, kjer so živeli
predvsem strokovr^aki in
znanstveniki, je zdaj mrtvo.
Prvo mrtvo jedrsko mesto. Na
stražarnico smo se vrnili s pol
ure zamude. Opazili smo večje
število polic^ev in si mislili,
zd^ bo hudič. Pa ni bil, le tam-
k^šnji komandir s sprem-
stvom nam je prinesel dovolil-
nice. Ivanov pa v smeh. KGB .
pač.
Izhlapela resnica
Po vrnitvi v Kijev smo ujeli
tiskovno konferenco po kon-
čani okrogli mizi »Evročerno-
bil II. Jurij Ščerbak, deputat
Vrhovnega sovjeta in predsed-
nik ukrajinskih Zelenih, je do-
kazal, da je perestrojka pravi
balzam za tiste brez dlake na
jeziku. Slišal sem za »Černobil-
ski aids«. Tistim, ki so bili iz-
postavljeni sevanju, se namreč
za 20-30% zmanjša odpornost.
Sicer pa je ob Dnjepru še se-
dem jedrskih central, tudi
v černobilski še delajo trije re-
aktorji. Na dnu Kijevskega
morja je šestdeset ton radioak-
tivne ilovice, kako radioaktiv-
na je zemlja, ne vedo niti stro-
kovnjaki, s^j znanost še vedno
ni normirala meje nevarnosti.
Ivanov je bil v ekipi, ki je s he-
likopterjem stresala svinec na
goreč reaktor; pravi, da je
zdrav: »Pomaga antistroncij in
anticezij!« Z drugimi beseda-
mi bi temu zdravilu rekli
vodka.
BOJAN KRAJNC
Šolarji iz Ovruča: desni gredo na počitnice v Jugoslavijo, levi pa nimajo te sreče.
»Mrtvim, živim in še neroje-
nim. V večen spomin na čer-
nobilsko noč.*
Neenak boj z levkemijo.
kitev pokazala zobe
tnber - Preveč če-Jev
tik ob
pre-
Btke,
atelo
e. ne
nas je
lu na
Da po-
K nov
Esože
«liod-
.iNa-
ivleklo
i) pa je
Delav-
mo-
Mo pa
po-
iEna
I tone,
fke ni
potem
H.
lile po-
Pasno,
«ivdo.
Je cevi
•tegnili
I ljudje
fco bili
#em pa
r \'oda
zažirala v bregove in tako
iskala prosto pot. Že v pe-
tek popoldne so Ingradovi
delavci razširili strugo
Ljubnice, tako da se je lah-
ko skor^ neovirano izlivala
v Savinjo, vendar pa je
v soboto zjutr^ izpodjedla
zemljo, na kateri je začasno
stal most, ki n^ bi ga kas-
neje postavili čez Ljubnico.
Na levem bregu reke se je
most že delno prevesil pro-
ti reki, vendar so ga z av-
todvigalom zadržali. »Most
sem držal za vsak slučaj, da
se ne bi prevrnil v reko. To
bi namreč pomenilo {M^avo
katastrofo,« je pripovedo-
val Lipovšek in nadaljeval:
»Sodeloval sem pri postav-
ljanju mostu na tem začas-
nem mestu (most je Lju-
bencem podaril ljubljanski
Prod) in že takrat sem opo-
zarjal, da ne bo zdržal večje
vode. Na Ljubnem pa se mi
zdita pomembni dve stvari.
Po eni strani ljudje prosto-
voljno ne dajo niti milime-
tra svoje zemlje, dokler ni-
so resnično ogroženi. Po
drugi strani pa sem v sobo-
to zjutr^ videl, kako so
prestrašeni. Približno ob
pol peti uri so namreč pre-
plašeni pribežali in trdili,
da se nam približuje velik
val. Seveda smo delo
v Ljubnici takoj prenehali
in odstranili stroje iz reke,
vendar se ni nič zgodilo.«
Ljubenci so v teh dneh
hvalili samo eno stvar:
pridnost in prizadevnost
Ingradovih delavcev, ki so
jih prostovoljno rešili pred
najhujšim. Vendar pa se
sprašujejo, kako je mogo-
če, da seje most skor^ pre-
vrnil v reko. »Treba je ve-
deti, da most stoji na tem
mestu le začasno,« je pojas-
nil Franc Bratina, vodja
sektorja Slovenske Konji-
ce. »Most ne stoji na teme-
ljih, zaenkrat smo ga le uč-
vrstili. Do sredine maja naj
bi ga dokončno postavili,
vendar pa se nam bodo de-
la zaradi narasle vode za-
vlekla vsaj za en teden. Se-
d^ moramo počakati, da
bo voda upadla, nato pa bo-
mo nadaljevali.«
V soboto dopoldne so to-
vornjaki vozili kamenje,
delavci so podlagali most
in ga dvigovali, nato pa so
iz Ljubnice dokončno od-
stranili vse cevi. »S kame-
njem, ki so ga navozili, smo
dvignili most, ga podložili
in zavarovali brežine, da
voda ne more več odnašati
zemlje,« je pojasnil vodja
gradbišča na Ljubnem Er-
nest Pušnik. »Po zlu je šlo
vse delo, ki smo ga opravili
v prvom^skih dneh. Tako
visoke vode nikakor nismo
pričakovali, saj n^ bi tu vo-
da narasla kasneje, ko se bo
topil sneg po planinah.
Plačnik del na mostu je re-
publiška uprava za ceste.
Delo bomo nadaljevali ta-
koj, ko voda upade.«
Glavno je, da so odstra-
njene cevi, ki so zbudile ta-
ko hudo kri med krajani.
»Cevi so bile res začasno
postavljene, preko njih se
je namreč odvijal promet.
V tistih popoplavnih dneh
je morcd biti prevoz, pov-
sod so se potrebovali težki
stroji, zato je bilo nujno po-
trebno usposobiti promet
preko Ljubnice. Nekako je
bilo rečeno, da je treba
v treh dneh postaviti zasil-
no rešitev, za to pa je naj-
bolj primerna varianta
s cevmi,« je pripovedoval
Drago Polh. »Ce bi narasla
Ljubnica počakala še en te-
den, ne bi bilo nikakršnih
težav, saj bi na tem mestu
že stal most, tako pa je žal
prišlo do ponovnih težav in
prepirov.«
Ljubenska noč brez spa-
nja seje srečno končala, to-
da vmes je preveč čejev.
Kaj bi bilo, če na Ljubnem
ne bi bilo Ingradovih de-
lavcev, če cevi ne bi mogli
odstraniti iz vode, če bi se
most prevrnil v vodo, če za-
silni vojaški most ne bi zdr-
žal, če... Zdi pa se, da bo
vsa Zgornja Savinjska doli-
na še dolgo ostala pri različ-
nih »če«. Kaj preživljajo
ljudje, se tako ali tako izve
le iz prestrašenih obrazov,
ki se proseče ozirajo v ne-
bo. Samo to jih očitno še
lahko reši.
URŠKA KOLENC
Foto: EDI MASNEC
dopoldne, ko je še obstajala nevarnost, da se bo
18. STRAN - 9. MAJ 1991
PiSMA BR
odmevi
Avgijev hlev
Upam, da s tako imenova-
no »hmeljarsko afero« ne bo
potrebno več utrujati bral-
cev. V pričujočem prispevku
se ne nameravam spuščati
na nivo neetičnih in neres-
ničnih namigovanj, ki mi jih
podtikajo moji nasportniki
(paranoidnost, neaktivnost,
nesposobnost). Ta podtika-
nja prepuščam njihovi vesti.
Zaradi svoje notranjosti in
kolektiva, ki mi je vseskozi
stal ob strani, pa sem dolžan
javno pojasniti očitke v zvezi
z mojo »alkoholno prete-
klostjo«. Vključen sem
v klub zdravljenih alkoholi-
kov, česar pred svojim ko-
lektivom nisem skrival ali se
sramoval. Kljub temu, mor-
da pa ravno zaradi tega, sem
živel 3 leta v lepem sožitju
s kolektivom, še zlasti pa
z delavci sektorja, ki sem ga
vodil. Psihični pritiski zad-
njih mesecev (predlog naj
odstopim kot pomočnik di-
rektorja, suspenz na su-
spenz, zamenjava ključavni-
ce na vratih, prerazporedi-
tvene odločbe, pritiski na
mojo družino, borba z zuna-
njimi faktorji in ne nazadnje
gladovna stavka) so mi krep-
ko načeli živce, v slabem tre-
nutku sem tudi recidiviral.
Zahvaljujem se vsem, začen-
ši od žalske milice, zdravni-
škega osebja in prijateljev, ki
so mi pomagali prebroditi
krizo. Tohko o meni kot člo-
veku! Sedaj pa preidimo
k stvari, naj spregovorijo
dejstva in številke!
Zaradi relativno slabega
poznavanja situacije na
hmeljskem trgu citiram del
poslovnega poročila za leto
1990, ki ga je napisal vodja
prodaje hmelja g. Natek
»Letnik 1990 je bil po mar-
sičem izjemen, zaradi po-
mankanja hmelja na svetov-
nem trgu, predvsem zaradi
nižjih pridelkov ZRN, ČSSR
in tudi ostalih proizvajalcev
v Evropi je cena dosegla tudi
2&-30 DEM/kg. Dvigovanje
visokih cen se je zaustavilo
do konca leta, vendar zaradi
poznanih situacij in zadrže-
vanja hmelja pri nekaterih
proizvajalcih nismo bili si-
gurni, da bomo te količine
tudi dobili, zato nismo bili
v stanju vršiti prodaje po ta-
ko visokih cenah. Veliko po-
manjkanje hmelja na doma-
čem trgu je povzročilo dvig
cen na 20 DEM/kg, kar nam
uspeva zadrževati tudi da-
nes. Kot dobra odločitev se
je pokazal nakup hmelja
slabše kvalitete, ki je bil po-
skusno napravljen s Kmetij-
stvom Žalec, kar nam je os-
nova za razmišljanje v bodo-
če. Prav tako smo po koope-
raciji uspeli zagotoviti dolo-
čene količine hmelja iz uvo-
za, ki bodo popravile našo
količinsko bilanco pri letni-
ku 1990.« Toliko g. Natek!
V trgovini s hmeljem na-
stopa Hmezad Export-Im-
port kot komisionar, se pra-
vi, daje hmelj last proizvajal-
cev, Hmezad Export-Import
pa nastopa na trgu v svojem
imenu a za tuj račun. Ponav-
ljam trditev, da sta g. Bračun
in g. Natek začela s trgovino
v imenu in za račun Hmezad
Export-Importa pri čemer
sta nekvalitetni hmelj (ti.
pleve) zamešala s prvovrst-
nim savinjskim hmeljem
(preslepitev kupcev!), izku-
piček pa odtegnila proizva-
jalcem, čigar last je savinjski
hmelj.
Da ne bi moje trditve iz-
zvenele kot glas vpijočega
v puščavi, prosim, da se ob-
javi naslednji zbirni pregled:
Nabava hmelja Export-Im-
port v svojem imenu in za
svoj račun od fakture 30/4469
z dne 15. 10. 1990 do fakture
št. 5259 z dne 16. 1. 1991 je
znašala 449.178 kg v skupni
vrednosti 23.806.046 din ali
poprečno 5,88 DEM kg.
V teh tonah nabavljenega
hmelja ni niti kg kvahtetne-
ga savinjskega hmelja. Kljub
temu je Hmezad Export-Im-
port prodal v obravnavanem
razdobju začenši s fakturo
40/1423 pa vse do fakture 40/
561 kar 314.808 kg hmelja, ki
ga je deklariral kot savinjski
hmelj (golding, aurora) in
prodal za din 51,124.322 din
ali poprečno 18,04 DEM/kg.
Z ozirom na dejstvo, da je
bilo nabavljenega nekvaU-
tetnega hmelja 449.178 kg in
do 17. 4. 1991 prodanega
314.808 kg, bo Hmezad Ex-
port-Import prodal v svojem
imenu in za svoj račun še
134.370 kg »umetno ustvarje-
nega savinjskega hmelja«.
Izkupiček iz te manipulativ-
ne transakcije je glede na
trenutno veljavne tržne cene
ocenjen v višini 22.000.000
din. Skupni izkupiček iz na-
slova prodaje nekvalitetnega
hmelja, ki ga je Hmezad Ex-
port-Import kupil v svojem
imenu in za svoj račun, ga
zamešal z hmeljem ki je last
proizvajalcev in deklariral
kot savinjski hmelj znaša ta-
ko (51.124.322 + 22.000.000
din) tj.
73.124.322 din
Stroški nabave nekvalitet-
nega hmelja so znašali
23.806.046 din
Kje je razlika? Cca 20 mio
din so dobili proizvajalci, cca
30 mio din pa se nahaja
v zgrešenih poslovnih odlo-
čitvah (DURI Šempeter, In-
ženiring Ljubljana).
V Duri Šempeter je nepro-
duktivno investirano cca 16
mio din, razen tega Duri za-
radi katastrofalne prezadol-
ženosti sploh ni več last
Hmezad Exporta, temveč
upnikov! Inženiring Ljublja-
na je v letu 1990 izkazal bi-
lančno izgubo v višini 3,6
mio din, stroški vezave kapi-
tala v zalogah so znašali cca
5,4 mio din, v zalogah je bilo
imobiliziranega kapitala
v višini 12 mio din. Dobavi-
telji Inženiring Ljubljana so
kooperanti - privatniki! V či-
gave žepe se torej pretaka
hmeljski denar?
Namen tega pisanja je pre-
kiniti igro slepih miši. SDK
in/ali UJV bi potrebovala le
nekaj ur dela, da bi preverila
resničnost mojih trditev
v zvezi z mešanjem hmelja in
odtegovanjem sredstev pro-
izvajalcem. Zakaj se to ne iz-
vrši? Vsa dokumentacija je
v knjigovodstvu Hmezad
Export-Import, od danes da-
lje zbirni pregled tudi
v uredništvu. Apeliram na
individualne proizvajalce-
kmete, ki so v »hmeljarski
aferi« materialno najbolj pri-
zadeti, da preko Kmečke
zveze zaprosijo pristojne in-
stitucije za takojšen pregled,
s čimer bi prekinili agonijo
vodenja pdjetja Hmezad Ex-
poret-Import. Prav tako pro-
sim g. Pintarja in g. Podgor-
ška, da na licu mesta komi-
sijsko preverijo kvaliteto
hmelja, ki se meša s savinj-
skim hmeljem. Hvala za raz-
umevanje!
Dopisu prilagam kopije
o nabavi in pkrodaji hmelja
Hmezad Export-Import
v svojem imenu in za svoj
račun.
Kolektiv Hmezad Export-
Import je 40 let živel od po-
štenega dela in ima vse po-
goje, da potem, ko se bodo
zacelile rane, zaživi zopet po-
končno, in prvenstveno kot
hmeljarska prodajna organi-
zacija.
MITJA ŠVIGELJ
Odstop IS
Šentjur - metoda
pritiska
o tem dogodku se mnogo
govori in bilo je tudi zapisa-
no. Tako so razlogi za odstop
Izvršnega sveta občine
ŠENTJUR že pojasnjeni, če-
prav še ni jasno - ali je Izvrš-
ni svet res odstopil.
Dogodek je nastal ob spre-
jemanju občinskega prora-
čuna v Skupščini. Sprejema-
nje proračuna je sigurno naj-
pomembnejša	zadeva
v Skupščini, saj se v tem ka-
že gospodarnost in kakovost
usmerjenosti občine, kot
družbene skupnosti. Zaradi
tega je bila razprava bogata
in zvesta vohlnim obljubam,
po zmanjševanju admini-
stracije in javne porabe. Raz-
prava je bila poleg tega strp-
na in konstruktivna, z tvorbo
kompromisov tako znotraj
DEMOS-ove. vladne koalici-
je, kakor z opozicijo. Tako je
proračun praktično že bil
sprejet, saj je Skupščina
sprejela kompromisno dore-
čene. najbolj konsistentne
amandmaje Slovenske de-
mokratične zveze. Pred potr-
ditvijo proračuna, ko je bil
izdelan čistopis, pa je nasto-
pil dramatični trenutek z od-
stopno izjavo Izvršnega sve-
ta, ki je bila demagoško in
psihološko pripravljena, kot
pritisk na odbornike z jas-
nim namenom ustrahovanja
in pridobitve avtoritete in
moči. Da smo pri tem žrtve
predvsem odborniki, ki smo
neprofesionalni in v večini
primerov strankarsko neo-
sveščeni in še nevešči stran-
karskega političnega dela,
z občutkom odgovornosti in
samozavesti potrdi končna
izjava predsednika IS. G. La-
dislav GRDINA je namreč
rekel, da bi sprejem proraču-
na še bil nekako možen, če
ne bi predsednik SO.
g. Franc KOVAČ stalno sum-
ničil in nadziral delo IS in
občinske uprave. Torej gre
za to - kdo bo koga in še to
na račun odbornikov. To pa
je politično, kot človeško ne-
sprejemljivo in se čutim kot
odbornik dolžnega, da opo-
zorim na ta posebnostni mo-
ment. ker nočem biti žrtev
nadaljnjih sporov in motenj
za družbeni razvoj občine.
