ZA IZBOLJŠANJE UST A VaH Mn f«lk Vi liUaNArtds'-alin Vm h« b*al» NfcNM Mit«. ti ii GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki. OTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno otaovs aaročnl-no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako te niste naročnik, potljita en dolar sa dvomesečno poskusu j o. TKLKPHONE: CHrlsea 3- 1242 EmU*r4 mm 8irn< Ctmm lUtKr t*m*mr tla, IMS al Um PmI Offln U Nm Itrk. N. ¥, andmr AH »t Cwtn« +f March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 85. — Stev. 85. \ NEW YORK, THURSDAY. APRIL 13, 1939- ČETRTEK, 13. APRILA, 1939 Volume XLV11. — Letnik XLV1I. _______ ___ V JUGOSLAVIJA SKUSA OSTATI POVSEM NEVTRALNA Chamberlain še vedno verjame Mnssolinijn JUGOSLAVIJI JE BIL ZADAN Z ZAVZETJEM ALBANSKEGA OZEMLJA OBČUTEN UDAREC Jugoslavija j« odklonila pomoč Anglije in Francije. — Rada bi ostala nevtralna, kolikor časa je mogoče. — Edino jamstvo je resnična akcija velesil. PARIZ, Francija, 12. aprila. — Jugoslovansko stal išče je še vedno neznano v sestavljanju skupne fronte proti totalitarnim državam. Četudi je Jugoslavija vsled okupacijo Albanije med vsemi državami najbolj prizadeta, vendar sc kaže skrajno mirno in brezbrižno in ne samo za vprašanja Londona in Pariza, temveč tudi z ozirom na izpraševanja držav Balkanske antante Uradna Jugoslavija je sprejela v dobri veri zatrdilo Italije, da je zasedla Albanijo samo zato, dr» prežene kralja Zoga in z ozirom na Jadran ni proti Italiji zavzela nikakega izpremenjenega stališča. Jugoslovanska vlada je odkrito povedala, da ne bo ničesar ukrenila z ozirom na okupacijo Albanije in di* se tudi ne bo pridružila bloku proti agresivnim državam. Jugoslavija je celo odklonila zaščito in jamstvo Anglije in Francije. Jugoslavija se je sicer delno mobilizirala in je bi lo na meje poslanega nekaj vojaštva, toda vlada je izjavila, da se v tem času ne mara zaplesti v vojno, temveč da hoče ostati strogo nevtralna, dokler bo mogla Iz tega je razvidno, zakaj Jugoslavija ne misli mnoge o jamščini Londona in Pariza Grški, Tur čiji in Romunski. Zaradi jugoslovanskega stališča je tudi ovirano mrzlično delovano Anglije in Francije, da bi združila v močan blok države Balkanske antante. V sedanji krizi ste posebno dve stvari zelo pomembni. Ravno tako, kot pred 25 leti, pomeni tu-''i sedaj oblast nad Balkanom — oblast nad vzhodnim Sredozemskim morjem; 2. Srbija, ki je bila prvo bojno polje v svetovni vojni, je sedaj, ko je Italija osvojila Albanijo, takorekoč razorožena. In to je bil Mussolinijev poglavitni povod, da je vpadel v Albanijo. Pod temi okolščinami je stališče Jugoslavije v sedanjem položaju popolnoma razumljivo. Jugoslavija se ne bo ganila, ker sc ne more. Jugoslovanski krogi tako v Parizu kot v Londonu priznavajo, da se je sovraštvo Jugoslovanov proti Nemčiji in Italiji vsled zadnjih dogodkov ppvečalo. Toda Jugoslovani imajo le malo upanja, da bi se bilo sedaj mogoče izogniti vojni. Toda, ker se nahaja Jugoslavija med obema državama osi Rim-Berl in in ker hrvatsko vprašanje še vedno ni rešeno in se v njenih mejah nshaja nemška narodnostna manjšina in se tudi med Macedonci pojavlja ne* ^adovoljnoet, je jasno, da Jugoslavija ne more zavzeti odločnega stališča. Toda vročekrvni nasprotniki jugoslovanske vlade se pričenjajo zgrinjati okoli vlade. Usoda Ceho-slovaške je zelo pretresla hrvatske voditelje. Di. Vladimir Maček danes ne pravi več, kot pa je izjavil pred nekaj tedni, da bodo Hrvatje poklicali na pomoč, če treba, tudi kako drugo državo, da pridejo do svojih pravic. Navzlic temu pa ta problem še ni rešen, in napake, ki so bile storjene v zadnjih dvajsetih letih, še vedno dajejo povod za needinstvo, ki razjeda državo. Stališče Jugoslavije pa razburja njene prejšnje zaveznike iz dveh razlogov. Strategjčno ie Jugoslavija zelo važna za Anglijo, ker je soseda Grške in je blizu Egejskega morja Ako ostane Jugoslavija nevtralna, bo Mussolini, ako hoče prodirati še da- POGAJANJA NA MRTVI TOČKI Lewis prvi, da so premogovni baroni zakrivili veliko lopovščino. — Zalog mehkega premoga bo kmalu zmanjkalo. V pogajanjih med United Mine Workers in zastopniki lastnikov mehkih premogovnikov se j«* pojavil zastoj. Vse kaže, po-i a zamet i in skleniti pogodbe, ki bi bila kolikortoliko ugodna za obe stranki. Po včerajšnjem sestanku je rekel John L. Lewis, predsednik United Mine Workers, časnikarjem : — Lastniki premogovnikov so Morili nekaj nczaslišnega. Dne I aprila so izprli 320,1100 premoga rje v, da .so l»ili slednji pripravljeni sprejeti vse njihove pogoje. Zastopnik premogovnih baronov (Hiarles O'Neil je pa seveda zvracal vso kri \ t rijalni vojni, ne bo zastrajkalo samo ;{20,000 inajnerjev, ki jih je vezala i »o godba, pač pa tudi 150 ti-oč njihovih tovarišev po za-padnih poljih mehkega premoga- — Naši delegati, — je dostavil Lewis, —*bodo danes bodici skušali pogajanju da gotovega dne odgoditi ali jih l>odo pa popolnoma prekinili. National Bituminuos Commission naznanja, da je nako-paneka 38 milijonov ton mehke ga premoga. Dežela ga |>ora*>i vsak teden osem milijonov ton V slučaju stavke bi premog;* kaj kmalu zmanjkalo. TUJE VOJAŠTVO BO OSTALO V ŠPANIJI Franco bo dne 2. maja vprizoril slavnostni pohod v Madrid. — Nemških in italijanskih letal ni več na Španskem. BURtiOK, Španija, 12. aprila. — Iz glavnega stana generala Franca |*oročajo, da nemški in italijanski vojaki, ki o se borili na strani naeijonalt-1 .-tov, ne bodo še tako kmalu po-' slani domov. — Položaj je siičen jioloža-ju jm> svetovni vojni, — je rečeno o ugotovilu. Tudi po svetovni vojni so ostali zaveznišk vojaki še precej časa na francoskem bojišču, kajti s skleni t vi jo premirja oziroma miru njihova naloga še ni bila kon-; čana. Slično je sedaj ua Španskem. Dne 2. maja l>o vprizoril general Franco slavnostni pohod v Madrid. Pohoda se I »odo udeležili tudi nemški in italijanski vojaki, ki so svojim juna štvom in vztrajnostjo dosti pripomogli k zmagi naeijonali-stov. ALI BO RUSIJA ANGLIJA BO NAJBRŽ PRIZNALA POMAGALA I ZAVZETJE ALBANSKE DRŽAVE ROMUNSKI? Anglija je radovedna, kaj bi storila Rusija, če b i Nemčija napadla Romunsko. — V ponedeljek se bo odločilo. ALBANSKA KRALJICA PRIZNANJE SLOVAŠKE BRATISLAVA, Slovaška, 12. aprila. — Do sedaj so neodvisno slovaško republiko priznale naslednje države: Nemčija, Madžarska, Poljska in Vatikan. CEHI HOTELI UMORITI HITLERJA LONDON, Anglija. 12. apr. Anglija j«' vprašata rusko vlado, če bo pomagala Romunski, ako jo napade Nemčija. Neiih-ija je >tavila Romunski precej težki' zahteve, nakar je ifomunska vprašala Anglijo, «~e >e lahko zanese ua njeno pomoč v slučaju, da l»i nemške .zahteve zavrnila — če ne dobi tega zagotovila, pravi Romunska — bo prisiljena .sprejeti nemško prijateljstvo in v skrajnem slučaju tudi nemški protektorat. Romunska j«* s|M»ročila Veliki Britaniji, da je njeno >ta-lišče silno težko. Ob transvlvanski meji je 7< H m MM) madžarskih vojakov. odpreta svoje diplomatske zahteve, da Italija preneha s svojim razmahom na Balkanu in odpokliče svojo armado iz Španske. Pod tajnimi povelji so bile ATKNK. (iiška, 12. apr. — Alban>ka kraljica Gcraldina je še vedno nevarno bolna. Leži v bolnišnici v lunis>i, kamor so |M>klicaIi nekega znanega š|M-eialista iz Berlina. Kraljica, čije mati je bila Amcrikanka. je stara šele dva- hojne ladje poslane na strate-indvajset let. Njen oče je neki j giene točke v Sredozemlju ter madžarski grof ali baron. Pred , zlasti ob vhodu na Jadran. tremi leti je bila v Albaniji na Jiekakš-nih ogledih, in takrat sta ^e > kraljem Zogom domenila. Pri )*»roki >ta jima bila za priči dva visoka italijanska državnika. Prejšnji teden je porodila >i na. Dva dni po porodu je morala vstati iz otročje |w>stelje Medtem pa skuša Chamberlain od Mussolinija dobiti jasno za gotovilo, da ne bo ogrožal neodvisnosti Grške. V zvezi s tem s»o naslednji najvažnejši dogodki: 1. Kralj Jurij je prekini! svoje velikonočne počitnice in in pobegniti na kiui poslanikom Ivanom Vročine ima nad Maisklm glede ruskega stališča EDEN BO NAJBRŽ CHAM BERLAINOV NASLEDNIK. LONDON, Anglija, 12. aprila— Angleški institut za ugotovitev javnega mnenja poroča, da bo postal Cham beri a i nov naslednik najbrž Anthony Eden, bivši angleški vn&nji i minister. Pretežna večina an gleške javnosti je zanj. LONDON, Anglija, 12. a prila. — List "Daily Mirror" pravi, da je več Cehov nameravalo umoriti Hitlerja, ko ji govoril v Wilhelmshavenu, da pa je nemška tajna policija izjalovila njihov načrt. Aretira,-uih je bil l> Cehov. ki >o imeli pri sebi revolverja. Dva Čeha. ki sta bila tudi zapletena v za-ioto, pa sta i»obe«nila na Ile-lamlsko. Kot pr.ivijo policijske oblasti, je šest Čehov, ki >o bili aretirani .priznalo svojo zaroto. (iilliniiiinaiiiitjiiiiiaiiiii, .iiin-m;;, ..iiimiii, ................................................ Naročite se na "Gla* Naroda," najstarejši slovenski d~*,/nik ▼ Ameriki. ■m»h|,mimi.h,,7,7^11.,,i||m,i..i..,l|,(,-,iitim |iuiiaiitil||iiiui>iiii!|iiii|l|iiii«-to morali iz svojih bis in iz javnih poslopij cm 1st raniti slike kralja Zoga. Njegova slika mora biti nadomeščena > sliko Mussolinija ali pa italijanskega kralja. VOJAŠKI UKREPI POLJSKE. )je proti vhodu, imel zato dvojno moč, poleg tega pa je jugoslovanska armada najboljša na Balkanu. Četudi Jugoslavija nima velike bojne mornarice in zračne sile, so vendar jugoslovanski vojaki dobro izvežbani in so zelo hrabri, kar so posebno pokazali v svetovni vojni. Nikakega vprašanja pa ni, na kateri strani bi bila Jugoslavija pri volji bojevati se, todo na vsa vprašanja iz Londona in Pariza je vlada odgovorila, da pozna jamščino samo v dejanski akciji. Jugoslavija pričakuje begunce. BKOORAD, Jugoslavija, 12. tiprila. — Poročila z meje naznanjajo, da se Albanci še vedno upirajo Italijanom, poseb no po gorah in v dolini reke Mati. Albanci so celo izstrelili en italijanski acroplan. Jugoslovanske straže ob albanski meji si> bile povečane, tla skrije za red, ker l>odo Poljski politični krogi smatrajo. da j»* pofKihioiua mogoče, da Nemčija postavi Pol>ki zahteve glede (olau-ka. Vendar z ozirom na sedanji politični položaj. V Sredozemlju >e na hajajo 4 ruske bojne ladje, toda ni gotovo, ako bo Rusija stopila v blok proti agresiv-: iiim državami. 3. S svojim odločnim nastopom je Anglija pridobila večino majhnih držav, da so se ji pridružile, zlasti če jim ni mogoče obdržati nevtralnor-ti. 4. Anglija se je sporazumela s Turčijo, da bo napadla Bolgarsko, ako bi Bolgarska napadla Romunsko in Grško. ."j. Francija je zadnje tri tedne poklicali pod orožje 4i>0 tisoč vojakov in ima sedaj ar- i;:, i v i mado l,(io0,000 mož. mislijo, da Nemčija ne ik» u|k»-i 4. . ' ... . ......- .!_..• . . ■ . I o. Diplomatski dopisni k lista "Mam*hester Guardian" |>or ča, da ste se Italija in Nemčija sporazumeli, da si razdelito Jugoslavijo; Nemčija bi vzela Slovenijo in Hrvatsko, Italija pa bi gospodarila nad dalmatinskim obrežjem. grabila v sedanjem (MJložaju \ katerem .^e Poljska nahaja, no benih prenagljenih korakov. Na d migi strani čutijo, da so Poljaki postali odločnejši za odj»or. če bi >e jim skušala vze-lti njihove znane pravice na gdimtko luko. Ura Ini krogi ni1 skriva »o dejstva, da je ]> >1 jska vlada storila varnostne ukrepe, da zavaruje e vče» raj pojavili v bližini Ohridske-j ga jezera. Italijanski častniki] OBISK ______________ V našem uradu se je zglasil in vojaki so se bratili z jugo-, fMr. Rad«»lav Odžič, glavni slovanskimi stražami. |r.astormik North German Lloyd Hamburg America BEOGRAD, Jugosavija, 12. aprila. — Nemško poslaništvo v Beogradu je odločno zavrnilo poročila, da je nemška armada zbrana na južni avstrijski meji ob meji Jugoslavije. .... ..... 14 Vsa ta poročila so ne res. ško-pol j- in l>ovdarjamo, «la Nem- čija proti Jugoslaviji nima ni kakih vojaških namer," izjavlja poslaništvo. 4'Ravno nasprotno: Nemčija želi, da je Jugoslavija močna in edina." VROČINA V LONDONU LONDON, Anglija, 12. apr% Opoldne je kazal toplomer 70 "za nekaj dni in ker kliče i» inj. Moški so hodili hrez\- Zagreb nujni posli, mora Ž« in namourg America paro brodne črte za Jugoslavijo z glavnim uradom v Zagrebu. V Ameriko je prišel samo , ^ kličejo stopinj. Moški so hodili brez.v Zagreb nujni posli, mora že sukenj. Parki so bili polni, in jutri odpotovati « parnikom nekaj ljudi se je že kopalo v .Bremen. kopališčih na prostem. I Kličemo mu srečno pot! ^ Ako Vas zanima le-po čtivo, naročite si ^ Slovensko - Ameri-^ kanski Koledar za & leto 1939. RBflDA"-NifT. januarja 1!*.*K) to tudi jasno priznal, ko je rekel: "Xomeija se dobro zaveda, kakšna usoda raka Nemčijo, če bi se katerikoli skupini držav posrečilo uničiti fašistično Italijo." Državnika sta nato ugotovila, tako nadaljuje Ansaldo, ž njo, kaj je njena bodočnost, kaj nj»-na varnost. Semkaj spada pred vsem materijal jugoslovanski, to se pravi njeni narodi. Dosti se piše tudi o tem, vendar je kaj malo re-mice. Za dokaz naj vam navedem tnal člančič. poslan od hrvaškega advokata Jeliča na tukajšnji dnevnik News, kateri inm skoro tri mi čita. ki misli in ki sodi. Vsega tega ni med nami. Zato imajo razni demagogi tak uspeh." Na misel mi pride še en dogodek, ki se .je vršil pri našem društvu Slovenija. Imamo namreč dobro polovico Hrvatov. Po neki seji smo začeli njena moralna sila in kot prva •/rfev je padla f1eho-Slovaška. Enako vlogo voditelja je igral pokojni Aleksander pri balkanski autami. katera je bila proglasila geslo: Balkan Bal-kaneem. Ta zveza je )>ostala tako rahla in »laba po njegovi smrti, da je enostaVno molčala — ko je Mussolini prišel na to stran jadranskega morja in zavzel Albanijo. Tako je naša ljuba Jugoslavija največ po lastni krivdi ■danes osamljena, irposfavlje-na na vseh konceh in brez pravega zaveznika. Ves njen Obstoj je odvisen o«l dveh moc-emcev in Tta- dt bati rati o Jugoslaviji in nje- n\h >0sedov — N nih razmerah. Oni so trdili,j |j jam v. kakor SO Slišali, jaz sem jim po- y ko)iko bo to iznr.ii() namd ja-njeval po svoje, kakor ra- jugoslovanski, je te/ko reči Mirnem .sam ta vprašanja. Bi-;Te dni se vrše pogajanja z dr. la je seveda razlika kakor noč Mačkom — advokatom >eve-,r) da — ki je dedič pokojnega resničnem* ljudskega voditelja . Rad tea, dedič zato, k e»- ima Ra- e informacije. Imenovali|jičevo hčer za ženo. Problem so nri Kresiča in njegov list, Kar mi pride na misel, da jih vprašam, twlkod imajo tak naj bo že narod, trgovina ali država. Pri na* se pritoŽuje-mo, da \*<-l i k i kapital vno-llje malega, da mali trgovw izginja — obrtnikov pa že dolgo ni več. Zato je čudno, kdo je malim narodom in državam zavezal oči tako, da ne vidijo toda ča--a in ne slutijo nevarnosti, ki jim preti. Je naravnost smešno. da bi mogla živeti državica z nekaj milijoni, ko vendar volno, da nikamor ne more. Peter • • • • Zgaga RESN'I(\VA ZGODBA Ženskam je zelo všeč moški, ki se zna spretno bahati in pretiravati. ( imveejo neumnost ji 1n»š treba nobenega posebne- nakvasil, tem bolj ti bo ver-ga modrijana, da je izprevidel. jela. kaj pomen ja današnji Balkan Čimbolj skrivno-1 no boš lain njegove razmer,-. Lahko gal, temholj bo norela za te potegneš «-rto na zemljevidu |KJj ,M] ^rtwlskj. do Japju^ke., Tako se j,-zgodilo, da je pri-pa ne bos zadel nit, ene kralje- šel v neko malo mesto tuje, v,ne l oj b pa na Balkan in ki j(1 imo, noknj našel j,h kar p,-t. In še{v svojem obnašanju, nekaj ve«* ee <) vsaj toliko. poznate tiste, od kate- lrK)r^ ^ 7 njirn onkrat som nh ročen«> in neporočene, so pa š|e za njim, ko? gredo mnšiee za galouo sla«! kega mošta. Enkrat je pripovedoval, da pomenja -i«* bil v Južni Ameriki, drug!