Oba predsednika sta spo-
štovana in cenjena strokov-
njaka, oba potrebna za splo-
šen družbeni napredek obči-
ne. Da sta oba ambiciozna in
voljna delati, sta že dokazala,
imata pa oba nekaj manj tudi
potrebnega socialnega čuta,
zato pa več avtoritarnosti, ki
je zavora za njune medseboj-
ne odnose in tudi motnja za
razvoj večstrankarske parla-
mentarne demokracije.
Večstrankarska demokra-
cija zahteva komunikativ-
nost ljudi, ki spoštujejo raz-
ličnost osebnosti in mnenj,
zato pa spoštujejo skupaj do-
govorjena pravila medseboj-
nega poslovanja. To pa zah-
teva tudi medsebojno zaupa-
nje in pripravljenost za kom-
promise, brez intrig in naga-
jivosti. To pa je možno, če so
ljudje pripravljeni delati uvi-
devno in spravno, kar zlasti
morajo vodilni in demokra-
tični politiki.
Demokratizacijo smo zače-
li s spravo med Slovenci, ki
smo bili nasilno razdeljeni
po narodnostni in ideološki
osnovi v zavedne in izdajalce
ter verne in neverne. Spravo
smo delno uresničili za mr-
tve - med živimi pa nikakor
ne gre. Če resno želimo slo-
vensko državo, pa je dolž-
nost vodilnih, da to delajo
vsak dan med seboj in v to
navajajo tudi ljudi.
V tem pogleduje bilo strje-
nih na obeh straneh že mno-
go napak, vse pa gre na ško-
do občinske skupnosti. Zato
je deloma krivda tudi v od-
bornikih, ki bi morali odigra-
ti vlogo tretje posredniške
osebe in se ne pustiti voditi
enkrat enemu, drugič druge-
mu. Odborniška samozavest
in odgovornost je potrebna
zlasti v tem prehodnem ob-
dobju, ko so stara statutarna
določila in zakonodaja že za-
starela, nove pa še ni dovolj.
Prav tako je potrebna do-
slednost volilnim obljubam
in željam po spremembi si-
stema. ki bo dal več možno-
sti za delovanje in razvoj po-
sameznikom in bo manj
družbenega skrbništva in
lažne sociale. Nesprejemlji-
va je torej avtoritarnost in
nagajivost v vrhovih orga-
nov, ki imajo jasno določeno
vlogo in delitev dela. Zaradi
spoštovanja razhčnosti je tu
potrebno tudi spravno rav-
nanje, ki pa ga ne priznavajo
predvsem stare strukture.
Izvršni svet je organ občin-
ske skupščine in izvaja poli-
tiko, ki jo v dogovoru
v Skupščini dorečemo in ne
obratno, daje Skupščina od-
visna od diktata Izvršnega
sveta. Takšno delovanje mo-
ramo odborniki zahtevati in
ne dopustiti, da z ustrahova-
njem odstopamo od že spre-
jetih stališč. Če začnemo ta-
ko delati bomo kar naprej žr-
tev intrig in naše delo bo do-
kaj jalovo. Zakonski par. ki
ni zdrav in, ki ni pripravljen
na spravno delovanje, je bo-
lje, da se razdere - prav tako
je v politiki. V institucijah, ki
morajo sodelovati in so v do-
ločeni soodvisnosti, pa to no-
čejo zaradi prestižnih oseb-
nih odzivov, se mora zame-
njati vodstvo. To ni slabost,
ampak prej demokratična
pridobitev. Zaradi tega grož-
nje niso sprejemljive, svo-
bodno voljo pa je treba spo-
štovati in upoštevati. Odbor-
niki pa moramo biti proti
manipulacijam in intrigam.
Pričakujem torej, da bosta
predsednika ravnala v duhu
odgovornosti in zakonitosti
do poslovanja in spoštovala
različnosti v medsebojnih
odnosih. Skupščina pa spo-
štovala strankarsko pripad-
nost in dogovorno kulturo,
ki lahko ustvarja večjo kvali-
teto življenja in dela. Na ta
način bo pozitivno na klov-
novski način izražena volja
vohlcev, da hočejo pri obla-
sti dobronamerne ljudi in ne
samozadostne avtokrate, ki
z intrigami ohranjajo osebno
oblast in obvladujejo volilce
- prišlo do izraza. Intrige so
tiste, ki zavirajo razvoj in nas
držijo na zadnjem mestu
v gospodarskem in družbe-
nem razvoju v republiki.
FRANC ZABUKpŠEK,
Šentjur
Teharsko
grobišče
Pismo Mirka Nikoliča
v Novem tedniku 25. aprila
me je pripravilo do tega, da
kot bližnji sosed cinkarni-
škega odlagališča javno ugo-
varjam njegovemu nekultur-
nemu ravnanju na delovnem
mestu.
Nisem komunist in ne bel-
ček, hočem pa kot krščanski
človek živeti za človeka in ne
proti njemu. Zame je človek
na mestu tisti, ki je v srcu
pošten, pa naj bo kakršneko-
li barve. Moram priznati, da
so me lažnive in prostaške
trditve v pismu tega čuvaja
prizadele. Se ta človek sploh
zaveda, da je v službi var-
nostnika, se zaveda, kako
predstavlja svojo firmo?
S takšnim početjem gotovo
ni najboljše ogledalo po-
djetja.
Zakaj so odstranili že ure-
jeno javno stranišče na tem
kraju, ne vem. Vem pa, da
Cinkarna, ki je največ pri-
spevala k zasutju grobov
z odpadki, ni do sedaj nare-
dila ničesar za ureditev gro-
bišč. Preteklo leto so vodilni
obljubili, da odpadkov ne
bodo več odlagali na to me-
sto. Danes pa v posmeh
vsem vozijo neomejene koli-
čine še bolj strupenih odpad-
kov (barit blato), ki sodijo na
popolnoma zaprto odlagališ-
če. Komunala je del teh po-
vršin že kar dostojno uredila,
medtem ko Cinkarna čaka
v upanju, da teh del njej ne
bo treba postoriti.
Ko takole opažamo mimo-
idoče obiskovalce, moram
reči, da se vedejo zelo kultur-
no. Z nekakšnim spoštljivim
strahom stopajo na to mesto
groze in smrti. Pred dnevi se
je nek tujec z družino vračal
z grobišča. Bil je zelo potrt.
Soseda je poprosil za tele-
fonski klic pohciji. Njegova
mlajša hčerka (še otrok) naj
bi v času obiska opravila ma-
lo potrebo kar na prostem.
Ob tem je pridivjal čuvaj cin-
karniške deponije, ozmerjal
obiskovalce in grozil s sodni-
kom za prekrške. Ker mož ni
mogel dopovedati čuvaju, se
je odločil, da se pogovori
s policijo.
Naloga čuvaja na deponiji
je le nadzor pregrade in od-
večne vode, ki se izteka iz
jezera. Njegovo gibanje je
omejeno za ograjo in ne po
daljni okohci. Služben dalj-
nogled pa je le koristen pri-
pomoček za bolj natančen
nadzor dogajanja na pregra-
di, nikakor pa ne za osebno
prostaško izživljanje nad
obiskovalci sosednjega gro-
bišča. Čudno, da kljub take-
mu nadzoru čuvaji niso za-
sledili hudobnežev, ki rišejo
kljukaste križe na križ, trosi-
jo žebljičke po cesti in obeša-
jo sramotilne napise.
Nekateri upravičeno sumi-
mo, da je čuvajna služba
uvedena samo zaradi grobov
in nadzora nad obiskovalci.
Krajevno cesto so zapirali sa-
mo zaradi beleženja registr-
skih številk vozil. Čuvaji to-
rej služijo kot podaljšana ro-
ka tistih, ki so za vsako ceno
hoteli prikriti tragična doga-
janja.
Nam krajanom ni vseeno,
kaj se dogaja na tem kraju,
kjer je nekoč trpelo toliko
ljudi. Veliko ceno smo plača-
li tudi mi, saj so nam barbar-
sko uničili ogromno površi-
no nekoč prvovrstne zemlje.
Kot povojni otrok sem po ve-
černi molitvi namesto prav-
ljice poslušal resnično pripo-
ved o krvavi soseščini. Do
smrti ostaja dolina za vasjo
dolina krivic in groze.
Hočemo postati satn
ni in napredni z vserni
cami in dolžnostmi. v^^S
nje pa je. če bomo
dosegli. Malo nam je m '
ga in sprava, še manj
nost in delo. Naša zav'
sebičnost lahko za ved,,*^
kopljeta upe. Se bomo h'
li takšnim, ki nenehno r
razdor in zdrahe med ^
ali pa bomo vsak svoj Sj
vložili v naše slovenstvov
le takrat bodo delno po^ |
Ijene krivice tam doP
vasjo.
ALOJZ Rf;^^
Teh,
Zahvala za
resnico
Spoštovani Franc Po(j
šek. prebrala sem vaše
smo v Novem tedniku. ]],
ste si napisati resnične sh
javnosti, kljub temu da sfc
zaposleni pri Celjski nij
industriji. Torej so še p,
ljudje na svetu, ki u«
z resnico na dan in takšn
lahko le čestitamo.
Moram pa hkrati opoz^
javnost, da še ni vse končj
in da bodo izvedeli še n^
kaj. Cenjeni tov. Podgoij
Ker omenjate, da ima dol
mente v zvezi z vašo zad;
v rokah vaš odvetnik,
vam dam le en nasvet. Njj
se ne obračajte na sod;
Združenega dela, kar t
verjetno ne boste uspeli,]
poiščite kakšno inštitu
v Ljubljani. In še ne!
V kolikor 18. maja pri p
ne boste dobili tistega da
nega postranskega listka
morava oba pripraviti de
za pogrebne stroške. Taki
menda dogovarjajo mesi
če seveda drži informa
od zaupnika v delavsk
svetu CMI. Pa lep pozdn
LJUDMILA J
C
Kako se delijo
nepovratna
sredstva?
Pismo z zgornjim na
vom bralca z naslov
v Uredništvu je bilo objav
no 25. 4. 1991.
Nepodpisanemu obči
sporočam, da so se tudi
področju SO Celje nepo\i
na sredstva delila na zanič
način. Tristopetdeset tii
din sta dobila dva, ki im
z proizvodnjo hrane toi
skupnega kolikor pač ba
zaslužila na račun kmetoj
cev - proizvajalcev hrane,
Nad takimi finančnimi!
rili iz skupne blagajne d
ne bi morali nujno bdetH
činski odborniki, hv^
oblast je pač samo iz\;n
oblast, čeprav se dost®
tega ne zaveda.
JANEZ ČRNI
Poslanec Zd
Demos - SDZ Cf
Sapinfski magazin
tatee
KREDITNI POGOJI:
POHIŠTVO - brez pologa, 7 obrokov. Pri nakupu za
gotovino nad 10.000 (jin 10% popusta, P'
nakupu za gotovino od 5.000-10.000 din
pa 5% popusta.
AKUSTIKA - BELA TEHNIKA - 20% polog
7 obrokov
TEKSTIL - brez pologa, 4 obroke; polog 20%,
6 obrokov
-	pri gotovinskem nakupu nad 1.000 din,
10% popusta
GRADBENI MATERIAL
-	20% polog, 7 obrokov
 bralcev - informacije
9. MAJ 1991 - STRAN 19
Slavimo
poraz7!
ri celjski občinski praz-
I ^ U april, se opira na zgo-
dejstvo, ko je Celje
do^'" celjskih grofov dobilo
v^^Le pravice. Pet in pol
•^^iPtii star dokument je do-
, jt^!® giika pridobitev, da se
di sedanji celjski mešča-
K^oKlenejo z veseljem in
in posom, zlasti ker v tistih
šP° j^estne pravice niso ta-
If^s' Vodarno deževale kot
s (vsaki boljši vasi), zla-
e če so jih delili Nemci.
'Vudno se zato zdi, da se ta
oni glas spominja samo
hnda Hitlerjeve okupacij-
tf vojske v Celje 11. aprila
ta Slošno mnenje je,
^ tudi ta 11. april, sicer zavit
mračne barve in žalostne
' ce, nikakor ne jemlje in
e zmanjšuje pomena do-
lodku izpred pol tisočletja
' nasprotno: še potrjuje in
Mvečuje ga! Mesto je v sto-
kih pokazalo toliko živ-
i^njske sile, da mu tudi so-
lina tuja okupacija ni mo-
.'a streti hrbtenice, še okre-
va mu jo je, da seje pogum-
J^in odločno dvignilo v no-
vo rast.
Odveč je torej, otožno gle-
dati na dan poraza - bolj pra-
(•ilno in smotrno je odločno
m zaupno gledati - v bodoč-
nost in jo, vsak na svojem
niestu, graditi z zagnanim
' delom.
. Prof. ZDENKA SERAJNIK
^Berač s polno
jmalho
[ Gospodu Francu Kovaču,
: predsedniku Občine Šent-
jur pri Celju.
Presenečen sem ugotovil,
. jaje SOB Šentjur v decem-
; bru 1990 prispevala ustano-
ntveni delež »Štajerski ban-
ki« v Celju (poznani kot
Krumpakovi banki), v višini
400.000 DM (štiristo tisoč).
Vaša občina je predzadnja
v Sloveniji po dohodku na
prebivalca. R Slovenija vam
je za leto 1991 dodelila
45.000.000 za dopolnitev ob-
činskega proračuna. Del ob-
čine spada v »demografsko
ogroženo območje«, za kar
sem tudi sam glasoval pre-
pričan, da ste res tako »ne-
razviti in obubožažni«.
Javnosti skrita dejanja pa
kažejo, da ste na videz »raztr-
gan berač« z polno malho
družbenega denarja, s kate-
rim špekulirate.
Nisem še slišal, da bi lahko
kakšna občina z denarjem iz
proračuna (ki je namenjen
šolstvu, zdravstvu, kmetij-
stvu, komunali itd.) kupova-
la lastninske deleže nastaja-
jočih »Krumpakovih« bank.
Zato prosim jasen in javen
odgovor.
JANEZ ČRNEJ,
poslanec ZO RS
Demos-SDZ
PREJELI
SMO
Proti ukinjanju
vlalcov
Celjski socialdemokrati
odločno nasprotujemo pred-
videnemu ukinjanju potni-
ških vlakov na celjskem ob-
močju.
Razumemo nezavidljiv go-
spodarski položaj Železni-
škega gospodarstva Ljublja-
na in njihove težnje za
zmanjševanje primanjkljaja
v blagajni. Tudi to vemo, da
slabše ali nepopolno zasede-
ni vlaki ne prinašajo dovolj
dohodka, vendar stroški že-
leznice ostajajo skoraj isti.
Toda ne soglašamo s takšni-
mi poslovnimi odločitvami,
katerih negativne posledice
občutijo predvsem socialno
šibkejši. Potniške vlake na
savinjski, rogaški in ku-
mrovški progi ter progi
Ljubljana-Maribor koristijo
delavci za prevoz na in z de-
la. Vsi ne morejo prebivati
v Celju, celjsko gospodar-
stvo pa je vezano na njihovo
delo. Ukinitev posameznih
potniških vlakov na teh pro-
gah ali celo ukinitev prome-
ta ob nedeljah in praznikih
bi pomenila nov udarec za te
delavce. Ceste so že sedaj
preobremenjene in dodatna
obremenitev bi še samo sla-
bila že sedaj slabo prometno
varnost. Argumentov proti
tej predvideni potezi železni-
čarjev je dovolj.
Na vrsti je slovenska vla-
da, ker so železnice sloven-
ske. Vladi ne more in ne sme
biti vseeno, kakšna bo usoda
12 tisoč delavcev, kolikor se
jih dnevno pripelje v Celje.
Zato zahtevamo, da sedanji
vlaki vozijo tudi po 1. juniju.
Časa je le še malo, zato apeli-
ramo, da se zadeva uredi
v zadovoljstvo delavcev in
občanov, ki jim je vlak naju-
godnejše prevozno sredstvo,
prevozi pa naj se uredijo ta-
ko, da bodo šh s preobreme-
njenih cest na železnico.
ANTON ROJEČ:
predsednik občinskega
odbora SDSS Celje
Protestno pismo
upolfojencev
Upokojenci celjske regije in
člani Demokratične stranke
upokojencev Celje najostre-
je protestiramo proti predlo-
gu zneska za rekreacijo za
upokojence za leto 1991.
Smatramo, da je predvideni
znesek za rekreacijo ponižu-
joč, kar ne zagotavlja niti mi-
nimalnega plačila stroškov
za letno rekreacijo upoko-
jencev. Po našem bi morala
delitev sredstev za rekreaci-
jo doseči povprečni znesek
kot je tako primer v delovnih
organizacijah od 3.000 do
23.000. Sedanji predlog je pa
globoko pod povprečjem
v delovnih organizacijah.
Razen tega lahko delavci ko-
ristijo svoj dopust v počitni-
ških domovih po minimal-
nih cenah. Domovi so bili
zgrajeni v času našega aktiv-
nega dela in s prispevkom
naših takratnih osebnih do-
hodkov.
Zaradi tega zahtevamo, da
se letošnja vsota za rekreaci-
jo upokojencem poveča in
doseže sorazmerno in objek-
tivno povprečje, najmanj pa
za ,100%.
Člane skupščine pa opo-
zarjamo in prosimo, da ob-
jektivno ocenijo današnji
strahotno podrejeni položaj
upokojencev do sredstev za
rekreacijo. Zaradi tega priča-
kujemo, da naš predlog upo-
števate in primerno povišate
ta sredstva za rekreacijo.
Pokojnine so v letošnjem
letu že realno nižje za več kot
20%, zato upravičeno preča-
kujemo, da bo že ta skupšči-
na sprejela sklep o sprotni
revalorizaciji pokojnin v od-
nosu na porast osebnih do-
hodkov.
Predsednika	SPIZ
v R Sloveniji prosimo za pi-
smen odgovor na naše pro-
testno pismo.
Lep pozdrav!
JOŽE BEVC
MARTIN ANDREJAŠ
Sekretar in predsednik
DSU Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Prvi maj
v Pirešici
Lep sončen dan, kakršne-
ga si lahko samo želimo. Pri-
merno je bilo za družinske
sprehode, izlete, za nekatere
pa dan počitka po dolgi noči
kresovanja. Veliko nas je
ostalo doma, v ožjih družin-
skih krogih, nekateri smo
dan izkoristili za obiske pri
sosedih. Vendar takšen praz-
nik dela, kot smo ga imeli
v Pirešici, ne pomnijo naši
starši, in ne mi mlajši.
Prav na ta dan je namreč
pričela obratovati nova as-
flatna baza v Pirešici, last
Cestnega podjetja Celje.
Vsaj na ta dan bi lahko poka-
zali spoštovanje do praznika
in do ljudi. Bili smo zelo
ogorčeni, ker je ves dan ro-
potalo, smrdelo je po barvi
in asfaltni zmesi, saj so prav
na ta dan asfaltirali svoje
dvorišče. Svoj delovni uspeh
bi lahko premaknili za kakše
dan in s tem pokazali spošto-
vanje do praznika in do naj-
bližjih stanovalcev. Ob tem
Cestnenju podjetju, vodstvu
občine Žalec sporočamo, da
želimo v Pirešici praznovati
in živeti v miru, brez smra-
du, tako kot drugod v občini
Žalec.
OGORČENI KRAJANI
PIREŠICE
Kresovi iz gum
Prebivalci Lave v Celju se
že nekaj let brezuspešno pri-
tožujejo zaradi kurjenja sta-
rih traktorskih in avtomobil-
skih gum ob prvomajskih
kresovanjih. Tudi letos je ze-
lo »agilno« Gasilsko društvo
Ostrožno ob potoku Kopriv-
nica navozilo in zakurilo več
kot dvajset takšnih gum. Gu-
me so tlele še naslednji dan.
Najbolj prizadeti in naj-
bližji prebivalci so poklicali
na pomoč tudi Postajo mili-
ce Celje in sicer 30. aprila
zvečer. Pripeljali so se štirje
miličniki v kombiju ter ugo-
tovili, da imajo »kurjači« ob-
činsko dovoljenje za kurje-
nje gum - tako so vsaj zago-
tovili prizadetim prebi-
valcem.
Ker je na področju izvrš-
nih in nadzornih služb IS ob-
čine Celje vse mogoče, zah-
tevamo, da inšpektorat jav-
no obvesti krajane Lave in
ostale občane o resnični vse-
bini kresovalnih dovoljenj.
JANEZ ČRNEJ,
predsednik DVOC
Fair piay?
Igra na srečo za 3500 DEM,
ki se igra v Avstriji, se ime-
nuje Fair play. Bil sem nav-
zoč pri predstavitvi igre
v Lipnici, ogrel sem se zanjo
in vplačal 3500 DEM. Držal
sem se pravila igre in tudi
našel ljudi, ki igrajo naprej.
Minili pa so že štirje meseci
in o denarju ni ne duha ne
sluha. Večkrat sem že bil
v Avstriji in spraševal o sre-
či, ki mi pripada. Predstav-
nik omef^ene igre mi je po-
jasnil, da obljubljeno dobim,
samo počakati bo treba do-
bri dve leti, da pridem na vrh
igre. Resnica pa je drugje.
V začetku igre so nekateri
res dobili, tisti, ki smo začeli
z igro pozneje, pa ne bomo
dobili nič. Nikoli več ne bom
igral iger na srečo, drugim
pa naj bo to v poduk, da ne
bodo nasedli, tako kot sem
jaz.
ing. DIVAN BUDJA,
Celje
BUXGOVNI CIENTER
OIbIoivIIb . p. o.
6ALA CENTER CEUE - OALA CENTER CEUE - GALA CENTER CEUE - GALA CENTER
PRODAJNI CENTER GALA
PRIHODNOST BOMO ZAZNAMOVALI LE NEKATERI!
^^ CENTER CEUE - GALA CENTER CEUE - GALA CENTER CEUE - GALA CENTER
20. STRAN - 9. MAJ 1991
OTROŠKI VRTU !
Bila sem kaznovana
Poleg naloge, ki jo dobim v šo-
li, je moja naloga doma, da vsak
dan pospravim svoje stvari, obla-
čila in šolske potrebiščine. Ko
sem nekega dne prišla iz šole, se
mi je strašno mudilo v gozd po
gobe. Zato sem obleko vrgla na
stol, zvezke pa sem pustila raz-
metane po mizi. Veselo sem od-
šla v gozd. Vrnila sem se še bolj
vesela s polno košaro štorovk.
Vendar pa je moje veselje pokva-
rila mama, ki me je pošteno po
zadnji plati. Za kazen sem mora-
la očistiti kopalnico.
MARJETKA POLAK, 2. r
OŠ KOMPOLE
Na kolinah Je veselo
Bili smo na kolinah pri dedku
in babici v Mariboru. Klali so
prašiča, ki je bil zelo težak. Imeli
so mesarja, ki je pujska razkosal,
naredil klobase... Pri večerji se
nas je veliko zbralo. Bilo je zelo
veselo. Tisto noč smo prespali
pri dedku in babici. Ko smo šli
naslednji dan domov, nam je da-
la babica nekaj klobas in mesa.
Na kolinah je vedno veselo, zato
se jih zmeraj veselim že vnaprej.
moj oče
Mojemu očetu je ime Hajko. Je
bolj debel. Saj to niti ni tako čud-
no, saj veliko časa prebije na kav-
ču pred televizorjem. No, saj ne
rečem, da nič ne dela, ker je dru-
gače zelo priden. Še kuhati zna.
Zelo se zanima za motorje. Poleti
dirja okrog s starim motorjem in
uživa, da je le kaj. Zna narediti
skoraj vse, le za pospravljanje in
pomivanje posode ni preveč nav-
dušen, zato to delo prepusti ved-
no meni. Je zelo dober matema-
tik. Če kdaj ne znam rešiti kakš-
ne naloge, mi vselej pomaga. Tu-
di na računalnik se kar dobro
spozna. Nekaj stvari iz računalni-
štva je naučil tudi mene. Priz-
nam, da se na njegove programe
ne spoznam kaj dosti. Vesela
sem, da imam takšnega očeta in
za nič na svetu ga ne dam.
POLONA GORŠEK, 6. b
OŠ Bratov Letonje
n/loja Barbi
Moja najlepša igrača je punčka
Barbi. Kupila sta mi jo mamica
in ati. Za Barbiko imam lepe
obleke, čevlje in lasulje. Barbika
je zelo lepa, zato moram paziti
nanjo. Ko se neham igrati z njo,
jo pospravim na polico za igrače.
Imam še tudi veliko drugih igrač,
a Barbiko imam najrajši.
TADEJA OGRIS, 2. b
OŠ POLZELA
Naš kulturni dan
Prvi kulturni dan v tem šol-
skem letu smo preživeli v sloven-
skem kulturnem hramu, v Can-
karjevem domu. Že navsezgodaj
smo učenci višje stopnje z avto-
busi krenili iz Rogatca. Po dveh
urah vožnje smo se ustavih pred
Cankarjevim domom in odšli
v veliko Gallusovo dvorano. Zelo
nestrpni smo pričakovali začetek
koncerta. Profesor glasbe Saša
Frelih nas je najprej pozdravil,
potem pa je ob spremljavi violi-
nistke zaigral na orgle. Predsta-
vila se nam ej tudi operna pevka
s pesmijo Ave Marija. Ob diapo-
zitivih smo spoznali zgodovino
orgel in najstarejšde orgle na Slo-
venskem. Po končanem sporedu
smo si ogledali še ostale dvorane
Cankarjevega doma. Dan nam je
hitro minil. Želim, da bi bil Can-
karjev dom kje bliže, da bi si lah-
ko večkrat ogledali kakšno prire-
ditev.
SANJA BREZINŠČAK, 5. b
OŠ Edvarda Kardelja
ROGATEC
Hej, dopisovalci!
Teden dni je naokoli in novi
naslovi so tu. Tokrat za vse, ki
bi radi imeh nove prijatelje iz
Velike Britanije. V naslednji
številki pa bomo pripravili ne-
kaj za tiste, ki gulite francoš-
čino!
Clare Carr (16)
Silent Woman Fnn
Wareham
Dorset
England
Tracey Bancroft (19)
4 Kemyell Plače
Stroke
Playmouth
Devon
PL2 ISD
England
Claire McDonald (17)
196 Partridge Crescent
Thornhill
Dewsbury
West Yorkshire
England
Soubia Shabir (16)
28st Georges Avenue
Forest Gate
London
E7 8HP
England
Moji zajčki na paši. Melita Hren, 4. r. OŠ Stranice
KARMEN STRAČANEK, 4. b
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
PRVA LJUBEZEN
Čutim v sebi, da tudi zate
nekoč izpisana bo pesem,
v dolgih verzih vila se bo kot reka
izpeta pesem iz dna srca bo le zate.
Počasi stopam po tlakovanih mestnih ulicah,
se oziram, da ozrla bi tvoj obraz,
ki mogoče se skriva v gruči ljudi,
ki hitijo kakor brez cilja.
Sprašujem se, kje si? Kaj delaš?
S kom deliš trenutke sreče?
Zaman se oziram, te iščem z očmi,
iz dneva v dan, a tebe ni,
kakor, da bi vedel, da iščejo te moje oči
v tisti množici ljudi.
Z vsakim dnem, ko vračam se iz mesta domov,
v zatišje narave mi zastane korak,
po licu polzijo solze in pustijo rahle srebrne sledi,
jočem, ker te ob meni ni,
sama odh^am tja, kjer narava je še neokrnjena.
TJAŠA
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
Občinski sekretariat za urejanje prostora i
varstvo okolja	^
Strokovna služba za stanovanjsko in kot^J
nalno gospodarstvo
razpisuje	^
PRODAJO NOVIH STANOVANJ, ZGRAJENIL
V DRUŽBENI USMERJENI GRADNJI ^
IN
POSOJILA PODJETJEM IN USTANOVAM h
SREDSTEV DRUŽBENE POMOČI ZA LETŽ
1991 in SICER:
-	za nakup stanovanj v skupnem znesku 3 mio din,
-	za kreditiranje delavcev za nakup stanovanj
v skupnem znesku 7 mio din ter
-	za kreditiranje delavcev za gradnjo stanovanj in
stanovanjskih hiš v skupnem znesku 5 mio din
I.
1.
Prodaja stanovanj je razpisana za sledeča stanovanj
v objektu Blok 3 na Dolgem polju 3 kare I. s plansko
ceno 16.172 din/m^ na dan
30. 4. 1991 in s predvidenim rokom dograditve
28.2.1992:
Struktura	Površina	Število
stanovanj	v m^	stanovan
garsonjera	32,50	4
garsonjera	37,00	3
1-sobno	42,70	16
1 V2-sobno	51,85	13
1	Vs-sobno za invalida 53,45	1
2	Vs-sobno	65,00	2
2	y2-sobno	70,35	5
3	y2-sobno	91,20	3
Stanovanjski objekt bo grajen klasično z opeko in
s trajno izolacijsko fasado. Poleg pritličja bodo še- štiri
nadstropja. Pritlična stanovanja bodo imela atrij. V^
stanovanja bodo opremljena s plinskimi pretočnimi bo|-
lerji za gretje vode. Sistem prilagodljivih stanovanj bo
omogočal kupcu, da si bo glede na velikost stanovanja
in potrebe družine izbral ustrezno varianto.
2.
Rok za prijavo znaša 15 dni od dneva objave razpisa.
Stanovanja, ki ne bodo prodana na podlagi razpisa, se
bodo prodala interesentom z neposredno pogodbo.
O možnostih nakupa stanovanj v skladu s tem razpisom
bodo udeleženci obveščeni v 15-dneh po izteku razpis-
nega roka.
Prijave na razpis je treba poslati Zavodu občine Celje za
planiranje in izgradnjo Celje,	j
Trg svobode 9.
II.
1.
Na razpis posojil iz sredstev družbene pomoči lahko
sodelujejo podjetja in ustanove, ki:
-	kupujejo stanovanja za svoje delavce,
-	ki se potegujejo za sredstva družbene pomoči za kre-
ditiranje svojih delavcev, ki kupujejo razpisana stano-
vanja in
-	ki se potegujejo za sredstva družbene pomoči za kre-
ditiranje stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki jih gradijo
njihovi delavci.
Če podjetja in ustanove kupujejo stanovanja za svoje
delavce, imajo pravico do posojila v višini
do 70% od končne kupoprodajne cene stanovanj. Če se
podjetja in ustanove potegujejo za sredstva družbene
pomoči za kreditiranje svojih delavcev,
ki kupujejo razpisana stanovanja, pa lahko za vsakega
takega delavca uveljavijo sredstva družbene pomoči
v višini do 45% od končne kupoprodajne cene stano-
vanj.
2.
Obrestna mera za posojila znaša 10%.
Odplačilna doba za posojila znaša za podjetja in usta-
nove do 10 let, za njihove delavce pa do 20 let.
3-
Delavci, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih, se pri-
javijo, ko uveljavljajo pravice do posojila, neposredno pf
Občinskemu sekretariatu za urejanje prostora in varstvo
okolja. Strokovni službi za stanovanjsko in komunalno
gospodarstvo, Celje, Gledališka 4.
Prijavi na razpis morajo priložiti:
-	zemljiško-knjižni izpisek in gradbeno dovoljenje, če
gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše,
-	kupoprodajno pogodbo, če gre za nakup novega raz-
pisanega stanovanja in
-	potrdila o vseh doseženih dohodkih upravičenca i"
njegovih družinskih članov v letu 1990.
4.
Razpisni rok za sprejemanje prijav znaša 30 dni
od dneva objave tega razpisa.
Pravice in obveznosti ter odgovornosti podjetij in usts'
nov ter delavcev v zvezi z razpisanimi posojili se bodo
presojale v skladu s Pravilnikom o spremembah ^
dopolnitvah Pravilnika o družbeni pomoči v stanovan)'
skem gospodarstvu občine Celje, ki je bil objavijef^
v Uradnem listu R Slovenije št. 11/89.