«" i • i • ' ~ t o i 5 ma- j Je kvasil, da je bil na Kitaj skem, trHtjič je lagal, da j«* hi i v Afriki in «la je glavar vel: znademo, da ste vi učen čo-vjek.** ^ Tn če vam kot tak rečeni, aše ^tališče napačno?"* Par jih je zmajalo z ramami, eden pa se je oglasil: "(Ona nežna i no." "To je zanimivo, ker kaže da narod ni še tako daleč, da bi mislil in presojal sam. pač ^ Pa^ta, med njimi in te- pa gre slepo za svojimi votli- ,,ani»,»' velevlaogo(tba in vse- ka zveza brez Aleksandra. Ker bi takoj radi Jugoslavijo ptfžrli Nemci in Italijani, bi bila zaenkrat v i«diko varna. ker tvori jez med obema. Resniea je namreč ta, da Italija hi ne mogla dopustiti, tla o«l vsega sveta. Kakor da je Pri<1° Nemčija «lo morja. To Avstralija, koder ni drugih problemov, kakor voda in zajci. To stanje se je jako poslabšalo z smrtjo kralja Aleksandra, kateremu mora priznati njegov največji načelni nasprotnik, da je bil k-ij spreten in vspesen diplomat. On je bil duša male Antante, katera ni imela po njegovi smrti nobenega pravega voditelja več. Stojadinovič je bil sicer vselej zraven, ko je zborovala antanta, toda vedeti je treba, da je on prišel v vlado takorekoe brez vsake stranke in da ni imel iizpočetka drugo naloge, kakor izpeljati nove volitve. Porabil pa je priliko, ko je bil na krmilu, da je začel zbirati pristaše okoli sebe in *šele ko se .je čutil dovolj močnega, je razpisal jiove volitve, polna štiri leta kasneje, kakor bi bil moral. Kot tak seveda tudi ni mogel i graft i tiste vloge pri mali Antftnti. Zlomila ' se j« je važno, zakaj Italija je tako-rekoč. odrezana od ostale Evrope. Sama je dolg polotok, ki se le na severu drži Evrope. Toda ta sever je tako gorat in naravno zavarovan, da ni niti zaeno železniško zvezo prostora po naravnih potih. Edini «tik4 ki ga ima Italija z Evropo, je preko Trsta oziroma njegove okolice. Da bi «si pustila zapreti ta stik s tem. da pusti Nemčijo do morja, to bi pctnienjalo za Italijo izgubiti vso moč na suhem in na morju. Dokler bo torej zveza Mus-solinija s Hitlerjem, je po mojem uihenj-u Jugoslavija dokaj varna. Ker pa ta zveza ne more biti večna, pride lahko* to vprašanje vsak čas na dnevni red. Kaj hočemo? Kdor hodi odprtih oči po svetu, vidi lahko, da je danes doba velikih kombinacij, velikih podjetij in velikih narodov. Vse, kar je. majhnega, hira ali umira, pa "nekaj podobnega napraviti nr Balkaini? Jugoslavija, Albanija, Orškn. Turška, Bolgarija, Rum unija in tudi t »grška zra ven hi bila haš celota, s kat«'i«f hi <<■ n«' «lalo pometati kar takoj. O taki zvezi hi se dalo govoriti, ee hi n«' bilo — kra-Ijev. Ljubi moji. to je problem. Zgodovina ne pozna dosti slučajev, da se je kak kralj vdal. odpovedal, ali -s«* umaknil kar sam od -sebe. Sl<-dnji je izkuša! hiti in p«>stati še nekaj več. In tako j«- o>tal Balkan z našo Jugoslavijo vred gmajna, kamor lath k o vsak ča- pri«l«\jo pastirji večjih in močnejših narodov .s svojimi čredami. V takem položaju vse male «lr-žavice in ,ne samo Jugoslavija. In .'♦«' pojdejo stvari naprej, kakor no se začele, jaz jim n«-vidim rešitve. Nikdo mi ne more dopovedati. «la s«> Nemci zadovoljni z mejami kakoršne so «lane<. I^'p«> vns prosim, nekaj ur do morja, do tistega morja, do kateregji drže železne ceste, pa da bi ne silili tje? Z vsakega višjega hriba vidi Hitler lahko morje, ki je naj-,-tarejsa cesta v ves svet. In Mussolini *. Najprej je pograbil Albanijo Kdor zatrjuje, da 'bo kdaj > tem zadovoljen, se jako moti. [talija ima jako malo «lobre zemlje. Kar ozrite se enkrat za zapadno o-balo italijansko, pa ne boste videli v vsi njeni dolžini niti enega mesta. V.sa kaj prida Italija je na severu v milanskih nižinah p«»«l Alpami, jm»-tem pa gre ozek trak ob vzhodu obali, ki j«- polna nu^t in vasi. Jugoslavija pa ima zelo dobro zemljo, ki bi s<» prilegla Italijanom in Nemcem. Ima bogastvo v gozdovih in rudah, česar Italija nima. Tudi Nem čija je dokaj revna na tem, Tn z vsem tem je prilika malega soseda, katerega se z modernimi tehničnimi napravami kar povozi. — In Jngo slavi ja je z drugimi balkanskimi državami taka prilika in tak sosed. moglo»kega zamorskega plemena. S -GLAS NARODA" 8 p pošiljamo v staro cio- | || movino. Kdor ga ho- h 4 če naročiti za svoje ^ p sorodnike ali pri jate- 5 e Ije, to lahko stori. — S f Naročnina za s t a r i J I kraj stane $7. — \\ J Italijo lista ne poši- | | lj»mo. ^ — Ta j«* pa ti«", — so si mi si i le njegovTe diičiidovalke ii so kar tekmovale za njegovo ljubezen. — Kako je bilo v Afriki?— so tiotele vedeti. — Oh, zlata toliko, da nisem vedel, kam ž njim, in zamor "kili krasoti«- s«mu imel na osta janje. Ženska je v Afriki bi«? go brez cene in veljave. Žen ska mora biti sužnja svojemu možu. In čudne, skoro neverjetne navade imajo tam doli. nubil. Uslišala ga je, rese leč se že vnaprej, da bo dobila takšnega junaka za moža. Prijateljice so ji zavidale, kregati se pa niso hotele ž njo, misleč, da jim ho pri tej ali oni priliki razodela Še kakšno -krivnost iz njegovega skrivnostnega življenja. Poročila sta se. Vse stroške je plačala nevesta, kajti ženin se je izgovarjal, tla prodaja njegovega po sestva v Južni Afriki še ni in še ne ho tako kmalu končana. Tudi poročno obleko mu j«» kupila in plačala za poročno pot ova nje. Dva meseca sta potovala. Njene prijateljice so nestrp 110 čakale njunega povratka. - In vrnila sta se. Ona ničkaj dobre volje. Obsule so jo in jo zabele spraševati o tem in onem. — Moj hiqž je velik kava lir, — jim je pri]K>vedovnla. — V fini družbi se zna izborno obnašati. Dosti jezikov govori, krasno pleše, poje in igra klavir. Tudi nekaj denarja ho «lo bil iz Afrike, pa vse to je stranska stvar. Toda... Mlada žena je nmolknil« in se zamislila. — No, kaj si mislila pove-^ dati? — so silile v njo. Po kratkem obotavljanja jo rekla : — Toda zdi se mi, da je tisti dve svoji ženi v Afriki po-nedolžnem usmrtil. . . k * . M , e ',„>■ M. "G LAS NA K O D A"—New York Thursday, April I 3, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILI Vesele in žalostne vesti iz slovenskih' naselbin POROČILO IZ PITTSBURCHA, PA. Povsod pravijo, da j«* Vesna v deželi od 21. marca jaz som pa dobil te dni drugo mnenje, ko «em videl vse zasneženo kakor o Božiču, ne kakor o Veliki noči. Izgleda, kot da so pomlad mrzli vetrovi pregnali z dežele. Velika noč in .sneg, to skoraj ne spada skupaj. Danes, ko to pišem, je veliki j>e-tek, in bi bilo treba že nekaj zelenja na vrtu, pa vse .sneg pokriva. Pa saj ne bo dolgo, ker ima solnce že precejšnjo veljavo. Solata je že tako lepo pokukala iz zemlje. Strni mislil, da jo borno za Veliko noč že imeli, pa glej ga, zlomka, y,e cel teden slana pritiska. Darn« smo pa za nameček še