Podjetja in ustanove vlagajo prijave na razpis za posojil^
pri Ljubljanski banki, Splošni banki Celje, Poslovni eno''
za stanovanjsko komunalno gospodarstvo, Celje, Vru^'
čeva 1, pri kateri prejmejo tudi ustrezne obrazce in vs®
potrebne informacije.
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
Atka je nagovorila tri prijatelje, da
SO se skupaj naučili zapeti nekaj pe-
smi. Kako se imenuje takšen sestav
štirih pevcev?
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka 14. maja 1991.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je ATKA.
Nagrado dobi: TJAŠA FELICIJAN, Ločica 48, 63305
Vransko
Alf je nagradil Tanjo in Špelo
Alfovi nagrajenki tega tedna sta bili Tanja Mozetič, Lopata 23/
G. Celje in Špela Maček, Valentinčičeva 41, Laško. Obema
nagrajenkama čestitamo, vsem ostalim pa več sreče prihodnjo
sredo.
Vaš Alf!

8. MAJ 1991 - STRAN 21
alpsKI večer na Bledu
rav je v začetku bilo nekaj dvo-
I ^^ tem, ali Alpski večer na Ble-
fiO^' " ji ne, je zdaj vse jasno, da bo in
Ju'''' Ji maja v športni dvorani,
sif''Ltkom ob 20. uri.
'Ph ta se zanimiv večer, saj sta orga-
' toria Alpsl^i kvintet, ki je bil tudi
l^idnik za takšno srečanje in njegov
w ier Stane Knific povabila k sode-
več kot dvajset domačih an-
r wov i" posameznikov, ki naj bi
f ^ jim nastopom zagotovili dostojen
j. po rešitvah finančnih težav seje
^^ičila tudi slovenska televizija, ki
ti Alpski večer posnela in kasneje
'"pdvajala na TV ekranih. Scenarista
f zakonca Vinko in Olga Šimek, ki
'-i koncert zamislila kot knjigo s še-
£mi samostojnimi poglavji ali zaklju-
celotami, kar bo tudi prijetnej-
^^ gledalca, ki bo kasneje to videl na
'ekranih.
'rvsakem bloku bodo tako nastopih
-leden ali dva ansambla ter eden, ki
^gt) glasbi poskrbel še za humor,
-va oddaja bo tako v celoti namenje-
gpobudniku za alpski večer, Alpske-
u kvintetu, ki letos slavi 25 letnico
"".{oja, v drugi pa bo v ospredju slo-
•nki pionir s frajtonarico Lojze Slak.
' njem bodo še nastopili ansambla
in Melos ter s celjskega ob-
i^^ja Slovenija, ki bo zaigrala dve
;.,lodiji Draga mamica in En liter za
iuzko.
V 4. oddaji se bodo predstavili an-
sambel Jevšek, Alfi Nipič s svojimi
muzikanti in Franc Košir, ter z našega
območja Brane Klavžar z melodijo
Zlagana ljubezen. V 6. oddaji bodo na-
stopili ansambel Nagelj, humorist To-
ni Gašperič in Vlado Sredenšek iz Šo-
štanja in Viki Ašič iz Celja s svojo več
kot dvajset let staro uspešnico S har-
moniko po svetu.
Ob omenjenih bodo v posameznih
oddajah oz. na Bledu še nastopili show
skupina Prerod, trio Zorana Lupinca,
ansambel Bratov Poljanšek, Toni Ver-
derber, Steiermark kvintet, Stanka
Kovačič s triom Mateja Kovačiča in
Ivo Robič (slednji v tujini veliko sode-
luje z Alpskim kvintetom). Prireditev
bo povezoval Vinko Šimek. Ker je na-
stopajočih izredno veliko, jih bo nekaj
zaigralo samo po eno melodijo, bolj
pomemben kot nastop na Bledu pa je
televizijski posnetek, ki ga ni možno
vedno narediti. Prva TV oddaja bo že
v nedeljo, 19. maja ob 11. uri, vse pono-
vitve pa ob petkih popoldne. Komplet-
nih šest oddaj bodo ponovili še enkrat
v jeseni, tako da si bo slovenska televi-
zija na Bledu dobro napolnila razve-
drilni program.
Da bi si prireditev lahko ogledalo še
več ljubiteljev domače glasbe iz dru-
gih krajev Slovenije, bo Gorenjski glas
pripravil poseben vlak, ki bo odpeljal
na Bled iz Maribora, Celja in Ljublja-
ne. Takšen vlak naj bi v obratni smeri
odpeljal tudi na zaključno prireditev
Marjance v Maribor.
Vstopnice so že v prodaji v Kompa-
sovih agencijah na Bledu, so pa od 250
din navzdol.
TONE VRABL
Trije izmed glavnih organizatorjev 5. Alpskega večera na Bledu (od leve)
soseenarist in voditelj Vinko Šimek, menažer Stane Knific in predstavnik
Alpskega kvinteta.	Foto: EDI MASNEC
Kruha in iger
pa od niicoder
Maneversko preletavanje
Jupine MESSERSCH-
'"TT nad oblačnim vzduš-
Ifm nekdanjega Mladinske-
Ja kluba, kjer se je zadnji
pruski petek še kar trlo
^'vjadi, je ljubitelje rock'n-
'""a ponovno spomnilo, da
" .l^eljska mladež zasluži
prostore na primer-
lokaciji.
Puljska petorka je s seboj
J^Peljala močne Marshalle
^^ zarohnela kot se spodobi,
^'^je pa se z letalskim mi-
. som pod svojimi postelja-
Pol^Pet niso mogli strinjati,
p,:.'^pa intervencija, ki je
tb na polovici koncer-
r 'r. , dosegla zmanjša-
r jsnosti, kar so mladi
r.,^ dostojanstveno pre-
> '' nadaljevali polet
..Poovično jakostjo. Pred-
. X plošče Foxxin', ki so
i:..J^sserschmitt izdali lan-
i ro so si zamislili kot
ferem	nastop, v ka-
hain pokažejo vse kar
[v^^"- Kljub tehničnim teža-
''^^PevaL	je to
in
', k "^^^ežnemu občin-
j® nedvomno za-
5v-oj • 'Začudeni so morah
iiieli	končati, ko so
y l^aipH K	še tretjino,
^akjen 1 ^^tovo zabili še
sluA^-^^- pa za kuUsa-
(lobre ne bi kdo ostal
i^^^torist •	filmski
^gani,., novoprepečeni
•Harlu'	Marjan
'SKi emigrant v Ljub-
ljani) z nesramno artistično
točko »Prekleta provinca«.
Uro po končanem nastopu je
pozoren opazovalec lahko
v kolibi nad plesiščem obču-
doval delo d.j. kvarteta, kate-
rega člani ob vikendih redno
prodajajo enolično hit pro-
dukcijo in žanjejo zombie
uspeh med žrtvami medij-
skih slastičarn. Hough!
Oblasti primerno, pa je
v torek zaudarjal kravji bal
na Gričku, kjer je nekdo
z drekolo poskrbel za enkrat-
no atmosfero, štirje gasilski
tovornjaki pa so zagotavljali,
da goreči kresek ne bo po-
begnil v gozd. Klavrno sliko
vzdušja v družbi, kjer si
v glavnem mladi obiskovalci
ne morejo privoščiti več kot
pivo ali dva na predvečer de-
lavskega praznika in ko de-
lavstvo prepuščeno na mi-
lost in nemilost sumljivi pri-
hodnosti životari od enega
brezupnega štrajka do dru-
gega, naj bi popravil kolek-
tiv glasbenikov, ki pa jim ni-
ti približno ni uspelo preža-
gati debele žalosti tam daleč
na športnem igrišču. Nekate-
rim so na glavo padle rakete,
drugi so se baje močno zbu-
tali, tretji pa smo jo po nevar-
ni strmini mahnili navzdol
v obupno dolgočasne prazni-
ke. To bo še hec - na nasled-
njih volitvah namreč.
DOZ
Foto: EDO EINSPIELER
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	JOVRIDE-ROXETTE	(2)
2.	GAMES - NEW KIDS ON THE BLOCK	(4)
3.	DISAPEAR - INXS	(9)
4.	VVICKED GAME - CHRIS ISAAK	(3)
5.	LIVIN IN THE VVORLD - JANET JACKSON	(5)
6.	COMING OUT OF THE DARK - GLORIA ESTEFAN	(7)
7.	UNCHAINED-TWIGY	(10)
8.	HERE COMES THE HAMMER - M. C. HAMMER	(5)
9.	RHVTHM OF MY HEART - ROD STEVVART	(3)
10. SOMEDAV - MARIAH CAREY	(1)
DomaČe zabavne melodije:
1.	BUBE u GLAVI - TAJČI	(4)
2.	NE LAŽEM TI - POP DESIGN	(8)
3.	DAJ OBUCI LEVISICE - DANIEL	(2)
4.	DO VEČNOSTI - SIMONA WEISS	(6)
5.	KO SVA SAMA - NERON	(4)
6.	VRAG NAJ TE VZAME - CALIFORNIA	(2)
7.	GOLI - U REDU	(9)
8.	ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA - PETER PAN	(7)
9.	NEKDO TE LJUBI - MIRAN RUDAN	(1)
10. PRSTAN TI POKLANJAM - MAGNET	(1)
Lestvici tujih in domačih zabavnih melodij sta na sporedu Radia
Celje vsako soboto ob 17.30 uri.
Narodnozabavne melodije:
1.	SONCE SREČE-BURNIK	(5)
2.	KADAR JE SONČEN DAN - KLAVŽAR	(10)
3.	ZA MAM CO MOJO - KLINC	(7)
4.	SPET SMO SKUPAJ FANTJE ZBRANI - BRATJE POLJANŠEK
(3)
5.	MAVRICA - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(5)
6.	ZAPOJMO VESELO V SLOVO - VESELI DRENOVCI	(3)
7.	PELJE ME SPOMIN NAZAJ - RUPAR	(9)
8.	NAJ ŽIVI MUZIKA - MELOS	(8)
9.	NAJINI SPOMINI - BRATJE IZ OPLOTNICE	(1)
10.	SANJE - SPOMIN	(1)
Lestvica narodnozabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.30 uri.
Predlogi za lestvico tujih melodij:
LOSING MY RELIGION - R.E.M.
LET THERE BE LOVE - SIMPLEY MINDS
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
JEDAN ŽIVOT IMAMO - JASMIN STAVROS
ŽElilVl BITI ROŽA - BIANCO BLUE
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
ŠOPEK CVETJA - PLUT
DRAGI MOJ VRNI SE - FANTJE TREH DOLIN
Nagrajenca: Leon Zupančič, Zdraviliška 11. Lašl<o
Lucija Potel<o, Miklošičeva 11 a, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
Izvajalec-
lestvica domačih zabavnih melodij.
Izvajalec_
lestvica narodnozabavnih melodij.
Izvajalec___
Ime in priimek .
naslov_
Prazniic tiarmonilie
Letošnje tretje izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko
Ljubečne je bilo prvega maja v Domju pri Trstu. Okrog
2000 obiskovalcev je prisluhnilo 52 godcem iz obeh strani
meje. Žal pa je sredi programa prireditev pokvaril dež.
Vendar organizatorjem, kulturnemu društvu F. Venturini,
ni mogel do živega. V nekaj minutah so prireditev prenesli
pod streho kulturnega doma.
Na prireditvi so nastopili skoraj vsi učenci znanega fraj-
tonarja in tudi že zmagovalca Zlate harmonike Zorana
Lupinca. Napredek je očiten. Dvajset učencev, predvsem
mladih, že vešče vleče meh.
Da je tc srečanje harmonikarjev pomenilo pravi harmo-
nikarski praznik je oskrbel tudi tržaški književnik in zgo-
dovinar Peter Sancin, ki je ob tej priložnosti predstavil
obsežno delo »Knjiga o harmoniki«. V tej knjigi je obdelal
harmoniko od začetka do danes na Krasu in v Benečiji.
Delo je zanimivo le škoda je, da je pisano v italijanščini in
ga zato večina Slovencev ne razume. Po zanimanju sodeč
pa bi ga tudi slovenski harmonikarji radi prebirali.
Naslednje tekmovanje za Zlato harmoniko bo 26. m^a
v zreških Termah. V recepciji hotela že zbirajo prijave.
MB
EMC
Upravni odbori d.o.o.,
v skladu z določili Statuta razpisujejo delovna mesta
direktorjev družb:
1.	direktor družbe EMO-Kemija, proizvodno podjetje, d.o.o.,
2.	direktor družbe EMO-Posoda, proizvodno podjetje, d.o.o.,
3.	direktor družbe EMO-Elektronsko računski center, proiz
vodno podjetje, d.o.o.,
4.	direktor družbe EMO-Orodja in naprave, proizvodno podjet
je, d.o.o.,
5.	direktor družbe EMO-Vzdrževanje, proizvodno podjetje
d.o.o.,
6.	direktor družbe EMO-Hišna energetika, proizvodno podjet
je, d.o.o.,
7.	direktor družbe EMO-Energetska oprema, proizvodno po
djetje, d.o.o.,
8.	direktor družbe EMO-Kontejner, proizvodno podjetje, d.o.o.
9.	direktor družbe EMO-Zastopstvo in servis, proizvodno po
djetje, d.o.o.,
10. direktor družbe EMO-INTE, podjetje za intelektualne stori
tve, d.o.o.
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih izpolnje
vati še naslednje pogoje:
-	najmanj višja izobrazba (tehnične, ekonomske, pravne ali orga
nizacijske smeri), razen za direktorja družbe EMO-Vzdrževanje
proizvodno podjetje, d.o.o., kjer se zahteva visoka izobrazba
(tehnične, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri),
-	5 let izkušenj v gospodarstvu od tega 2 leti na delu vodilnega
delavca,
-	sposobnost za organiziranje dela,
-	znanje tujega jezika.
Prijavljeni kandidati morajo predložiti program dela družbe za
srednjeročno obdobje.
Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po
objavi razpisa na naslov: EMO, p.o. Celje, Kadrovsko-socialna
služba, Mariborska c. 86, Celje.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu upravnih
odborov družb.
22. STRAN - 9. MAJ 1991
ZA RAZVC
Nasilje v družini
PISMO IZ
LONDONA
Piše MOJCA BELAK
Nasilje za štirimi stenami
je tema, ki te dni zelo buri
britanske duhove. Otočani
verjetno niso nič bolj nasil-
ni od drugih narodov, razli-
ka je le v tem, da so si upali
javno spregovoriti tudi
o takšnih temah.
Zaščita pretepenih
žrtev
Po več letih zatiskanja oči
so se začeli policisti in odvet-
niki načrtno ukvarjati prav
s problematiko nasilja v dru-
žini; sprožili so vrsto novih
akcij in projektov, namenje-
nih za pomoč posebnim po-
trebam žrtev. Nihče ne ve
natančno, kako pogosto se
britanski partnerji pretepa-
jo; po najnovejših izračunih
vsaka šesta ženska vsaj en-
krat v življenju skusi part-
nerjevo trdo roko. Kar 47 od-
stotkov pretepov, pri katerih
posreduje policija, se odvija
za domačimi štirimi stenami,
pri tem pa morajo pretepene
ženske še vedno prenašati
staromoden in neprizadet
odnos mnogih, ki bi jim mo-
rali pravzaprav pomagati.
»Kako naj vem, da si tega
niste zaslužili?« je sodnik
pred nedavnim vprašal žen-
sko, kije tožila svojega moža
zaradi pogostega fizičnega
obračunavanja z vsemi dru-
žinskimi člani. Tepejo pa se
ne samo partnerji, ampak se
pogosto zgodi, da se odrasli
otroci znašajo nad ostarelimi
starši. Poleg brcanja in pre-
tepanja je najpogostejše oro-
dje strahovanja nož.
Le malo odvetnikov se je
pripravljenih mešati v »dru-
žinske zadeve« in tako žrtev
še vedno le z veliko težavo
najde pravno pomoč. Prime-
ri domačega nasilja so vedno
precej zapleteni, veliko je
vzajemnega obtoževanja, po-
leg tega pa sta pogosto edini
priči prav partnerja, ki se to-
žita.
Če moški posili
lastno ženo
Angleško pravosodje po
novem drugače obravnava
tudi posilstvo v družini. Šele
julija lani so obsodili prvega
moškega, ki je posilil svojo
ženo, kajti vse od 18. stoletja
posilstvo zakonske partneri-
ce s pravnega vidika sploh ni
obstajalo. Leta 1736 je ta-
kratni vrhovni sodnik odlo-
čil, da ženska s poroko poda-
ri svoje telo moškemu, torej
je mož ne more posiliti. Stari
zakon že dolgo ni več ustre-
zal položaju ženske v moder-
ni družbi in kot je pred ne-
davnim izjavil sedanji angle-
ški vrhovni sodnik Lord La-
ne, je nastopil čas, da družba
kaznuje posiljevalca ne gle-
de na to, v kakšnem odnosu
je do žrtve. Angleži so se
z novim odlokom tako spet
približali v tem pogledu na-
prednejšim Škotom, ki ima-
jo svoj pravosodni sistem in
nasilne može že dolgo kaz-
nujejo.
Angležinje so navdušeno
in z velikim olajšanjem poz-
dravile novico, da jih po no-
vem ščiti tudi zakon. Po izra-
čunih tukajšnjih organizacij
za varstvo žensk pred nasi-
ljem se namreč kar vsako
sedmo posilstvo zgodi doma.
Finančni položaj
povprečne poročene
Britanice
Britanske žene so ob nasil-
nem partnerju še toliko bolj
nemočne, ker so v večini pri-
merov tudi fmančno odvisne
od moža. Družba namenja
mladim materam samo pičle
štiri mesece plačanega po-
rodniškega dopusta (želeno
pa je, da pride ženska v služ-
bo že prej), zato se večina
Britank po prvem porodu še
vedno najraje odloča za po-
klic matere in gospodinje
- vsaj dokler so otroci še
majhni. Mož in oče je edini
priznani hranitelj družine in
ima tudi temu primerne olaj-
šave pri plačevanju davkov;
poročene ali neporočene
ženske ter samski moški pa
so bolj temeljito obdavčeni.
Britanski davčni sistem v ce-
loti odpove v primerih, če je
zaposlena le poročena žen-
ska in je tako - vsaj v praksi
- ona hraniteljica družine.
V tem primeru dobi poseben
dodatek, ki pa si ga mora pri-
boriti z izpolnjevanjem vrste
formularjev. Med njimi še
posebej izstopa vprašalnik
za njenega (nezaposlenega
ali brezposelnega) moža, ki
mora ženi s podpisom dovo-
liti, da prejme dodatek
k svoji plači. Ob sistemu, ta-
ko očitno pisanem moškim
na kožo, se znajdejo ženske,
ki bi rade zapustile ali celo
tožile nasilnega partnerja,
v velikih težavah, saj si tega
pogosto ne morejo privoš-
čiti.
Bojevite
predstavnice
nežnega spola
Nasilni pa niso samo bri-
tanski moški, temveč tudi
ženske. To je sredi marca
razkrila štiridesetminutna
dokumentarna oddaja na
BBCjevem drugem televizij-
skem programu, v kateri so
spregovorili pretepeni mo-
ški. Fizično znašanje nad
partnerji je na televiziji le
redko obravnavana tema in
največkrat najde mesto sa-
mo v komedijah: tam najde-
mo žene, ki z valjarjem pri
vratih pričakujejo poznega
moža, pa tudi krepke gospo-
dinje, ki prernikastijo šibke-
ga soproga. Žensko nasilje,
obravnavano z vso resnostjo
v dokumentarni oddaji s pri-
čevanjem žrtev in nasilnih
žensk, pa je britansko občin-
stvo dodobra pretreslo in
presenetilo. »Večerjo je vr-
gla na tla, sedla name in mi
porinila glavo v krožnik. Po-
tem me je udarila po glavi
s težko ponvijo,« je povedal
eden izmed intervjuvancev,
drugi pa je takole opisal na-
pad jeze, ki ga je skusil pri
svoji življenjski sopotnici:
»Brcala je in me tepla s pest-
mi, potem je grizla in pljuva-
la. Tako je bilo, kakor da bi
me napadel podivjan pes.«
Še bolj presenetljivo je bilo
pričevanje zdaj ločene žen-
ske, ki je postala nasilna, ko
se je mož začel - iz njej nez-
nanega razloga - izmikati
spolnim odnosom. »Ni si me
več želel, jaz pa sem si ga
zelo želela... Najbolj kruto
od vsega, kar sem mu kdaj
storila, je bilo, ko sem ga brc-
nila tja, kjer vem, da moške
najbolj boli. Kljub temu pa
sem ga pri sebi nežno ljubi-
la.« Toda možje niso edina
tarča napadalnih žensk. Ko
se rodijo otroci, tudi ti kmalu
skusijo materin bes.
In kaj pravi statistika?
V^aka tretja Britanka si vsaj
na tihem želi, da bi s partner-
jem tudi fizično obračunala,
čeprav se za tovrstno uskla-
jevanje mnenj odloči precej
nižji odstotek predstavnic
nežnega spola. Med tisoč
vprašanimi ženskami jih je
kar 77% (bolj verbalno kot
fizično, pa vendarle) agresiv-
nih pred menstruacijo, vsa-
ka trideseta grozi partnerju
(in otrokom) z nožem. O pre-
tepenih možeh se le malo go-
vori, ker to pač ni tema, o ka-
teri bi človek rad na dolgo in
široko razglabljal, še pose-
bej, če je žrtev sam.
KOZERIJA
Prazniki so v krizi
Znano je, daje vse v tej božji
Jugoslaviji ustvarjeno v naj-
boljši namen. Zato pa tudi ima
vsaka Slovenija svoj vzrok in
svojo posledico. In vsak njen
praznik tudi.
In ker je tako, je gotovo tudi
res, da ima najboljši namen in
so prazniki potemtakem zato,
da se praznujejo, ne pa zato, da
se o njih kregamo, ali so ali jih
ni.
Jaz tudi imam najboljši na-
men, zato se pa tudi ne poglab-
ljam v vzroke praznikov. Sem
namreč lojalen državljan in če
mi rečejo, da praznik je, praz-
nik pač je in ga lepo praznu-
jem. Kaj me briga, ali je cerk-
veni ali partizanski ali ne vem
čigav! Je, pa amen in svoboda
narodu! Smrt fažizmu pa tudi
in še na mnoga leta!
Povem vam, da se je četrte
božje naše zapovedi treba dr-
žati, pa če si črn, rdeč, zelen ali
rumen. Glasi pa se takole:
»Spoštuj nedelje in prazni-
ke, da boš dolgo živel in ti bo
šlo dobro na zemlji.«
Naj seje držim. Nalezel sem
seje še v starem režimu in sem
si jo tako kot večina zelo vzel
k srcu. Tako zelo, da iz vsakega
delavnika prav rad naredim
praznik in imam praznike nas-
ploh rajši kot delavnike.
Pa vi ? Ste z mano ali z njimi ?
S tistimi tiči, ki letos nekam
čudno pojejo. In so si
ma zmislili, da 27. apri}^
da tudi 1. m^a ni. Baje su-
podtaknjena. Mogoče res''
pak tovarišem in tovari^^
vseeno nisem nikoli za^
da so mi ob takih pnložj^^
na Gričku podtaknili pj^^
golaž. In to, da je nesranl
še večja, včasih kar d^^r
Enkrat za vzrok, drugič p
posledico. Moram prizn^^-
me nista motila ne vzroi'
posledica. To pa zato, kerjc]
vzrok dobro papriciran, pq'
dica pa dosti hladna in jJ,
moj namen je bil pa tudi 1
boljši.	®
Ampak letos je pa vse,
glavo.
Eni praznujejo, drugi
praznujejo za ene so pra^^j
za druge jih pa ni.
Stvar je taka, da smo (f.
tisti z najboljšim name^j
zgubili kompas in ne v^
več, kdo pije in kdo plača, i
jaz, ki sem bil vedno (in ^
še) lojalen loj, sem začel pre;
šljevati o vzrokih za pitjf".
praznovanje in sem po težj
analizah ugotovil, daje bese
praznik očitno v zvezi z besa
prazen.
Kaj prazen, kdo prazen'!!
Ja kaj pa vem.
Tu si pomagam z domišlji
Recimo - prazen žep, pm
blagajna.
Pa se spornim na Cigane,
imajo kar naprej prazne že,
pa so vseeno vedno veseli
kar naprej nekaj praznujejo,
se spomnim na prazno dri
no blagajno in na Markovia
veselje. In mi je takoj jas
kaj je logika, kaj je vzrok m.
je posledica.
Bolj ko si prazen, bolj pr
nuješ.
Zato pa je tudi jasno, da v
državi ne bo zlepa zmanjk
praznikov. In tudi Jugosh
ne.
Pravzaprav gre pri tej za;
narod tako zelo pomembni
devi za globoko vzročno po
zanost: večja kot je kriza, \
je praznikov in več kot je pi
nikov, boj s(m)o v krizi.
Je pa to nerodna situacija,
so prazniki v krizi. Ker pote
upoštevajoč vzroke in posh
ce, sledi logično vprašanje-
so že prazniki v krizi, kai
šele z narodom ?!
Ni važno. Važen je n^jboi
namen. Tega pa naša drii
oblast gotovo ima.
NARODNJ!^
Rešitev prvomajske križanke
Vodoravno: KAJAK, SOBA, INARI, ATOL, GREN,
RAPORT, OSVEŽUJOČI, HN, TR, ANANAS, Z.P., MOMA,
IKRA, INO, POLIP, OTEPALNIK, ANIS, OPAVA, MRLIKA,
LOTTl, TERATOM, BAJTARSTVO, AMARO, ANNE, ST, EMS,
NABIREK, STIK, RACAK, ANODA, A.O., AGAR, LAINE,
GAD, LASKI GOLDING, FE, SVETLO PIVO, LAVOR,
DNIKA, OB, OLIN, AJDA, ABRAKSAS, E.I., RO, NAIL, PIVO-
VARNA, LAŠKO, I.D., Š.J., NAT, LJERKA, ANALI, LURD,
KNAP, OŽAR, ATKA, NATO.
Pregovor: Kdor v jezi pije in v žalosti molči, nikdar dolgo ne
živi.
Izid žrebanja
1.	nagrada 2000 din prejme: ANGELA TRNAR, Zabukovica
14, 63302 Griže
2.	nagrado 1000 din prejme: JOŽE FRANK, Dramlje 29/a,
63222 Dramlje
3.	nagrado 600 din prejme: FRANCI VANIČ, CKŽ 73, 68270
Krško
4.	nagrado 200 din prejme: MILICA GORŠEK, Heroja Staneta
6, 63310 Žalec
5.	nagrado 200 din prejme: MATEJ KRAMAR, Medlog 68/a,
63000 Celje
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
Piše URŠKA GAŠPER
3. nadaljevanje
»Imate za taksi, da se od-
peljeva domov?«
»Seveda, seveda, le odpe-
Ijita se domov!«
In sta šli. Verjetno še ne
domov, ura je bila komaj
enajst, mogoče še v Florido
v centru mesta. V nadaljeva-
nje otožnega večera.
Enega izmed mnogih.
V velikem mestu, kjer se le
na trenutke zaveš, da si prav-
zaprav v Afriki, in da vse, kar
se podnevi blešči v pisanih
barvah, ni zmeraj tudi zares
tako.
Petek, končno. Po tednu
dni Nairobija smo se prepri-
čali, da prave Afrike tu še ne
bomo videli - nismo še vede-
li, da obstaja tudi afriški del
Nairobija, imenovan Kibera,
ki ga sestavljajo le nizke, ba-
rakam podobne vrstne hiše.
Zgradila jih je država, za de-
lavce. na južni strani mesta,
tam, kjer se odpira pogled na
neskončno ravnico, rjavo in
suho in kjer je, vsaj pravijo
tako, dosti bolj vroče kot
v severnem delu mesta, ki
leži na griču. Tam vlada za-
kon ulice, ne policijske in ne
usluge mestnih servisov ne
segajo do tja.
Nismo še poznali »Indu-
strial aree«, ki spominja na
London iz devetnajstega sto-
letja, preseljen nekam v bli-
žino ekvatorja. Sumljive de-
lavnice, v katerih se pločevi-
nasta razvalina, nekaj, kar le
še od daleč spominja na av-
to, spremeni z nekaj lepotni-
mi popravki, če je le motor
še mogoče spraviti v tek,
v »vehicle in excellent con-
dition«, vozilo v odličnem
stanju. Ena na drugo naslo-
njene barake, visoke ograje,
za katerimi se skrivajo kdo
ve kakšna dvorišča. Pravih
tovarn je bolj malo, več je
pravzaprav prodajaln - z re-
zervnimi deh, z gradbenim
materialom. Več pravih to-
varn smo videli izven mesta,
ob cesti za Thiko, japonske
avtomobilske družbe tam se-
stavljajo svoje avtomobile,
Knorr predeluje zelenjavo
v jušne ekstrakte...
Nismo še vedeli, da že na
obrobju mesta ni več ureje-
nih trgovin in trgovskih cen-
trov, ampak so samo »duke«,
kioskom podobne majhne
trgovine »z mešanim bla-
gom«, v katerih ponudba
običajno obsega celo vrsto
gaziranih pijač, med kateri-
mi prepričljivo vodi coca-co-
la, kruh, moka in seveda ob-
vezni »novi modri Omo«, ki
opere perilo tako, da je bolj
belo, kot je bilo takrat, ko je
bilo kupljeno. Vsaj na pode-
želju pa Omo uporabljajo še
namesto mila, za pranje po-
sode, tal, rok..., kjer so se
higienske navade pač že uve-
ljavile. Na primer v »hote-
lis«, kjer se strežba pogosto
začne z umivanjem rok: po-
suj eš si jih s pralnim pra-
škom in potem poliješ z vo-
do iz skodele.
Prodajajo še nekaj zdravil,
klorokvin za malarijo in
kakšno sredstvao za blažitev
bolečin. Temačna notra-
njost, preprost pult, nekaj
polic. Oken ni, vso sprednjo
steno navadno predstavljajo
dvokrilna vrata, kijih zvečer
zaprejo. Za trgovino je še ena
sobica, stanovanje. Kljub te-
mu, da so ponudba in cene
praktično povsod enake, lah-
ko ena ob drugi stoji tudi de-
set trgovin, v katerih se skle-
pajo drobne vsakdanje kup-
čije.
Iz Nairobija vodi do Thike
sodobna avtocesta, z ločeni-
mi cestišči za vsako smer.
Kot pri nas, le malo manj
ovinkasta je. Pravzaprav
slednje velja za kenijske ce-
ste nasploh, saj na ravnini ne
ubirajo nepotrebnih ovin-
kov, ampak tečejo ravno.
Takoj, ko smo pustili zad-
nje stolpnice za seboj, sit
se znašli na pravem podeži
lju. Majhne kmetije, okro^
hiše iz blata in lesa ter s stB
hami iz trave, kaj hiše, his
ce, še iztegneš se težko n
tleh. Nekaj bananovce'
kakšno drevo, sicer pa jetf
va okoli hiš požgana ali sti
pena, tako da so videti kn"
tije od daleč najprej koto
koliko temnejše lise sre<
posušene rjavkaste pokraj
ne, ki ozeleni le v deževnei
obdobju, torej le dvakrat«
leto, sicer pa jo ožge sonf
ki je na ekvatorju tudi naj
šini tisoč metrov in več d'
volj močno, da obarva ko"
ce travnih bilk in zunanje
ste dreves s svojo las®
barvo.
Sredi vsake rjave lise ^
gručica koč, včasih le
tri, lahko pa tudi osem"
več... Blato in trava sta^
zmeraj najcenejši gradivi'^
to si lahko tisti, ki imajo
krpico zemlje, zgradijo P
prost dom. Pravzaprav
ben dom, saj gospodar«
v svoji koči, žena z majh"^'
otroki v drugi, manjši, kot
otroci zrastejo, jim post^^jj
lastne koče. Najdražja na ^
ši so - vrata. Ker gozda ni-
les zelo drag. Povsod P"
žeh sicer vzpodbujajo
naj pogozdujejo svojo ok ^
co, saj bo sicer zmanjkal"
sa še za kurjavo.	^
Nadaljevanje priho^'']!,
Nasadi agav. Iz njihovih vlaken delajo torbe in cekarje.