sneg dobili. Torej s solato ne bo nič. Treba bo regrat poiskat. Pa to je f^amo majhen zadržek v naravi, kateri bo kaj kmalu popravljen. Mogoče, ko boste te vrstice čitali. bo že lepo in toplo spo-mladfvo vreme. Vsaj upam tako. In ne bo dolgo, pa bomo spet vaibljeni v prosto naravo na piknike in druge zaibave v naravi. Spondad je torej tukaj. Na* rava se prebuja v novo življenje, in tudi v človeških srcih bi se morala zbuditi enkrat pomlad in veselje do življenja. Pa kakor izgleda, pomladni dnevi narm ne prinašajo za-/eljenega veselja in sreče. Ravno nasprotno. Na vseh straneh se dvigajo veliki in črni oblaki vojnih grozot. f?e ne direktno tukaj, pa onstran luže, kar lahko potegne tudi nas v vojni vrtinec. Direktorji z vso brezobraznostjo in nosrairtnofltjo drvijo in ne bo prej mirovali, dokler ne pahnejo S|>ct ve« svet v .svetovno klanje. Tukaj v Ameriki imamo pa zopet delav. nemire in nesloge, tako da se nehote človek vpra-fca: "Kam pa drvimo s tako divjo in blazno naglico, da nam skoraj zadnja kolesa prva pretekajo?" Ljudje božji, kje kako in "kdaj se bo to končalo? Mislim, da ga ni človeka, ki bi to v«aj približno vedel. V vrtincu današnjega pehanja in drvenja se vsi narodi, mali ali veliki, borijo za narodno priznanje in svobodo, toda mali narodi je na žalost ne dobijo, ampak še to, kar so imeli, lwxlo }kh1 močnejšim pritiskom izgubili. Na pobudo in poziv našili tukajšnjih zavedenih mož flino se tudi mi Slovenci v Pitts-burghu, Pa. in iz bližnjih naselbin zdramili iz našega narodnega spanja. • Pred enim mesecom so bili poslana vabila ali nawnanila na vsa društva v mestu in okoliči. Naj vsako društvo izvoli enega delegata za na konferenco, katera naj se vrši v Slov. l>omu na 57. cesti v Pittshur-ghu, Pa., v dosego sporazuma, da se priredi Vne^l ovansk i dan enkrat to leto. Odziv od strani društev je bil splošen in ja-ko razveseljiv, ker nas se je zbralo fifJ po 'številu dne 2. apr. popoldne. Na tej seji nam je pojasnil začasni t hI bor, da imamo lahko Vseslovanski dan S. julija, to je v soboto na West View Parku, ker drugi prostori in dnevi so že vsi oddani. 40'l ETNO PREISKUŠNJO VELIKA PRIREDITEV NA OSMI V NEW YORKU IMA T UGO S LOV AN S K A J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA je bilo odobre-začasnega od- Vsost ransko no pri[K>ročilo bora. S tem torej naznanjam vsem Slovencem v mestu in bližnjih naselbinah, da se nepristransko udeležijo tega velikega dne. Program in kažipoti bodo pozneje objavljeni. Pokažimo tudi mi Slovenci svojo zavednost in enkrat skupno nastopimo, da pokaižemo javnčvtfi, kdo smo in da ne bodo tisti, kateri so se zavzeli za tako lepo in hvalevredno stvar, razočarani nad našo brezbrižnostjo, Po- KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti. Kampanja v mladinski in odrastli oddelek odprta do 30. junija, 1939. Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. 'Prihodnjo nedeljo 1(1. aprila, bosta priredila oba pewska zbora slovenske far«' sv. Cirila V New Vorku velik koncert v cerkveni dvorani na Osmi ce-,sti ((»2 St. Mark's Place). Predolgo je že, odkar smo slišali naše krasne slovenske pesmice v naši dvorani in zato vem. da bo ta novica marsikoga razveselila. Program tega koncerta l>o-ste našli na drugem kraju tega časopisa, le poglejte, kako zanimiv bo ta program. Poleg naših dveh cerkvenih zborov, nastopi tudi TanUburaški zbor iz Brooklyna, ki smo ga večkrat slišali na radio. Zelo zanimiva točka je "piano stylo", ki jo bo igrala Mir-> Elizabeth Meitzen, To bo prvikrat, da bo Miss Meitzen nastopila v naši dvorani. Miss Meitzen, ki je hči znanega Frank Meitze-na na 74. cesti, je že večkrat (igrala za radio. Naš znani tenorist Charles Ouardia in naši priljubljeni so-listinji. Miss Archill in Miss Betty Sli ubel bo-•ta zapeli le|n* domače pesmi. Torej vidite, kako bogat je naš program. Po programu se začne ples in prosta zabava. In kakor je navada v naši dvorani, bo vse dobro skrbijeno za jedi in pijačo. Da ne bodo kuharice imele preveč dela doma z večerjo, bo vam mogoče dobiti oknsno večerjo v naši dvorani. Za ples pa bomo imeli prav veselo slovensko muziko. Program se začne takoj po litanijah, to bo okro«; (J. ure. Vstopnina bo samo 25 centov. Prav prisrčno vabimo vse naše rojake k tej lepi prireditvi, in upamo, da -se vsi naši stari fa-rani iz New Yorka, Brooklyna in New Jerseva združijo z nami v veseli družbi prihodnjo nedeljo. Fant od fare. VABILO Prijazno ste vabljeni vsi Slovenci, stari Ln mladi od blizu in daleč na PLESNO ZABAVO 15. aprila 1939 katero priredijo slovenska •dekleta v ple>ni dvorani v \VTIvOOX, PA. Igrala bo izvrstna godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor. PROGRAM IN NA VABILO Veselico KATERO PRIREDI SLOVENSKA CERKEV SV. CIRILA V NEW YORKU V CERKVENI DVORANI :; s: :: 62 St. Mark's Place (8th Street), New York, N. Y. V nedriio,i;; APRTLA LUJ kaižimo drugim narodom, tla smo res Slovenci Torej zdramimo se enkrat, še je čas! Stalni odbor za Vseslovan-ski dan, kateri je bil izvoljen dne 2. aprila, je sledeči: Dr. Fr. Arch, predsednik; J. Spo-l<*r, tajnik; J. Dečman, blagajnik. Ker nimam naslova od odbornikov, jih bom drugič priobčil, če se ne bo kateri drugi oglasil. Ce pa kateri želi kakšno pojasnilo ,naj se obrne na Slov. Dom na .07. cesti v Pittsbur-ghu. Pa. Ta ni se bo lahko zvedelo za naslove za prej imenovanih odbornikov. Iskreno pozdravljam vse Slowwe in pa eitatelje Glasa Naroda. Michael Bali or. DRASLER PRO MOVER A N. Inženir Louis Drašler je bil zadnji teden imenovan za nadzornega inženirja vseh federalnih projektov v cleveland-skem distriktu. Poprej je imel Mr. Dralšler j»od nadzorstvom mestne parke in pota. SAMOMOR V JUŽNEM ILLIXOiSU. V Benid, lil., se je Frank Goličnik, star fWJ let in rojen v Rečici na Štajerskem, pred nekaj dnevi končal življenje. Njegov pastorek ga je našel obešenega v hlevu. Pred dvema letoma se je Goličnik priženil iz Paname na farmo Terezije Ferjančič. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Zapušča ženo in več pastorkov. —PROGRAM— L POZDRAV ........................ REV. EDWARD GABRENJA 2. a) "tiLOVENSKI VALČKI" b) "SLOVENSKI: POLKE" — BROOKLYN TA.MBURITZA ORCHESTRA (Vodi Mr. John Gerjovicbl 1 a) "RASTI ROŽMARIN" in "J* PA DAVI SLANCA PALA" b) ~OJ TA SOLiPASKI BOBEN" — CERKVENI MLADINSKI ZBOR ( Vodi J wry Kopriv«*. J t) A a) FANTASIE IMPROMPTU OP. 6« (F. Chopin) b) RUSTLE Or SPRING OP 32 (Chri*i»n Sindinf) — Piano Soli — MISS ELIZABETH MEITZEN tt. "SLOVENSKA NARODNA" — Sopran Solo — MISS BETTY SHUBEL «. "PESEM O FANTU" — Sopran Solo MISS MARIE ARCHUL T. "PESEM O DEKLETU" — Tenor Solo — MR. CHARLES GUARDIA K «7* "POZDRAV** b) "SLOVENSKA NARODNA" — CERKVENI ME&AN ZBOR (Vodi Jerry Koprirfek Jr.) lica se začne takoj po litanijah ob 5. uri pop. ZA PLES IGRA SLOVENSKA GODBA vstopnina 25 centov SMRT RADI NESREČE. Preteklo »sredo zvečer je v Clevelanrlu padel znani rojak John Habjan in .se pri padcu tako zelo poškodoval, da je umrl v nedeljo za posledicami. Star je bil 56 let. Ranjki zapušča bratranca Johna in antona Potokarja, ter sesirične Mrs. Gertrude Razinger, Mrs. Lužar in Frances Novi an. Pokojni je foil doma iz vasi Vrh pri Višnji gori, kjer zapušča enega brata in dve se«tr*. POZOR, ROJAKI! —„ _ Se vedno izdelujem in POPRAVLJAM VSAKOVRSTNE HARMONIKE BODISI NEMŠKE, KRANJ. SKE, PIANO, KROMA-TlCNE IN DRUGE — 2, 3, * 5 GLASNE Se priporočam za naročila: ANTON BOHTE 3626 E. 82nd St., Cleveland, O. _ MILWATJAKE XiOVTOE. Slovenski tednik Jugoslovanski obzor naznanja, da preneha biti tednik in odslej bo izhajal dvakrat mesečno. Za zrok nazadovanja navaja organizacijo JSPZ Slogo. ki noče zvišati prispevkov od članov za glaisilo. V sosednjem Shebovganu se je pri delu v tovarni mrtev zsrrudil na tla rojak Henrv Gruden, star 57 let. V Ameriki je živel 20 let in zapušča ženo in brata. V bolnišnici je pa umrl 70-letni rojak Paul Peieh. Druge podrobnosti o njem niso znane. SEMENA IZ JUGOSLAVIJE SMO ZOPET SPREJELI. — PlSlTE PO BREZPLAČNI CENIK. AU PA TAKOJ NAROČITE IZMED SLEDEČE ZBIRKE: S A LATA. listnata, najzgodnejša ^ S A LATA, zgodnja krhka glarnuta S A LATA, ljubljanska Zdenka SALATA, nUV-kasta gluvnaTa SALATA. polftiia velika ylavata ZKL.IK, fino okroglo zgoino belo ZKU1], ljubljansko veliko kasno KI »KKXJK, sreduji*d'»{;*o rumeno KORKNJE. rrliko kasno ni«leve PETK&IU, sladki s kcrcnom 1'KSA, rudija okrogla namizna REDKVICA, zgotlna fina rutlecu RADIO, za solato, sin.kolistnat EXDIVJA. rumena zg domaČi KI MAIIK, fina domala vrsta CiRAH, užiten v stroeju, visok KIŽ(»L, l»r»*z niti, nizek zelen FIŽoL, l»rez uiti, nizek rumen FIŽOL, visok zelen hri»z niti FIŽOL, visok rumen brez niti PARADAJZI, srednj'.'Vifliki rucle& CENA TEH SEMEN .IE 12c PAKET I^iliko kar izrežete ta oglas, [Hulčrtdte semena, katera želite in g:i nam vrnete z Money Ordruin iL naročilo bomo točno poslali. Sprejeli smo tudi novo zalogo direkt no iz Ljubljane pravega slavnega "BAHOVEC PLANINKA" ZDRWILNEGA ČAJA. To je svetovno slavno zdravilo za Uri, želodec, ledvice, jetra, žolč, čreva ter še posebno za ženske bolezni. CENA je: 1 škatlja $1.—, 3 Sk. $2.90 STEVE M0H0&K0 CO. 704 South 2nd Street MILWAUKEE, WIS. MIXNESOTSKE NOVICE. Oeor^e Simon, rudar z Elyja je nedavno iztožil vsoto $702.*) odškodnine od rudniške družbo Oliver Iron Mining Co.. k27 odškodnine, ker je banka poškodovala njegovo hišo, ko je zgradila rvojo poslopja zraven njegovega. Tudi banka se brani plaeati. POZOR ROJAKI V KAXADT. Rjid ibi izvedel, kje se nahaja moj prijatelj John Deržaj, U<*ma iz Dragatuša. Pred enim letom je bil zaposlen v Hardroek Gold Mine, (Jerald-ton.. Prosim cenjene rojake, ako kdo kaj ve za njegovo bivališče, naj mi sporoei, za kar T>om 7^1 o hvaležen. Ako pa sam rita ta ogla*, naj se mi oglari zaradi zelo nujne zadeve iz starega kraja. Math Butala, Tomfbill Gold Mine. P. O. Geraldton, Out. Can. GIJAK IZ WEST VIRGTNTJE. Zahvaljujem >e vam, ker 2iii rodno pošiljate easopis. Nisem po moji volji takorekor za boglonaj eel mesec prejemala duševnega prijatelja. Veste, ko pošta pride, hitro ovoj pretrgam, easopis v roke in naslov, oziroma ovoj, v ka-teroni je eiusopis, pa kar mimo-greh-reza, katera je umrla pred 10 leti. Gotovo bo Mr. Fr. Obreza ("ital ta dopis, ker niemm je vodi »=e, da ga je zadela kap. Padel je z vso silo na tlak s čelom in .si prebil čelo nad desnim očesom. Ste** je bil 5f> let. Doma je bil iz Žerovnice pri Cer'knici in v Ameriko ie dospel pred 30 leti. t V Clevelandu je preminul v Marine bolnišnici dobro poznani John Ross a; star 52 let. Rojen je b il v St. Vidu pri Ipa\. in je prišel v Ameriko pred 29 leti. Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik. (136 tsrani.) Kersnik je pisal t* Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cvkla-men" je ena njegovih najboljših povesti. MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard- Spisal Janko Kač. (117 strani.) Šta jerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 Cena $1-00 IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DIMA C. Spisal Jack Lon- MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dol>ot ko so začele graditi tovarne na Sta jerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 čar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 don. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-e:a pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1,00 Slovettle Publishing Company nQ L X S NA" B O D A"—New York Thursday, April 1 3,1939 r- 1 SLOVENE (YUGOSLAV)' DAILY OVA IJUBEZEN ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 21 ** Beaus^et," je vprašat W*hlrf 4'ali *te dovolj močni, da vzdignete Jožefi no in jo ]>e notranjih stopnicah odnesete V lljelJO .soIh*?*" Deficit ftoaus-et >e je trudo-nia skiomil in pohra! cesarico. VapoliMin mil je pomagal. Vzdignil jo je v naročje ter jo txi-neM'i, eesar je |wi vzel svečnik x mize, da mu svetil, iii od-pri vrata, »hI •katerih je vodil ozek, It'iiunt hinluik na mule r lopni«*'. Jožefi tut, ki j«* &lava -ioiu-la na rami go>|»«Mht de Beau* seta, ni več točili. Prefekt je mi-lil, da je nezavestna. Ko j*.* pa krenil |hi stopnicah nizdo! in >toril pri tem napačen korak, pri čemer j»* nehote sii--nil cesarico k sebi, um je Jo žcfina šepnila na ulio: "I'mikm'-iw iiu* .stiskate." I iiko jf £o*|mm1 ilc rU*au*>ct >poznal, oa živčii, napad ni r<>->n»čen in da lit treba hiti v .-krU'li za eosaričino zdravje. Nato «lo"*|»el klavrni iz prevod v pritličje in stopil v eesaričino spalnico. Jožefilio >ta položila na posteljo: Napoleon je zvonil kakor iz uma, da hi priklical njene ženske. Prepustili jim je --krit za gospodari eo in stopil z Beaussetom, ki' si je brisal potno čelo, v hi:-1 doar zraven spalnice. Napoleon je bil močno ble^i. Ta nastop ga je bil glolnoko pretresel. Z dolgimi koraki j;* I m m i i I »«iii ter tj.i kakor zver po kleti. Nazadnje je potr« -pljal Bcaihsseta po ramenu in rekel: 44Pravkar ste bil! priča mučnega prizora. Verjemite nit, da sem ves obupan... Toda h.-ritev mi je postala resna dol žno*t. Mislil sem, da je Jožefi na močnejša in bolj pripravljena. Pomilujem jo iz vsega srca... Na tifk izbruh njene bolečine nisem bil priprav ,jeii..." Težko je dihal, besede so se trgale iz. njega, in solze so mu tekle iz oči. Beausset je osu-}>el poslušal to cesarjevo priznanje. A že se Je Napoleon zbral in rekel: "Takoj iHikli-čite (Virvisarta! Pošljite pa žeta po kraljico Hortenzo, da bo materi v pomoč. Foiicheja i'i 4'ambaccresa naročite k meni. Dobita um* v moji delovni -obi. Pričakujem ju." Nato je hitro odšel, in ko je tekel po stopnicah se je gospodu do Beaussotn ?delo, kako da bi slišal pritajen ihtljaj. ZADNJI POSKTS Drugi dan sta imela Napo Icon in Jožefi na »azgovor, ki j*' nemirja silno r-izburil. Takoj nato je prišla llorten-za k materi in se začudila, ko jo je videla innoi?o manj pobito, da, skoraj mirno. To je iz* viralo iz tega, ker je bil ušel cesarju stavek, ki ji je pojasnil njegovo vedenje ter navdal z novim upanjem. Naj jc bila cesarica prejšnji dan št tako tjibupana — zdaj je spet mislila na (»hrambo. Hortenzi, ki je v velikem rn menem -atomi na blazini sedel« ob njenem znožju, je rekla: "Bonaparte je "bil proti meni zelo dober. Čutim, da me še vedno ljubi. Samo politični razlogi ga ženejo v ločitev. Neizmerno trpi zaradi tega in rad bi storil vse, Via n-I jo prizanese, če bi le našel sredstvo. — Nedavno tega je mislil, da ga je našel, toda os"l»a, od katere je bilo vse odvisno, ga je odbila. Vendar mislim, da bi bilo še moči govoriti o tem na-črto." Po tem srkrivnostnem uvodu Hortenzi vso Na- poleonovo misel, namreč, da naj bi se hlinila nosečo, on bi pa izdal otroka Marije Walew-.