8. MAJ 1991 - STRAN 23
24. STRAN - 9. MAJ 1991	KHOii

BIOENERGETIK ODGOVARJA
Vročica in revma
Bralka Karolina toži, da ima
precejšnje težave. Od pasu pa
vse do glave čuti vročico, poti
se, potem pa jo prične močno
boleti glava, v sklepih pa čuti
tudi revmatične bolečine.
Jem^e tablete Analgin, Pliva-
don in Voltaren retard, vendar
ji ne pomag^o. Pečejo jo tudi
podplati, bolečine čuti še
v hrbtenici. Zdravniki ne mo-
rejo ugotoviti od kod vzrok
njenih težav, zato se kot zadnje
upanje obrača na bioenerge-
tika.
Odgovor: Vaša misel in be-
seda sta model vaše prihodno-
sti, zato oblikujte misel in be-
sedo skladno s časom v kate-
rem se nek^ dogžga. Z mislijo
si sodite sami, vaša misel je
vaša vera in resnica, kajti niste
bolni če ste bili, boste pa še
bolni če govorite, in mislite, da
ste. Vaša misel in vera vanjo so
vrata in ključ do zdravja in bo-
lezni. Težave opisujete v seda-
njem času, torej je vaš miselni
model slab. Vnaprej si določa-
te kaj vse mora slediti vašim
vročičnim valom. V vašem pri-
meru res ne morejo pomagati
tablete, ker že v mislih pravite,
da vam tablete ne pomagajo.
Resnica je, da niso pomagale
do sedaj! Težave ste imeli do
sedaj. Spremenite miselni mo-
del, za težave uporabljajte pre-
tekli čas, torej da se je nekaj
zgodilo, da vas je nekaj bolelo.
Vaše težave izvirc^o iz napačne
lege postelje in nepravilne pre-
hrane, vi pa jih podkrepite še
z vašo skrbno negativno misU-
jo. Upoštevate tudi nasvet, ki
ga dajem bralki iz Topovelj,
obenem pa me pokličite, da se
dogovoriva za srečanje. Med-
tem pa spremenite tudi način
prehrane. Iz jedilnika črtajte
maščobe in živalske beljakovi-
ne, jejte presno in dušeno hra-
no, brez pečenja in praženja ze-
lenjave ter prikuh. Izogibajte
se govedine in svinjine. Pri-
pravljate si slane kopeli, o če-
mer sem že pisal v minulih šte-
vilkah, posteljo obrnite tako,
da boste z glavo ležali proti se-
veru. Čez kakšen teden pa me
pokličite!
Marjan Knez
Siliranje trave
v naših podnebnih razme-
rah je zelo težko posušiti in po-
spraviti večje količine mrve,
posebno še sena (1. odkos), ki
ga moramo pri intenzivnem
pridelovanju krme pokositi že
v začetku latenja. V bilčenju in
začetku latenja je prebavlji-
vost suhe snovi trav in detelj
70%, ki se s staranjem trave
manjša. Staranje travne ruše je
predvsem odvisno od njenega
botaničnega sestava. Trave
starijo veliko hitreje kot dete-
lje, posebno pa še visoke, agre-
sivne trave kot je pasja trava.
Prepozno košena trava (stara
trava) je prav zaradi otrdelosti
stebel, v katerih je precej zra-
ka, problematična za silirarue
in jo tudi zelo težko tlačimo.
V praksi se dogaja, da poko-
simo bodisi preveč, premalo
ali ravno pravšnjo površino.
Pri tem je dobro, da si preraču-
namo koliko trave bomo lahko
pospravili v enem dnevu. Če
pokosimo preveč trave, se nam
ob lepem vremenu preveč po-
suši (preko 40% sušine) in taka
ne sme v silos, zato ker jo težko
tlačimo, je pa tudi občutljiva
za naknadno fermentacijo. Ob
deževnem vremenu pa se iz na-
pol uvele trave izpere preveč
hranilnih snovi. Isprana trava
se tudi izredno slabo silira, za-
to tako zmočeno krmo raje po-
sušimo, ker bo kot manj vred-
no seno še vedno bolje izkoriš-
čena kot slaba silaža.
Pomen pravilne uvelosti:
z venenjem travne mase na
30-40% sušine se ne ustvarja
skor^ nič silažnega soka in
s tem izločimo ta vir izgub, zni-
žamo prevozne stroške s težo,
bolje izkoristimo prostor (v
1 m^ silosa gre več sušine in
s tem več hranilnih snovi). Ži-
vali pojedo več sušine iz uvele
krme (2 kg več na dan na žival)
kot iz mokre silaže.
Poskus ugotavljanja uvelo-
sti trave:
V roke vzamemo šop trave in
jo zvijemo:
-	sveže košena trava ima 15%
suhe snovi (sušine)
-	20-25% sušine - iz zvitega
šopa trave kaplja in roke so
vlažne
-	30% sušine - iz zvitega šopa
trave ne kaplja več, roke so še
precej vlažne
-	35% sušine - v rokah imamo
občutek vlažnosti
-	40% in več sušine - roke
nam ostanejo suhe
Tudi pri siliranju velja sploš-
no znano pravilo, na katero žal
vse pogosto pozabljamo: ško-
do je bolje preprečevati kot od-
pravljati. Tako so včasih, ko
smo silos odprli in opazili se-
grevanje ali morda celo plesne-
nje odvzete silaže in silažne po-
vršine v silosu, niti ne zaveda-
mo, da smo si to veliko škodo,
ki pri tem nastaja »skuhali« sa-
mi. Saj so to dostikrat le posle-
dica naših napak, storjenih še
pred ali med siliranjem.
V naravi je žal več škodljivih
kot koristnih bakterij. Prizade-
vati si moramo, da dosežemo
čim hitrejši padec - kislosti,
čim manj oz. nič zraka med si-
Urano maso. S tem dosežemo
intenzivno delovanje mlečno-
kishnskih bakterij, ki proizve-
dejo mlečno kislino, ki konzer-
vira silažo. Če se silaža ob ne-
ugodnih pogojih za siliranje
(primesi zemlje, blata, prahu,
slabo vreme, premokra silaža)
ogreje preko 28° celzija začnejo
delovati maslenokislinske
bakterije, ki že nastalo mlečno
kislino razgradijo in spremeni-
jo v masleno kislino (neprije-
ten vonj silaže). Med vrenjem
silaže se ustvarja tudi ocetna
kislina. Več kot ima silirana
masa vode, več se bo tvorilo
ocetne kisline in to silažo žival
nerada je.
Silažo napadajo tudi plesni.
Kot vir okužbe služijo ostanki
prejšnje silaže v nedovolj očiš-
čenem silosu, delci zemlje, sla-
bo tlačena, prestara, presuha
travna masa.
Plesni se hitro širijo, zato
moramo odvzeto silažo čim
prej pokrmiti, silos pa moramo
čim hitreje neprodušno za-
preti.
Pri siliranju v neugodnih
vremenskih pogojih nam lah-
ko pomagajo tudi različni silir-
ni dodatki.
Pripravila
dipi. ing. ida Tepei
RECEPTI NAŠE BABICE
Korenčki iz icrompirjevega testa
Skuhaj krompir, olupi ga in zmelji, dodaj jajce, malo
masla in moke, da se testo ne prijemlje. Ko je ugneteno,
napravi male klinčke, na enem koncu debelejše, na drugem
tanjše. Skuhaj jih, potem pomoči v raztepeno jajce ter ocvri
na malo razbeljenem maslu. V debeli konček zatakni košček
korenja in s tem obloži meso. Lahko pa vse skupaj porabiš
za samostojno jed s solato in kompotom.
imODNi KLEPr
- ' Priprav
VLASTA CAH'ŽEROVtt
Prejšnji mesec so se v na-
šem Modnem klepetu zvrsti-
li prispevki o tem, kako se
obleči, da bi že oblačilo samo
po sebi skrilo kakšen odveč-
ni kilogram. Še vedno je naj-
boljša in tudi najbolj zane-
sljiva metoda hujšanja tista,
ki predpisuje telovadbo in
omejuje količino hrane, a tu-
di s pravilno izbranimi obla-
čili lahko v veliki meri pri-
krijemo nepravilnosti na po-
stavi.
V soboto, 27. aprila pa smo
v Modnem klepetu na radiu
Celje pobrskali tudi med na-
gradnimi kuponi, ki so v na-
še uredništvo prispeli aprila.
Vlasta Cah-Žerovnik je ime-
la srečno roko za Faniko
Vrešak, Sodna vas 46, Pod-
četrtek, ki bo v drugi polovi-
ci maja v našem uredništvu
lahko prevzela unikatno,
ročno pleteno jopico oziro-
ma pulover. V radijsi..
gradni igri pa je na ^
nje, katera svetovno 5
modna družba odpirg^
predstavništva ozirortiaJ
vine tudi pri nas, pJ
odgovorila Sergeja a
Ljubljanska 54, Celje i
Sergeja, ki je pravilno",
vorila, da gre za Ben«
naj se v našem urednj
oglasi v drugi polovici«
še bolje pa, če najprej J
če v tajništvo: (tel.: 29.45
povpraša, ali jo unju
ročno poslikah svil^
Vlaste Cah-Žerovnil(
čaka.
Pa lep pozdrav in opoj,
lo, da vsem nagradnimi
ponom, ki jih pošiljate v,
še uredništvo, priložite k
vprašanje oziroma pro*
za modni nasvet, saj vasi
gače ne bomo upošteva]j|
žrebanju.	Urednij
»Come bacil« Jopici
Kot ste že lahko sami opazi-
li, prinaša nova pomladno-po-
letna moda popolno svobodo
oblikovanja lastnega modne-
ga sloga - sproščenost, ele-
ganco, zapeljivost... pred-
vsem pa vse, kar spominja na
vesela 60. leta.
Če torej iščemo ideje za le-
tošnjo garderobo v modi, stari
30 let, potem je skoraj obvez-
no, da se ustavimo pri enem
izmed tipičnih oblačil tistega
časa - jopici. Kar pozabili smo
že, kako praktična in za vse
priložnosti uporabna je lahko
jopica, bodisi tista volnena, ki
nadomešča pulover, ali tanka
trikotažna, ki jo lahko nosimo
tudi namesto bluze.
Jopica z letošryo letnico je
v glavnem kratka do pasu, se-
šita iz volnenega materiala, ga-
bardena ali jerseya v vzorcu
op-arta, ki je pravi hit letošnje
sezone. Pod takšno jopicol
ko oblečemo ozke legic«
oprijete »etui« obleke (1)
Tiste, ki zn^o spretno v<
pletilke, si lahko same splfl
udobno jopico v feliefll
vzorcu, ki se zapira z enim
dvema gumboma (2).
Jasni iz Celja, ki piše, daj
»pletilni stroj, cel kup v«
nih ostankov, pa nobene
metne ideje«, predlagam'
del strojno pletene jopice
cm visoki motivi rombo'
metuljčkov so razporejeni
ko, da zaživijo deteljice in'
sijočih barv. S tem boste«
visoko in preveč koščeno
stavo optično nekoliko raP
in zmanjšah 3). Pa še nasv«
konec - ko izbirate novo I
derobo, nikar ne pozabite-
boste modno oblečeni s*
v tistem, kar vam dobrol
stoji!	VLAS
Upravni odbor družbe
CELEIA, IZVOZ UVOZ d.o.o.
Arja vas, Petrovče
razpisuje delovno mesto:
direktorja družbe CELEIA, IZVOZ
UVOZ d.o.o. Arja vas, Petrovče
Kandidati za direktorja družbe morajo izpolnjevati
poleg splošnih pogojev po zakonu še naslednje po-
goje:
-	da ima primerno stopnjo strokovne izobrazbe
-	VII. stopnja - ekonomske usmeritve
-	pasivno obvladanje enega svetovnega jezika
-	ustrezne delovne izkušnje.
Kandidat bo imenovan za dobo 4 (štirih) let.
Prijave s kratkim življenjepisom in programom dela
ter dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošlji-
te v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov:
CELEIA, IZVOZ UVOZ, Arja vas 92, 63301 Petrovče
-	upravni odbor.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po
odločitvi upravenga odbora.
»ALPOS« p.o.,
Šentjur pri C§lju, ijl. L. Dobrotinška 2, 63230 Šentjur
objavlja
javno licitacijo
osnovnih sredstev, ki bo v torek dne 14.	5. 1991 ob
11.00 uri v prostorih podjetja,
osnovno sredstvo inv. št.:	izklicna cena
-	stroj za lepljenje folij 1578	25.000,00 din
-	tovorni avto ZASTAVA 8010 D
-	karamboliran 3766	68.000,00 din
-	fotokopirni stroj
RICOH FT 40 60	5.000,00 din
-	poč. prikolica IMV A530 LQ
tov. št. 4142303293	15.000,00 din
-	poč. prikolica IMV A500 E
tov. št. 4316003419	15.000,00 din
-	skobelni stroj 95	5.000,00 din.
Ogled osnovnih sredstev je mogoč 7. 5. 1991	od 9.00 do
11.00 ure v Šentjurju, ul. L. Dobrotinška 2.
Plačila varščine v višini 10% izklicne cene bomo spreje-
mali 14. 5. 1991 od 10.00 do 11.00 ure pri blagajni po-
djetja.
Vsem neuspelim udeležencem bomo varščino vrnili 15. 5.
1991.
Nakup na javni licitaciji je po sistemu »ogledano - kup-
ljeno«.
Zlicitirana sredstva je treba plačati pred prevzemom.
Vse dajatve in druge stroške plača kupec.
Trgovina ZOYA
Vida Medved
ŠKOFJA VAS
Posebna ponudba:
Olje Zvezda	18,90 din
Oskar	78,90 din
Miksal	89,90 din
Persil	129,90 din.
Ob nakupu nad iišdč dinarjev dobite še 10%
popust, nad 500 din pa 5% popust (popust ne
velja za akcijsko prodajo In cigarete).
Blago vam po želji dostavimo na dom.
Trgovina ZOYA, Vida Medved, Škofja vas.

8. MAJ 1991 - STRAN 25
26. STRAN - 9. MAJ 1991
TELEVIZIJSKI SbN

8. MAJ 1991 - STRAN 27
I^PIJSKI SPORED
(j 9. do 15. maja
CELJE
K 9. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
nes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do
^'/prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
''" a Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in
vi 16.30 Izletnikov križ-kraž, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
7 violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek spo-
pfto '
^ K 10. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
v Delo, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.45 Danes
11.00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00
do (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
•"^[dravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17,30 Rumeni CE, 19.00
f lok sporeda.
•" bota.	8 00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
lai V Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
"o; Danes v Večeru, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska
liica 12.30 Študentski servis, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS),
»J 2a najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30
^ j(jl<j in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica
melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda,
^elja, 12. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
"^kop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja,
Sjzdomačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke
jozdravi.
Ponedeljek, 13. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
jjPogied v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10.00
rtJila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
fes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
(OPoročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
Brtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica domačih
jfltjij, 19.00 Zaključek sporeda.
fj,ek, 14. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
•iled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
[15 Glasbene novosti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska
ijvrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše,
i30Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
21.17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
jOO Zaključek sporeda.
Sreda, 15. 5.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
ogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
oroiila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
BWsdo 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
SOOPoročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
Eurtnice, 17.30 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek
»reda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od
19 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz
itereo.
lADIO VELENJEM
fetek, 10. 5.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Vele-
e 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Za
iinec tedna, 16.30 Duhovna iskanja, 17.00 Vaše čestitke in poz-
avi, 18.00 V imenu Sove, 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo, 20.00 Lahko
K
Nedelja, 12. 5.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Poročila Radia
^'enje, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.30
iinec opoldanskega javljanja, 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 13. 5.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia
«nje, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj, 16.15 Minute
I domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport, 18.00 Najboljše,
•»novejše, 19.00 Na svidenje.
Sfeda, 15. 5.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Vele-
f 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Vi in mi,
^'[lO Na svidenje.
ladio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 98,9 in
PRIREDITVE
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na
ogled razstava na temo lov in lovske živali.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v soboto, 11.
maja ob 20. uri jubilejni koncert moškega pevskega zbora
Zdravilišča Rogaška.
V	parku Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v nedeljo, 12.
maja ob 10. uri promenadni koncert pihalnega orkestra iz
Ptuja.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek, 14.
maja ob 20. uri večer jugoslovanske folklore s folklorno
skupino France Prešeren. V sredo, 15. maja pa bo v Kri-
stalni dvorani ob 20. uri družabni večer z gostom Otom
Pesneijem.