-ke za svojega. "Orofica pa ni privolila; naj bržt* si ni mogla misliti, da bo njen odpor prisil'! cesarja v ločitev. Bonaparte je rekel:-— 4 Vsega tega ne bi bilo, če bi bila gospa WaJew-ka pritrdila mojemu predlogu,,'' "Morda se men. posreči, kar je njemu iz|Kidleteio. Po vsem. kar s«« slišala o grofici, je dobra iu ne stremi ]ki tam, da bi me strmoglavila... (iovori-la b<»m z njo in jo pregovorila." Horteuzi pa 'a namera n> bila všeč. "Ljuba mamica,** je rekla z 0-laniiim glasom, "ali se vam zdi, da je ta korak združljiv i. vašiiu dostojanstvom f Ali ni ' nekoliko nepreviden.' (V cesar dnokrvnost. zve o njem — iu /vedel bo, saj i mu pride tu vso do ušes — I »o nejevoljen. Za to zdaj ni pravi trenutek." "Kaj morem izgubiti, Ilor-tfiiza— Njegov -klep je stor jen. Cambaccrcs ima že naročilo, naj stori prve korake. — Ako se zdaj ne od i oči m, je vse zamujeno." "A kako hočete to napraviti? Ali bo grofic,*, prišla, če jo pokličete ' — Kdo ve, morda je vaša nesreča tej ženski celo v zadoščenje? Kilo vam pravi, da niste ovira njenemu lastnemu častihlepnemu stre tuljenju !" "Morda, morda,'* je v skrbeh zamrmrala Jožefina, ".i prepričana nisem. .V tej ženski ni prav nič pustolovke. Ce bom govorila z njo, mi utegne postati prijateljica. — Nekoč 1-eiu jo slabo sprejela. Kako mi je danes žal! — A kje bi hibi mogla slutiti to nesrečo?" Kraljica nizozemska je molčala. (Misel na takšno zbližani«? ji je bila mučna. Jožefi na je upaia, da bo kraljica v svoji hiši omogočila snidenje z grofico. Zdaj je videla, ogled in se začutila še lioij o]tlašeno, kot je bila. Jožefi na je ohranila vso lila Toda kako naj jo doseže s svojim sporočilom? — Gospa de Remusat ni posebno zanesljiva, vojvodilija Abranteška je klepetulja, za komorniki in pažeti sledi Fonche. Sla je v svojo sobo in s svojo nepravilno pisavo napisala na list debelega pisemskega papirja z zlato obrezo, kakršnega si je naročala za osebno rabo: "Madame! Zadeva, s katero se obračam do vas, se vam zdi gotovo nenavadna, toda srce mi jo narekuje, in upam, da »pojde tudi vam do srca. Dogodki, ki se napovedujejo, zbujajo v meni željo, govoriti z vami. Ali bi se hoteli potruditi in me jutri o pol enajstih obiskati v gradu* Ker mqra o-stati najin razgovor tajen, vai prosim, da bi se prijavili po^ imenom madame Desvignes. "Sprejmite, gospa grofica, izraz mojih odkritosrčnih čuv-stev. Jožefina." Zopcčatila je pismo z zelenim voskom in ga dala odnesti h grofici Walewski. Ob desetih je cesarica čakala v svoji sobi. Kadar ni morala biti pripravljena, da jo pokličejo k cesarju, se je mnogokrat vse do poldne ukvarjala s toaleto. A danes je bila že davno vsa napravljena. Odslovila je bila častno službo ter poslala svoje ženske in roj dobaviteljev, ki so jo vsako dopoldne oblegali, domov. Samo bralka, gospa Ganzanijeva, o kateri je Jožefina vedela, da "Madame,'* je rekla, vodeč gostjo k otomaui, na kateri je navadno polegala in kamor je ta mah sama prisedla k nji, — "hvala vam, da ste se odzval: mojemu klicu. Tudi v trenut kili, ko sem imela pač dovolj vzroka, da sem se pritoževala na vas, nisem nikoli dvomila c# vašem velikodušju. Prosila sem vas, da bi prršli, ker smo vsi trije, cesar, vi in jaz, v zelo resni stiski in ker bi utegnil razgovor med nama dvema, čeprav Napoleon nič ne ve o o njem, vse srečno razplesti." "Vsa sem /vam na voljo ve ličanstvo,'' je rekla Marija Walewsku. "Poslušajte me torej. — A najprej, grofica, pozabiva svoj vzajemni čin in odnos. Veliko mi je do tega. Vi kakor ja?, obe morava ravnati to uro brez ozira na razliko najinih položajev in zanimanj ter misliti samo na blagor osebe, k", nama je obema enako draga. Nekaj mi pravi, da bi mogli... da bi .morali biti prijateljici." Marja Walewska je odgovorila na čudni p rivet ek razgo vara s tem, da je skromno sklonila glavo. "•Gotovo ne aveste nič novega, ako vam rečem, da je cesar v dno duše nesrečen, odkar -e je vrnil iz Nemčije. Na-giblje se k ločitvi, ki mu jo priporočajo moji zavidniki: misel nanjo ga hudo boli, a, znali so ga prepričati, da je nujno potrebna. Imela sva že nakaj zelo bridkih nasto-pov. — — — Premladi ste, rua-dame; ne morete še vedeti, koliko lahko pomen?jo vsi ti skupili spomini v trenutku, ko naj se jih človek odroče... Ako sem jaz Bonapartu dolžnica za krono, je tudi on meni ivelik dolžnik. Trinajst let je zdaj, kar sem se poročila z njim. trinajst let, -ki sem ji'h porabi la v to, da sem se borila zanj in napregnla vsa sredstva, da bi ga olbvarovala njegovih nasprotnikov in njegovega, mno gofcrat nezmernega navdušenja. In Zdaj naj bo moje plačilo ra-zporoka.. . Oh.. . če pride do tega, nočem več živeti." Pritisnila si je roke na prsi, kakor da bi hotela za'jeziti premočno bol, toda oči so ji ostale sube. "Madame," je z drhtečim glasom rekla Marija Walewska, "verjemite nr.i, da iz »vse ga srca pomilujem vaš položil j. A jaz nisem kriva " "Jaz, madame?" "Da, vi.** Cesaričin osorni glas je Ma rijo Walewsko spet ohrabri!. Mahoma se je začutila močna "Kako mi more vaše veli čan-stvoočitati misel, ki je lako daleč od mene? Nikoli še nisem rekla bosedice, s katero bi bila prekršila spoštovanje, ki ga dolgujem vašemu veličanstvu.. Da, hoteli so me zamotati v >pletke, a to sem vselej odbila.** Cesarica si je krepkeje za-| tegnila rožnati ogrinjač, ki jej bil povezan s palmovimi list'. "Ne razumete me, grofi«ta. i Verjamem vam, da rada verjamem, da svojega vpliva na Bo-j naparta, da ne zlorabljate in ga ne izkušate pripraviti do tega, da bi me zapustil. A konec koncev ga venda: silite v to, ker odbijate prošnjo, ki bi njena izpolnitev ustregla cesarj«* vi, moji in -vaši koristi ter — pred vsem — -torila sreč nega!" Marija Walewska je pobesi-la glavo To je Ibilo torej tisto, kar ji je hotela cesarica povedati. V tem je bil namen raz-govora Zganila se je, kakor o-t rok, ki si ne ve j omoči. "Kaj mi je bilo storiti, madame f Hoteli so, naj jim izroči m svojega otroka !?' "Izročim! — Saj ne bi nehal biti vaš! Vsak čas bi gJ \ lahko videti . . . Z vsako ča.-tjo bi .stopili v mojo J-i.šo." "Vaše veličanst\o pozablja, da bi v tem primeru kmalu [x> stala predmet suma cesarjev* rodbine in ila skrivnosti i»e bi itilo iiioi?fM"i' dolvco ••hraniti." "Kaj za to? fV-ar je gospo-1 dar Branil hi vas in svojeg i | dediča. In tudi jaz bi bila še tli, da bi ga podpirala z v senu svojimi močmi. Sli trije — on.I vi iu jaz — bi bili močnejši «»«! vse Francije in vsega sveta... A kaj, ko nUt<* hoteli!'* "Sami st«* mati, veličanstvo; propričana sem. da str spoznali velikost žrtve, ki so Naročniki! I'azltr nit &TKVILKK |m»I«-|» naslova, ki pomniljo■ prta me««-*, druga dan iu trdi* p;» iHo, kdaj vaiii iiarofiiiii^ intlrfr. Niqiriwr: — 4.10.39 Tli POMENI, da vam je narornliiH pnjrkla ' 0. aprila, 1 939 Pošljite pravočasno, da nam prihranite nrpol rrimo drlo pošljanja opominov. GLAS NARODA, 2 16 W. I 8 St., New York jo terjali oil meta*. Odpustite francoskih k:-:,! J> bi za njegov mir in za varnost, k,,la '^kb.n.: njegovega prestola bi se vdala!t>iirU' [>a ne- v vt«* š<-! {;| mfM;m v pt-j|,04||jji j,r Imeli smo pogled za kuli>om logi. "Niste krivi! Kaj, pravite! Saj te vi tisti, ki ga poga n'jate v ločitev." Jožefina je bila zavrgla svo jo prikupno ljubeznivost. Pre hajala je v napad. Pridušen ml«idi pa me jc mož |M»val>il Ii kr/.narjn in kupila sva plašč. Maja sem že imela ta čudovit plašč i/, a^trahana. Moram priznati, da me ;»oletnc oblek« prav nič v»*č niso mikale; in -I rpno sem pričakovala zime. Pohvalila sem se tej ali on* prijateljici iu kmalu »o me nekatero obiskal^ O, kajpada, lic stfmo radi plašča, temveč, da bi malo poklepetale, da bi iz vedele, kam nameravam čez |M»let je in kakšne obleke sem si omislila. Nato so seveda hotele videti plašč. Ponosna in srečna sem jim ga pokazala. 'Molče očno krznarji in njihovi dela ve i, če nihče ne Im> ku|>oval pri njih! Morali ImhIo propasti.'' "Ta je fui lepa!" so zagnale vik moje prijateljice. "Prav ti naj podpiraš krzna rje! Naj delajo to milijonarke, ne pt. mi, ki jed v a vežemo kraj s krajem!" . Druga je komaj dočakala, da pride do besede : "Astrahan si kupila, drajji-ea ! (V si že na vsk način hotela kupiti kožuhovinast plašč, bi vsaj vzela nekaj modernega." "Možev prijatelj mi je vei -dar -zatrjeval, da se bodo te zime najbolj nosili astrahanski plašči." Ena se je ironična ne-mehni-la: "Kajpa, astrahan je najlab-še krzno, ki ga je treba vsako leto (»opravljati in njemu gre to pač v račun."' Druga je dodala ; "Ta koža je tenka, draga moja, sbtlto te Ito grela." Tretja je komaj dočakala, da pride na vrsto: "In čemu si vzela baš črno barvo.' Ta ni več moderna. Napravila te bo še starejšo, ker m 111< I i sama črna." Ta in ona je vzdihnila: tako! Tolikokrat nosimo modi na ljubo 'barve, ki nam sploh ne pristojajo. Tebi bi pristoja! siv plašč, ki bi bil tudi moderen." Nisem vedela, kaj naj odgo vorim na vse te opazke. Odnesla sem plašč in jiti pustila sa me. Kmalu pa so prišle še druge moji' prijateljice. Tudi njim sem morala pokazati svoj novi plašč. Obračale so ga, raztezale e je-že smetana delala na njih. Se ponoči sin videla inai-ikaj narobe, kaj bi bilo šele po dnevi! Stara dva venomer govorila o ženit vi in pridnosti dekleta. " Otroci so pa med pridno dolbli v kos. ki j«' bil v skledi, da je že bila sama kost. Slednjič vendar opogumi Na-ci in pove, da nista prišla radi /t»ni t ve, ampak radi lilapca, la bi prišel k njemn v službo in ; ta mislila, da ga dobita pri so-edii. kjer so še tako trdo »pali. la jil. nista mogla po-k lica t i. Ob-taneta in se pripravita za odhod. Stara dva sta bila nekako nejevoljna, bodisi radi mesa, ki -o ga snedli otroci, ali ker se jima :ii posrečil** dobiti Toni-* a za ženitev. Stari »re za njima zapirat in ko zadnji prestopi prag, jiizno zaloputne vrata za njima. Dolgo sta tavala po temi navzdol, vendar srečno prideta k Maku na Volči. Poki i čet a pol litra, in povesta kako .sta mi-lila. da se bosta ženila. Tam sta zvedela, da z dekle-toin tudi ni vse v redurf Jeseni so so taui pri njih shajali drvarji in to ni ostalo brez posledic. To je samo par primerov v domači okolici. Hotele so pa Toneta imeti zale in bogat«1 ličere na velike grunte tja deli jK>d Ljubljano, za Kranj, v Smlednik, v Žiri itd. Pri tem Žirovskega vrha in drugih hribovskih vasi, še vredno To netn omenjati ni. Vse so gledale za njim, in z njim pa tndi-primerno doto, ki naj hi jo To ne prinesel s seboj. Tako mi je Tone pripovedoval o svojih ženit vali. Povedal mi je pa mnogo več, a ja/ sem zapisal le toliko, kot se mi je zdelo primemo. Všeč pa je bil tudi tisti v Brodeh, ki mu je "rsiratko" ponujala. 4 4 Al i se ti je pa tudi pri vseh tvojih ženitvah siečno izteklo," sem ga vprašal. 14 Da ti ni bilo treba bežati pred tek meči, kot tedaj, ko so polena fr-čaJe za teboj*" "Vse sorte je bilo," je rekel, "če je dekle bilo kaj vre dno, je bilo treba precej riski-rati. Pri drugi'h, bi se pa bil lahko opoldne sredi vasi ženil, bi se nobeden ne bil ozrl na te. Pri nekaterih ni bilo le, da so se fantje, ki so gledali za dekletom, postrani gledali, prišli so še z kol m i za teboj v tvojo domačo vas, in to prav pred prag ponoči. To niso bili mali špa<." "Ali si pa pri tvojih ženitvah res mislil na katero," sem ga vprašal. "Ne, imel sem namen se sa- ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV V NEW YORKU VAS VABI NA VELIKO PRIREDITEV Koncertin Ples v nedeljo, 23. aprila, 1939 OB 3. 1'RI POPOLDNK V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 Irving Avenue :: :: Brooklyn, N. Y. PROGRAM 1. POZDRAV . . . Covori tajnik Zo»l vodstvom Mr. JANKO KONČANA: a» Zagorski zvonovi — primlil Mr. Anion Sulx^lj, <.|nrni (levee »o Itlue Danulte (Johnnn Straus» 7. TRIJE MUŠKATIRJI :: Odmor 10 minut :: s. Slovensko P*-v; Soči, (Jakob Aljaži, c*> Narodna tJOVORI PREDSEDNIK Zilruženlh sb.v. društev . . Mr. FRANK KERŽE Življenja čudu a ziurt- tenor sni«...................Mr. JOHN POTUŠEK Slov. IVvsko in dramatično Uruštvo "DOMOVINA"' puje: I.u«'ia di biuiwrniiNir Hi. Donizetdi BROOKLYN TAMBI'RITZA ORKESTRA Igra |kh1 vrMlstvom Mr. IVANA OERJOV^ČA: a» Oj ii vila Wlebita, It) Krasni sarafan, e) Hej Slovani C VRoDEJNA BlilVNlfA — šaloi^ra v enem dejanju KRASNE FILMSKE SLIKE IZ JUGOSLAVIJE Kaže la prijaznosti t.TNARD WHITE STAR LINE, po«l vodstvom Mr. M. s. Ekeroviča Godba: Jerry's Starlight Orkester VSTOPNINA 40c PRIDITE VSI ! Odbor. tno privaditi k temu, da hi mi bilo lažje začeti, kadar bi pri >la potreba. Razen tam gori, kjer so polena letela za menoj. Toda dekle je bilo obolelo in kmalu nato umrlo. Bou: ji daj dobro !'" Tone pravi, da je bil tudi posredovalec pri porokah. Kadar je kdo hotel na hitro to stvar urediti in ne, da bi ga eele ti i tedne "z -prižniee metal". < >d-loeil se je za 4'enkrat za trikrat." Pri tem so je bilo treba v škofijski pisarni zglasili «i potrebnimi listinami. Poročili so ga kar doli, ee je bilo potrebno. Tone je bil pri tem večkrat za druga, starešino in svata ob enem. "Ali si pa kedaj, ko si imel opravka v škofiji videl ško-fa "Da, enkrat. Vprašal sem, kar po domače, če so gospod škof doma, in da hi rad z njii.i govoril. Vodili so me po dolgih hodnikih in stopnicah. Obstali smo pri vratih, potrkali. Kmalu je prišel možak ven, ki jc bil škofov kočija ž. 44 Kaj hočete-"* je vprašal. — "Z gospodom škofom bi rad govoril. — Mož se vrne, kmalu pride nazaj in z njim ti.sti v rdečkasti suknji, ki mi je par let poprej v Srednjivasi podal roko ii« potrepljal po rami. 44Kdo str- pa?" me je vprašal. "Sem tisti in tisti, ki ste me videli svoj čas v Poljanah, ko ste govorili z menoj. 4 4 Dobro, dobro. Se spominjam. Kaj pa vas g. župnik«' Ste zadovoljni s kaplanom, ki sem ga zadnjič poslal ?" Tone mu je na vse zadovoljivo odgovoril. "Pozdravite gospoda župnika v mojem imenu." Podal mu je roka in odšel nazaj v svojo sobo. Ko se je pa še obiral, je segel tisti mož v žep telovniku ter um pomolil debelo cigaro. 44Prav lepa hvala," in odšel je. Ne ve ali mu je mož dal ei garo sam od sebe ali po ško- fovem naročilu. (V bi bilo to, bi jo bil shranil za spomin, tako se mil je pa v žepu zmečkala. "Škof je bil zgovoren, 'bilo jc videti, da bi bil rad veliko govoril z menoj, ali kaj boš, če nisen. bil pripravljen in tudi ne vedel, kako se obnašati," jc dodal Tone. "Ali ste takrat kaj molili iu k maši hodili, ko si ti fanto-val f" 44Molili pa ja, znto nas je pa tudi Bog obvaroval. Mene je moliti že mati naučila, in po zneje, ko sem že bil fant, smo molili vsak večei rožni venec in včasih tudi litanije, kar jo bilo navadno v postu; pa tudi ob 44vahtih" vseh svetnikih) ie božičnih praznikih. To je bil.