V	Pivnici v Rogaški Slatini je na ogled razstava Likovni
svet otrok.
V	hotelu Celeia v Celju razstavlja likovna dela Srečko
Škoberne.
V	knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je na ogled raz-
stava z naslovom Slovenski izgnanci. Razstavo je ob
pomoči Milene Jontes pripravil Emil L^h.
V	Kulturnem domu v Zavodnjah nad Šoštanjem bo
v nedeljo, 12. maja ob 11. uri repriza gledališkega dela
Moža je zatajila ali sovražnica mož, v izvedbi amaterske
gledcdiške skupine PD Rovtar iz Šmihela nad Mozirjem.
Predstavo bodo ponovili še ob 15. uri v osnovni šoli na
Lepi Njivi pri Mozirju.
V	galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju
je na ogled razstava barvnih lesorezov akademskega sli-
karja Štefana Galiča iz Lendave.
V	cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju bo v soboto, 11. maja
ob 20. uri koncert komornega moškega zobra iz Čelja, pod
vodstvom prof. Katjo Kovač, in Celjskega okteta, pod
vodstvom Franja Bobinca.
V	Kulturnem domu Šentvid pri Grobelnem je do 12.
maja na ogled razstava domače obrti in likovnih del.
V	avli hotela Vesna na Topolšici razstavlja Alica
Javšnik.
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v četrtek
9. maja ob 19.30 uri predstava Aleksandra Galina Zvezde
na jutranjem nebu, za abonma četrtek in za izven. V petek,
10.	m^a bo ob 17. uri predstava Cankarjevih Hlapcev za
abonma 4. šolski in za izven. Isto predstavo bodo ponovili
še v ponedeljek, 13. m^a ob 12. uri za abonma IV. mladin-
ski in za izven, ter v soboto, 11. maja ob 11. uri. Predstava
bo zaključena za OŠ Videm pri Ptuju.
V	soboto 11. maja ob 16. uri pa bo v SLG Lutkovno
gledališče iz Ljubljane predstavilo delo Svetlane Makaro-
vič Korenčkov palček, v režiji Slavka Hrena. Predstava bo
za abonma mravljica in za izven. V ponedeljek, 13. maja
bodo na odru Celjskega teatra ob 19.30 uri gostovali štu-
denti 2. letnika AGRFT s predstavo Jeana Geenta Služki-
nji, v režiji Matjaža Pograjca in ob mentorstvu Zvoneta
Šeldbaueija. Predstava bo za izven. V torek, 13. maja ob
11.	uri bo v SLG gostovalo Primorsko dramsko gledališče
iz Nove Gorice s predstavo Čiren čaj in juha kokos pokos.
Predstava bo za abonma Čebelica 2, popoldne ob 15. uri pa
bodo predstavo ponovili še za abonma čebelica 3 in za
izven. Predstavo bodo ponovili še v sredo, 15. maja ob 10.
uri za občino Laško, ob 15. uri pa za abonma čebehca 4 in
za izven.
V	Likovnem salonu v Celju je na ogled Slovenska regi-
onalna razstava. Sodelujejo po trije avtorji iz vsake regije,
skupno pa razstavlja 15 avtorjev. Razstava bo na ogled do
25. maja.
V	Narodnem domu v Celju bo danes, v četrtek 9. m^a
ob 19.30 uri redni letni koncert mešanega komornega
zbora Celje pod vodstvom Pavleta Bukovca.
V	Kulturnem domu v Trnovljah bo danes, v četrtek 9.
maja ob 19.30 uri predstava Toneta Partljiča Oskubite
jastreba, v izvedbi KUD Zaija Trnovlje.
V	prostorih krajevne skupnosti Trnovlje, bo jutri,
v petek 10. maja ob 17. uri otvoritev razstave slikarskih in
ročnih del krajanov. Razstava bo na ogled do sobote, 11.
m^a.
V	Zdraviliški dvorani Dobrna bo jutri, v petek 10. maja
občinska revija odraslih pevskih zborov iz Celja.
V	prostorih krajevne skupnosti Trnovlje bo v soboto,
11. maja ob praznovanju praznika KS, ob 10. uri otvoritev
kulinarične in čebelarske razstave. Ob 16. uri bo posveti-
tev kapele, ob 17. uri pa bo na igiršču osrednja prireditev
s srečanjem starejših občanov. Kulturni program priprav-
Ij^o člani KUD Zaija Trnovlje in plesna skupina Lučka
KUD Ljubečna.
TRŽNICA
'nte češnje
celjski tržnici se je povečala izbira sac^a, ScO so začeli
Pfod^o češenj, ki pa so bolj »oblečene« koščice, kot pa prave,
^tfe češnje. So iz Dalmacije, prod^^o pa jih po 60 din.
je tudi grozdja iz Čila, ki je po 120 din, je pa izredno
*usno in sočno. Prodajno tudi uvožen korenček iz Nizozem-
JjKi je po 60 din. Podražile, že četrtič v zadnjem času, so se
? ane kokoši, ki so zd^ po 60, piščanci pa 66 din. Dražja je tudi
ad^'	Pojavile so se prve paradižnikove
iM '	gotovo pa bodo cenejše, ko bodo
i^ajalci številnejši. Ljudje še ne kupujejo veliko sadik, sgj
da minejo ledeni mo^e, ki bodo od nedelje do torka
^kracij, Servacij, Bonifacij, nato pa je še mokra Zofija.
ROJSTVA
Celje
Rojenih je bilo 44 dečkov in
39 dekhc.
mmm
Celje
Poročilo seje osem parov od
teh: Klavdij KOŠAK iz Škofje
vasi in Brigita GUZEJ iz Bu-
kovja pri Slivnici, Svatopluk-
Mihael KRASNIK in Vojka
POVŠE oba iz Dola pri Hrast-
niku, Aleš CHIBA in Mateja
JANEŽIČ oba iz Celja, Marjan
ŽLAUS iz Arclina in Ema NO-
VAK iz Dramelj, Branko
AUDIČ in Nada DUPELNIK
oba iz Lokovine, Primož
VREČKO in Silva TKALEC
oba iz Celja, Ivan DOLŠEK iz
Vojnika in Petra ČATER iz
Celja.
Žalec
Zakonsko zvezo so sklenili:
Romari LEBAN in Jožica KO-
ZULIČ oba iz Arje vasi, Miro-
slav ŽNIDAREC in Andrejka
BABIČ.
Velenje
Zakonsko zvezo so sklenili:
Darko POKLEKA in Slavica
KUGONIC oba iz Šmartnega
ob Paki, Vinko KNEZ iz Zgor-
njih Razbor, Mateja JEVŠNIK
iz Gaberk, Franc ARLIČ iz
Škal in Sonja VIHER iz Lipja,
Rado ČAS iz Plešivca in Tanja
SEDLAR iz Velerya, Dragan
RADULOVIČ iz Šoštanja in
Monika JASENOVA iz Katlo-
vic, Jože ŠPEGELJ iz Strmca
nad Dobrno in Vera ŠKARJA
iz Velenja, Ladislav HORVAT
iz Maribora in Romana VAJ-
DE iz Pake pri Velenju, Marik
TIROVIČ in Milenka JARIČ
oba iz Velenja, Janko POLOV-
ŠAK iz Skorna pri Šoštanju in
Nataša SMREČNIK iz Velenja,
Rudolf HRIBERŠEK in Ro-
mana KOTNIK oba iz Raven.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Vincec BELE
iz Žcihenberca in Nadica BE-
LE iz Sv. Jurija, Miran GA-
BERŠEK iz Kačjega dola in
Metka DEBELAK iz Kristan
vrha, Maksimiljan GAJSER iz
Tlak in Tatjana PREVALŠEK
iz Rogatca, Franc BAŠTEVC iz
Hanskega in Mihaela DOBL-
ŠEK iz Sodne vasi. Srečko MI-
KUŠ iz Koroul in Tatjana
LORGER iz Vrha.
SMRTI
Celje
Umrh so: Janez IRSIČ, 44 let
iz Stražica, Ana ŠKORC, 78 let
iz Štor Janez PREMŠAK, 79
let iz Skofie vasi, Franc TO-
MINŠEK, 69 let iz Hrastja, An-
ton SMODIŠ, 49 let iz Nazarij,
Stanislav FABJAN, 61 let iz
Migojnic, Ivanka ŠMINTIČ, 27
let iz Kasaz.
Žalec
Umrli so: Ljuba SAJOVIC,
88 let iz Dobrteše vasi, Alojzij
HATZE, 61 let iz Pariželj, Mari-
ja KUNEJ, 84 let iz Imena, He-
lena TRAVNER, 89 let iz La-
škega, Rozalija OMLADIČ, 86
let iz Letuša, Jožefa NOVAK,
49 let iz Orove vasi, MArija
KUDER, 81 let iz Kasaz, Ljud-
mila JEREB, 60 let iz Prebol-
da, Franc PIKEL, 94 let iz Je-
romina. Angela ZEVNIK, 72
let iz Zahomc.
Velenje
Umrli so: Justina GLIN-
ŠEK, 88 let iz Velenja, Ivan
FALE, 65 let iz Žalca, Roza
ZAČNIK, 81 let iz Florjana,
Franc KOTNIK, 50 let iz Kri-
žan Vrha, Dominik MRAV-
LJAK, 69 let iz Gaberk, Alfonz
ROTOVNIK, 72 let iz Velenja,
Stanislav JELEN, 82 let iz To-
polšice, Ivan TOMINŠEK 71
let iz Velenja, Jožef PODBOR-
NIK 86 let iz Lašekga, Rudolf
GRICAR, 59 let iz Rečice ob
Savinji, Jakob MIKLAVŽINA,
60 let iz Raven, Kristina ZELE-
NIK, 84 let iz Šoštanja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Katarina ZAGAJ-
ŠEK, 84 let iz Imena, Franči-
šek MURKO, 90 let iz Vrha,
Leopold-Ivan SMOLE, 65 let iz
Kozjega, Priska SAJKO, 82 let
iz Rjavice.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure,
vsak dan od 15. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano
dežurstvo. Do 9. maja bo dežural Franci Zapušek, dipl. vet. iz
Šentjurja, tel. 741-935. Od 10. maja dalje pa bo dežural Jože
Pangerl, dipl. vet. iz Šentjurja, tel. 741-041.
GREMlD V KINO
CELJSKI KINEMATOGRAFI
KINO UNION
9.	in 5. ROCKY V. - ameri-
ški film
10.	5.: KO SE JE RODIL
RADIO - ameriški film
od 14. 5. dalje: PEPELKA
- ameriški film
od 14. 5. dalje: ČAJ V SA-
HAiRI - ameriški film
KINO MALI UNION
od 9. do 11. 5.: DETEKTIV
IN DAMA - ameriški film
13. 5.: POŠTAR ZVONI
SAMO DVAKRAT - ameri-
ški film
od 14. 5. dalje: ČAJ V SA-
HARI - ameriški film
KINO METROPOL
9. 5.: KNEZ TEME - ameri-
ški film
od 10. do 13. 5.: ČAROV-
NIK - ameriški film
od 9. do 13. 5.: ZDRAV
SEKS V ZDRAVEM TELE-
SU - ameriški film
od 14. 5. dalje: SMRTO-
NOSNI UKAZ - ameriški
film
od 14. 5. dalje: HUDIČ
V GOSPODU HOLMSU
-	ameriški film
KINO DOM
9. 5.: STROJ ZA UBIJA-
NJE - ameriški film
od 10. do 13. 5.: MOLITEV
SUROVIH FANTOV - ame-
riški film
od 14. 5. dalje: POŠTAR
ZVONI SAMO DVAKRAT
-	ameriški film
Mladinski program
od 10. do 13. 5.: PODZEM-
LJE - ameriški film
KINO VELENJE
od 10. do 12. 5.: DARK-
MAN - ameriški film
9.	in 14. 5.: NERODNI
HARRY - ameriški film
15. 5.: JOKAVEC (CRY
BABY) - ameriški film
Nočni kino
od 9. do 11. 5.: NAJBOLJ-
ŠA UČITELJICA - ameriški
film
KINO DOM KULTURE
13. 5.: VISOKA DRUŽBA
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
12.	5.: NERODNI HARRY
-	ameriški film
13.	5.: DARKMAN - ameri-
ški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
10.	5: DARKMAN - ameri-
ški film
KINO UNIOR ZREČE
9. in 10. 5.: PLESALEC
STEPA - ameriški film
12.	5.: HAV.\NA - ameriški
film
Nočni kino
13.	5.: ONA DELA TO
NAJBOLJŠE - ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
9. 5. in 10. 5.: DNEVI GR-
MENJA - ameriški film
11.	in 12. 5.: IZGANJALEC
DUHOV III. del - ameriški
film
13. in 14. 5.: BEETLEJU-
ICE - ameriški film
BORZA DELA
O prostih delovnih mestih, objavljenih pri Republiškem zavodu za zaposlovanje - območni enoti Celje,
dne 29. 4. 1991.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.
Delovne organizacije
TP MEJA - SLOM d.o.o. Šentjur
Zdravstveni dom Šmarje
Zdravstveni dom Šmarje
TP MEJA - SLOM d.o.o. Šentjur
KOPLAST, Slov. Konjice
Zdravilišče Rog. Slatina
Zdravilišče Rog. Slatina
Zdravilišče Rog. Slatina
Zdravilišče Rog. Slatina
Zdravilišče Rog. Slatina
Frizerstvo Marjeta Funda
Prebold 121 Žalec
Osnovna šola E. Kardelja Rogatec
Poklic
dipl. ing. agronomije ali ing. agro-
nomije
zobozdravnik
zobozdravnik
ing. strojništva ali strojni tehnik
ekonomist
zdravstveni tehnik
kuhar
natakar
recepcijski pomočnik
snažilka
frizer
snažilka
Delovno mesto
vodja hladilnice
zobozdravnik v ZP Rog. Slati-
na (4 ure)
zobozdravnik v ZP Šmarje
strojnik - vzdrževalec
komercialist I
zdravstveni tehnik
kuhar
natakar
nosač
čistilka v gostinstvu
frizer za m. in ž.
snažilka šolskih prostorov
28. STRAN - 9. MAJ 1991
INFORMam
OGLASI - INFORMACIJE
9. MAJ 1991 - STRAN 29
30. STRAN - 9. MAJ 1991
mali
OGLASI
9. MAJ 1991 - STRAN 31
32. STRAN - 9. MAJ 1991

NOČNE
CVETKE
•	Ko delavski razred že
pridno spi in si nabira moči
za nove podvige, si je nek
možakar privoščil živahni
nočni break dance. Z Vrun-
čeve 25 d je 29. aprila, malo
pred polnočjo, občan spo-
ročil, da se ljudje prebuja-
jo. Policisti so se potem
srečali z alkoholiziranim in
razgrajaškim Andrejem Č.
Grdoba pa se je celo na mo-
že v modrem požvižgala, in
kazalo je, da bo nadaljevala
v istem ritmu. To radost so
mu policisti preprečili
s tem, ko so ga vzeli s sabo
in ga imeli pri sebi do iz-
treznitve.
•	Spet je možek garbal
svojo ženičko. To se je do-
gajalo 30. aprila.ob enih po-
noči, ko je nevarnost zaslu-
tila soseda in družinsko
ogroženost naznanila poli-
cistom. Na Čopovi 23 v Ce-
lju so našli Staneta M., ki je
tepel svojo Zinko.
•	Na prvega maja dan,
okoli treh ponoči. Miloš A.,
eden od lastnikov imenit-
nega novega gostišča na
celjskem Starem gradu, je
na policijsko postajo sporo-
čil, da se z javnim redom in
mirom nek^ nelepega do-
gaja. Kmalu je bilo jasno,
da gre za pretep med brati
M. Zagotovo to niso bili
bratje Marx.
•	Nežika S. z Brega nima
pridnega sinka. Da z njim
ne more biti prav srečna, se
je pokazalo prvega maja,
ko je sinko k mamici vdrl
pijan in jo, ne boste verjeli,
tudi tepel. Sinko Cvetko je
pred prihodom policistov
pobegnil, kar pa ne pome-
ni, dajo bo poceni odnesel.
•	Ata Stane je tretjega
maja popoldne svojo druži-
nico hudo razočaral. Na-
prej seje domov bučno pri-
m^al, potem pa začel mla-
titi okoli sebe ter tepsti svo-
je najdražje. Hčerki Alenki
je bilo vsega zadosti, zato je
pokhcala na policijo.
S Tkalske se je ata Stane za
nekaj časa preselil na Ljub-
ljansko, kjer je imel vse po-
goje za umiritev.
•	Minuli petek seje ogla-
sila tudi Valerija S. z Dobr-
ne, ki očitno nima prijazne-
ga soseda. Kari M. jo je tega
večera napadel in jo tepel.
Zakaj je to počel, bo imel
priložnost povedati sodni-
ku za prekrške.
•	Jožica R. s Kovinarske
ulice sobotnega obiska go-
tovo ni bila vesela. Z obi-
skom jo je namreč počastil
Jožek K., ki si je izmislil
bučni ritual. Vikend do-
pust med prestajanjem za-
porne kazni je Jože nepri-
merno izkoristil, zato je ne-
kaj dragocenih uric moral
prebiti v iztreznitveni poli-
cijski sobici.
M.A.
Pretepasko kresovanje
Organizatorii so se požvižgali na dolžnost In zakon
Tudi za javne shode in javne pri-
reditve veljajo pravila, določena
z aktom občinskega upravnega or-
gana in opredeljena v Zakonu
o javnih shodih in javnih priredi-
tvah. Da na tem področju vladajo
bolj zakoni džungle, se je doslej
pokazalo na mnogih javnih prire-
ditvah, v najbolj drastičnih obli-
kah pa prav letošnji prvomajski
shodi oziroma predpraznična kre-
sovanja. Tipičen primer je kreso-
vanje na Gričku v Celju.
Brez predhodne priglasitve oziro-
ma dovoljenja občinskega sekreta-
riata za notranje zadeve so se v celj-
ski občini odvijala mnoga kresova-
nja, med takšne sodi tudi kresova-
nje na Starem gradu. Za kresovanje
na Gričku je organizator, ZSS Slo-
venije, območna organizacija Celje,
sicer imel ustrezno dovoljenje^, ven-
dar le za čas od 20. do 24. ure. Zal pa
se je organizator opolnoči poslovil,
četudi je na Gričku ostalo še okoli
200 občanov, ki so nadaljevali s piv-
sko in še kako drugače zvenečo ve-
sehco. Da je odpovedala tudi redar-
ska služba, je bilo očitno ob pogle-
du na prireditveni prostor, ki je bil
v prvih urah prvega maja ves »post-
lan« z razbito steklovino, grobo kr-
šenje javnega reda in miru pa je bilo
več kot očitno.
Prvega maja okoli enih ponoči je
patrulja Postaje milice Celje zaradi
kršitve javnega reda in miru ter pre-
tepa odpeljala Toma M. iz Ulice
frankolovskih žrtev 9, ki se je tepel
z Davidom K. Tomo si je med prete-
pom poškodoval prst na roki, na
sedežu postaje milice pa je zahteval
zdravniško pomoč. Preden so ga
odpeljali v bolničnico, je močno vi-
njeni Tomo razbil lesena vrata v po-
licijski čakalnici, ko pa so ga pripe-
ljali v bolnišnico, je zdravniško po-
moč odklonil. Nato je bil zaradi vi-
njenosti in razgrajaške razvnetosti
pridržan do iztreznitve. Pridržan je
bil tudi njegov sopretepač David K.
Kljub policijskemu pozivu, n^ se
skupina razide, je na Gričku ostalo
še vedno okoli 150 ljudi, med njimi
razgreta druščina, ki je bila v pri-
pravljenosti na pretep med skupi-
nama iz Hudinje in z Lave. Ukaz
komandirja postaje milice o takojš-
njem razhodu je večina ponočnja-
kov upoštevala, vendar je na prizo-
rišču še vedno ostalo nekaj ljudi, ki
ukaza niso upoštevali in so nadalje-
vali s kršenjem javnega reda in mi-
ru. Šesterico so policisti »posadili«
v policijsko vozilo, pri tem pa seje
Franjo A. upiral, grozil in hotel pre-
prečiti uradno dejanje ter miličnika
udaril ter ga obrcal. Na policijski
postaji so se potem znašli Gorazd K.
iz Goriške 4, Matjaž K. iz Goriške 1,
Franjo A. ina Tomaž J. iz Goriške
1 ter Mitja J. iz Kraigherjeve 11.
V tem incidentu so bili poškodova-
ni miličnik celjske postaje milice
ter kršitelji Stane P., Gregor H. in
David K., ki so se med sabo steph.
Zoper Franja A. je bila podana
kazenska ovadba zaradi n
preprečitve uradnega dejanj!^
ni osebi in zaradi kršitve neb*"
tve ukaza za razid. Vsi ostali
bili pridržani, bodo prav tako
varjali zaradi neizpolnitve !
o razidu in zaradi sodelj^
v skupini, ki je uradni osebi pf^
čila izvršiti uradno dejanje.
Ker postajajo takšne in po^.
prireditve vse prej kot pra^,;
obarvane in niso na dostojni Im
ni ravni, bodo v občini Celje
če poostrili nadzor na javnih^
ditvah in shodih. Doslej so dS
postaje milice ukrepali zgolj ^
kršitelje javnega reda in miru
slej pa bodo odgovarjali tudi oii
zatorji in soorganizatorji priJ
in shodov. Ti so dolžni upoJt,
vsa določila, opredeljena v aktif
činskega upravnega organa inj
določila zakona, ki govorijo oj},
shodih in javnih prireditvah
MARJELA Am
PROMETNE NEZGODE
Pretep med bratoma
v planinski koči Jurijev
dom na Donački gori je prišlo
v sredo, prvega m^a dopol-
dne, do neljubega incidenta.
Tam sta se najprej sprla in po-
tem stepla brata Martin (23) in
Slavko (26) D. s Svetega Jurija.
Martin je v pretepu uporabil
gumijevko domače izdelave,
brat Slavko pa je potegnil za
nož in Jurija zabodel v prsa.
S hudimi telesnimi poškodba-
mi so ga prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Otroka sta hotela
k očetu
v nedeljo, 28. aprila, okoli
polnoči so miličniki laške poli-
cijske pos^e našh na železni-
ški postaji v Zidanem mostu
dva otroka, devetletno punčko
in 10-letnega fantka. Bratec in
sestrica sta doma iz Pulja, pri-
jaznim policistom pa sta pove-
dala, da sta pobegnila od doma
in da sta na poti k očetu, ki živi
v Beogradu. Ker sta krepko
zgrešila pot in se znašla v ne-
znanem svetu lačna, prezebla
in prestrašena, so zanju poskr-
beli delavci Centra za socialno
delo v Laškem.
Streljal v gostilni
žalski miličniki so 30. aprila
prijeli Tihomira B. iz Pongraca
in mu odvzeli malokalibrski
revolver, za katerega ni imel
dovoljenja za posedovanje. Ti-
homir je sam opozoril nase
s tem, ko je v zgodnih jutranjih
urah streljal v gostilni v Zabu-
kovici.
Z nožem v prsa
Drugega maja dopoldne je
41-letni Franc F. vozil hlevski
gnoj na sestrino njivo v kraju
Crešnova pri Zrečah. Na njivi
se mu je pridružil bivši sestrin
mož oziroma, svak Avgust D.
Med nekdanjima zakoncema
se je naenkrat vnel prepir,
v katerega pa se je vmešal tudi
bivši svak oziroma brat Franc
Č. Takrat pa je Avgust D. izza
pasu izvlekel nož in Franca Č.
zabodel v predel prsi. S hudi-
mi poškodbami so ga pripeljali
v bolnišnico v Celje.
Zažgal BMW
Jeza je včasih tako zelo moč-
na, da zažge celo drag avtomo-
bil, ki si ga poprečni Slovenec
lahko zamišlja le v sanjah.
V Prekorje, kjer je doma, je
4. m^a popoldne prišel Alojz
M. (68), bil pa je sila slabe volje,
tako da se je začel prepirati
s svojo ženo. Da bi bila mera
jeze polna, je pograbil petlitr-
sko kanto, polno bencina, in
z njim polil osebni avtomobil
BMW 318 i ter ga nato zažgal.
Požar so pogasili gasilci celj-
ske poklicne brigade, na vozi-
lu, ki je močno spremenilo
obličje, pa je za okoli 300 tisoč
dinaijev škode. Lastnik in po-
žigalec si je pri tem osmodill
lase.
Na mellšču zadel ob
skalo
Prvega m^a popoldne se je
zgodila nesreča pod Ojstrico
pri Kremenči jami nad Logar-
sko dolino. Po zasneženem
melišču je zdrsnil petindvaj-
setletni Vito V. iz Šentjurja.
Drsel je po mehšču v dolžini
okoli 300 metrov ter nato z gla-
vo udaril ob skalo ter tam oble-
žal. Pri udarcu si je poškodo-
val glavo, pri drsenju pa hrbte-
nico. Pod Ojstrico je Vito V.
prispel z neznancem z name-
nom, da bi smučal. Po nesreči
so takoj prispeli člani gorske
reševalne službe, helikopter
Republiškega sekretariata za
notranje zadeve pa je ponesre-
čenca prepeljal v ljubljanski
Univerzitetni klinični center.
M.A.
Umrl po petih dneh
Sedemindvajsetega aprila
ponoči se je na lokalni cesti
v kraju Šibenik pripetila nez-
goda, v kateri sta bili dve ose-
bi hudo telesno poškodovani.
Po lokalni cesti je iz smeri
Jakopa proti Šentjurju vozil
neregistrirani osebni avtomo-
bil zastava 750 voznik Božidar
D. (17) iz Šentjurja. Ko je v kra-
ju Sibenik pripeljal v desni ne-
pregledni ovinek, je zapeljal
v levo na neutijeno bankino in
travnat nasip, kjer se je vozilo
pričelo prevračati v dolžini 17
metrov. Voznik je med prevra-
čanjem padel iz vozila in se pri
tem hudo telesno poškodoval.
Hude telesne poškodbe je utr-
pel tudi sopotnik Ivan Romih
(22). Oba so prepeljali v celjsko
bolnišnico. Voznik Božo D. je
22. maja ob 14.55 uri zaradi po-
sledic nesreče v bolnišnici
umrl.
Umrl v bolnišnici
Prometna nezgoda, ki se je
pripetila 30. aprila zvečer
v Praprotnem, je terjala člo-
veško živ^eige.
Iz smeri Zidanega Mosta je
proti Sevnici vozil osebni avto-
mobil Marjan Lapuh (46) iz
Brežic. Ko je pripeljal v naselje
Prapretno, je nenadoma preč-
kal vozišče pešec Jakob Kožar
(74) iz Vrhovega. Voznik La-
puh avtomobila ni mogel pra-
vočasno ustaviti, zato je trčil
v pešca in ga zbil po vozišču.
Hudo telesno poškodovanega
Jakoba Kožarja so prepeljali
v celjsko bolnišnico, kjer je 6.
maja ob 16.10 uri umrl.
Vozilo obrnilo na
streho
v Nazarjah se je 1. maja zju-
traj pripetila nezgoda, v kate-
ri je bila ena oseba hudo po-
škodovana, gmotna škoda pa
znaša okoli 40 tisoč dinarjev.
Iz smeri Nazarij je proti Gor-
njemu Gradu vozil osebni avto
Simo Miljanovič iz Lok pri Mo-
ziiju. Ko je pripeljal iz blagega
levega ovinka, je z desnima ko-
lesoma zapeljal na bankino in
na okoli pol metra visok ob-
cestni nasip. Takrat je reagiral
tako, da je krmilo sunkovito
zasukal v levo, pri tem pa se je
vozilo prevrnilo na streho. Mi-
ljanovič se zdravi v celjski bol-
ninici.
Nesreča v Velikem
Širju
Na magistralni cesti v kraju
Veliko Sirje se je 30. aprila
zvečer pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hu-
do telesno poškodovana,
gmotna škoda na vozilih pa
znaša okoli 30 tisoč dinarjev.
Iz smeri Rimskih Toplic je
proti Zidanem Mostu vozil to-
vorni avto Hasim HukoUi (28)
iz Slovenj Gradca. V kraju Ve-
liko Širje je pripeljal do dveh
osebnih avtomobilov, ki sta se
ustavila ob desnem robu ceste.
Ker zaradi mokre ceste Hukol-
li ni mogel ustaviti vozila, je
zapeljal na nasprotni vozni pas
v trenutku, ko je iz nasprotne
smeri pripeljala voznica oseb-
nega avtomobila Viktorija Paj-
nič (49) iz Celja. Med vozili je
prišlo do trčenja, v katerem je
bila hudo telesno poškodova-
na voznica P^ničeva.
Vratolomna vožnja
Tretjega maja, malo pred
polnočo, se je v Celju pripeti-
la nezgoda, v kateri je bil ude-
leženec hudo telesno poško-
dovan.
Voznik osebnega avtomobi-
la Marjan Nemec (32) iz Mari-
bora je vozil skozi Laško, kjer
gaje ustavljala patrulja postne
milice, vendar se voznik ni
ustavil, ampak je peljal naprej
proti Celju. Na Polulah ga je
patrulja ponovno ustavila,
a Nemec vozila spet ni ustavil.
Nadaljeval je vožnjo po mari-
borski cesti, kjer je pri bencin-
skem servisu na Hudinji ugas-
nil in nadaljeval vožnjo proti
Vojniku. Ko pa je pripe|j
levega nepreglednega o»i
je zapeljal s ceste, podrlj
to ograjo stanovanjske hii
212 na Mariborski cesti,]
pa še trčil v hišo. Hudo tel
poškodovanega so ga prep
li v bolnišnico v Celje. Gni
škoda na objektih znaša(
20 tisoč dinaijev, na vozil
je škode za približno
čakov.
Usodna bankina
Na lokalni cesti v kraji
la pri Vranskem se je 4. i
zvečer pripetila nez|
v kateri sta bili dve oseb
do telesno poškodo
gmotna škoda pa znaša i
50 tisoč dinarjev.
Milan Reberšek (31) iz i
nika je vozil osebni av
smeri Teševa proti Selu. I
pripeljal v ostri levi ovira
zapeljal na desno bankin
trčil v drevo, nato pa seje
lo prevrnilo po strmini i
zagozdilo med drevesa ni
bočju. V nezgodi sta sel
telesno poškodovala sob
ka Jože Gornjak (21) izO
in Mirko Arh (32) iz Prap«
Vozilo na nujni
vožnji
v ponedeljek, 6. maj>
poldne, je prišlo do pro*
nezgode v križišču C<(
ulice in Dečkove ceste'
lju. Pri tem je bila ena C
hudo telesno poškodo«
gmotna škoda pa znaša'
90 tisoč dinarjev.
Voznik Branko Novak?
Gotovelj je vozil reševalni
žilo (uporabil je zvočne ir'
lobne opozorilne znake)
povi ulici proti križišču z
kovo cesto. Ko je pripelja'
maforizirano križišče,
gorela rdeča luč, zato je J
šal hitrost. V tem trenuB
je po Dečkovi cesti priP*
voznica osebnega avtoi«;
Vilma Dobnik (49) iz Cel)«
žili sta trčih, pri tem sej«,
telesno poškodovala sop^
v osebnem vozilu Dobi^
16-letna M. D.	q
SP. RECiCA r 63270 LAŠKO
(pri tovarni TIM)
tel. (063) 731-046 ^
NAKUP TEDNA:
~ moka tip 500 25 kg - 176 din
-	moka tip 850 - 6 din/kg
= 150 din
-	otje Zvezda I I - 19,90 din
-	Radenska 11 - 6,60 din
-	in ugodna cena vin
Delovni čast od 7.30 do 20. ure.
NOVI TEDNIK
- RADIO CEUE
Telefonske številke:
redakcija, naročnine,
oglasi: 29-431,29-438,
29-419, 29-409.
Direktna številka studia
Radia Celje: 21-250.
zavarovalnica triglav d.d
OBMOČNA ENOTA CELJE
Na sejmišču Golovec v hali A od 11. - 19. maja 1991
omogoča obiskovalcem sejmo sklepanje zavarovanj
pod ugodnimi pogoji:
10 % popusta za nova zavarovanja polnega avtomobi'j
skega kaska	^	i
10 % popusta za otroška nezgodna zavarovanja
za življensko zavarovanje z valutno klavzulo ,
drugo mesečno premijo podari Zavarovalnica Triglav dA
Ker življenje potreb uje varnosI