* navada pri nas in tudi drugod Tega >ino >e tudi držali. Ji*/, sem hodil po hiši, in molil, drugi pa kleče okrog peči. Če so je komu zadremalo, da ni odgovarjal, ali pa nepravilno 44Daj nam danes" mesto <4čc-ščena Marija, sem ga potegnil za noge izza peči. Tega ni bilo treba dostikrat ponovili. Tudi k .maši in krščanskemu nauku smo hodili vsako nedeljo in praznik. Tako fantje kot dekleta. Drugi ljudje so pa itak bili večinoma v cerkvi. P r i krščanskem navku popoldne, je bila večja gnječa v ceric\i, kot danes pri jntranji maSi." Nisem mu mogel skoraj vsega verjeti, ali on mi je zagotavljal, da je bilo re> tako. Tudi takrat so imlei fantje svoj prostor i »od korom ali za vrati, pa tudi dekleta so tam rada ostajala. Vsa prizadevanja jih spraviti naprej in prepustiti ta prostor fantom, so bila zaman. Preganjali so de-klota od tu mežnarji in duhovni, izdalo ni nič. Temu so napravili konec fantje sami; ko so pričeli dekletom, ki so sta-ia pred njimi odveza vat i predpasnike. V^ako nedeljo jih je prišlo nekaj brez njih iz eer-kve. Ni bilo treba tega velikokrat ponoviti, kmalu so bile (Nadaljevanje na 6. #tr.) L*■ niBBF-N«% M Thursday April 1 3, 1939 ■LOVENB TTUOOHLKV? DULY Ljubezen nikdar ne u ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL t. H. — <47===^ **Xe morem ti natančno pojasniti — in — pri tebi sem vedno našel razumevanje, tudi, ee kaj itii bilo izgovorjenega. In šele zadnje čase >e o tem prepričal. Ali veš, da sem zelo vesel, da si barona zavrnila? Kar -nisem si mogel ani-t liti. da bi s k akim tujim človekom odšla od bi še. Ta hiša brez tebe — to bi bilo kot telo brez duše." Lahen s tresljaj jo izpreleti. . "Saj tudi ne liom šla nikdar od tod, Hans, dokler me sam ne pošlješ," mu pravi tiho. . lian* se z bw I i iz svojega mehkega razpoloženja. "Samo varuj s", da ti* enkrat ne primem za besedo," se ►knša šaliti. Flavija ga resno in mimo pogleda. "To lahko 'zahtevaš." lian- zamahne y. roko, kot bi so hotel ubraniti iskušnjavi, (•a hi jo v nvniei prijel za besedo. *4Se enkrat mi zaigraj pesetn, katero sem poslušal tedaj, ko sem *tal pred tvojimi vrati," .jo prosi. Flavija naglo nastavi lok, da ji ni (bilo treba govoriti, kajti nekaj v njegovem obnašanju jo vznemirja. In tako igra ka« je hotel Mans slišati. "Za oba je bila svečana, praznična ura. In oba se zganeta kot bi se zbudila i i. *anj, ko spodaj s'isita Stefkin glae. Kliče Haiusa. Flavija neha igrati. ITans sk >či na noge in se molče skloni «Vx Flavijino roko, ki jo pritisne na svoje ustnice. Nato pa naglo gre iz sobe. Flavija je dobro opazila, da je hit zelo ginjen in v njenem sitni se trese čar te ure. lian* gre j k ** a> i jw» i-topnicah doli; spodaj ga pričakuje fttefka. 4*lPov-od sem te iskala Ilans," mu pravi, še nekoliko zatopi j«-iMi vsled hitre hoje. "Ali si že dolgo .»loma, Štefka?" dolgo. Najprej .sem bila na vrtu pri gos poj Lenar-dovi in sem nudila, da bom tudi telie in Flavijo našla pri Kje pa j«- FHvija?" 4*V kv« ji s<4»i.** "Ali ,-i »-edaj /«* gotov s svojimi dolgočasnimi pismi!" "Niso bili preveč dolgočasni. Toda tebi se zdi vse dol-X'M*asno, kar je v zvezi s trgovskimi posli." Štefka se nekoliko zasmeje. "Odkrito priznam, da." Že davno je vedel, da pri Štefki ne najde razumevanja '.a \>e, kar mu je delalo življenje vredno. K temu je preti vsem spadalo -njegovo delo. "Kako [m .si z.idovol jna v t«-j liiši * Ali ti je kuj z »d o dolg« >no T Varnostni program Te prilo/no-ti se take j oprime. "Itokler si ti tukaj, lla:is, mi seveda ni dolgočasno, toda s strahom mislim na to, da l>oš zopet kmalu odpotoval v svoje podjetje. Potem bo- zoj>et prihajal samo i zapustila glei tako rada. Ali pa je tudi to kaj pro-1i žalovanju po tvoji materi?" Tlaiv jo poboža po licu. "Ne, Štefka, od tebe ne moreni zahtevati nikakega žalovanja po moji materi, ker je s ploh nisi poznala." Toda ko to reče, mora misliti na oni prizor, ko mu je Štefka tako jezno zakričala v obraz, da sovraži njegovo mater. In prosti isrms njenega obraza v oni uri-mu zopet pride v spomin. Zelo poizvedljivo jo pogleda in si m itd i, oni izraz je na njenem obrazu zapustil aledove. in to ga muči. "Torej, ali se smem kdaj peljati v Monakovo, Han<," ga zopet vpraša. lluiis skloni glavo in zopet se ga jxiloti nenavadna žalost, ki ga je zadnje čase pogo-sto napadala. Med globokim vzxli-hom pravi: : "(Jotovo, Štefka, kadarkoli hočeš. Samo določi, kdaj hočeš iti. [u gospa Leuaidova te moro spremljati." "Potem pa Imutio zvečer šli skupaj kam, Hare; zelo rada grem v kak dol*er prostor večerjat." "In da to bodo aopet občudovali, kaj ne?" se skuša šaliti Štefka I »a kra-r.o užaljeno zakroži ustnice. "tievetla, Hans, zakaj pa je človek mlad in lep?" P«i tem izgleda tako krasna, kot vedno, toda Hans so pn vstnii It'll! ne more iznebiti apomina na priprost izraz na nje nem obrazu. Vidi ga blesteti celo skozi njeno koketiranje. F«, kot te pogento, ga nrnči misel, da nima blagoslova svoje matere za to zvezo. Toda to Niiaei o iganja od soIkn kot je tudi vedno izo-gibal globokemu rar.mišljevanju o svoji zvezi s Štefko. Bila je njegova nevesta _ torej je moral biti zadovoljen z vsem, kar iiio na njej ni bilo Ij&lkcga. • Da — nigral je biti zadovoljen, sedaj že ve. Do neba kipečega veselja v zakonu s Štefko že dolgo ni voo pričakoval. Toda niti smn nebi ne priana, da ga na Štefko nič dru-Ke£Q D« veže, kot samo njegova »beseda in njegovo pošteno nu4jooje, ki mu ni dopuščalo, da bi razvezal vezi, ki so g« priMe tiVali. ^ • • * Odstotek cestnih smrtnih nezgod za vse Združene države se je stalno znižal tekom petnajstih zaporednih mesecev, kakor poroča Narodni varnostni svet (National Safety Council.) To poinenja prihranitev KoO'J življenj, ki hi bila zgubljene, da so nezgode nadaljevale oh višjem odstotku prejšnjih let. Pomenja pa tudi prihranitev milijonov dolarjev, drugače zgubljenih vsled jtoškodh lastnine in bolnišničnih stroškov. Razni činitelji vzporedno, delovali, stotinuiri kažipotnjli znakov, ki so bili naslikani od \VPA delavcev na strehah hlevov in drugih po -lopi j. Poleg tega WPA izvaja ne-gradhene projekte, ki pomagajo prometno varnost, zlasti v mestih in trgih. Stotine helo-ovratniških delavcev sirom do-žele havijo -e s proučevan jen: prometnih vprašanj. Te prei- skave služijo lokalnim oblastim kot podlaga za izboljšanje prometne kontrole. V mnogih mestih in državah pomenja jo te preiskave prvo si rokovnjaške tehnično reševanje prometnih priikletnov. Prometni inženir-I j i so nastavljeni \ mnogih me still, da proučijo te preiskave in predložijo priporočila za boljše prometne regulacije. Večina VVPA prometnih preiskav se omejuje na nekatera večja mesta, ali nekatere obsegajo celo državo. Poleg prometa ima W P A svoj lastni varnostni progran: v zaščito delavcev na 175,000 ]>rojektih, ki so bili zai>očeti ši-rom dežele. WPA varnostni program se je izkazal jako iz ,datniin. Federalna vlada, ki je sedaj največji delodajalec v deželi — je postavil dober vzgled v industrijalni varnosti. To se je storilo ob razmeroma majhnem stiošku, s pomočjo rabe enostavnih varnost nih pripomočkov, znanih vsem 'onim, ki so delali v industriji; s pomočjo strogega nadziranja I gradenj in strojev: s poduec-vanjem delavcev < primernih varnostnih metodah in z uveljavljanjem varnostnih pra-vil. \VPA podatki za prva tri leta in pol c*|h»racije izkazuje odstotek nezgod (vštevši smrti ali onespo-obljajoče poškodbe), ki je manj kot polovica odstotka, ki ga zavarovalni strokovnjaki smatrajo kot "normalen" v enakih vrstah dela. To pome nja rešitev tisočim življenj in ' preprečitev stotisočin poškodb za WPA delavce. To predstavlja ne le veliko prištednjo za i vlado, marveč tudi vsem občinstvu. na katero končno pa da veliko breme naših industr«-jalnili nezgod. i \VPA varnostni program je , pokazal * 4.7U $ CLKU $10.70 $41,— I Mu. 1l-) I lin. Is^t i »in. ::oo I »in. r^K' ]>iu. 1000 IH n. L^HM) V Italijo: Za $ 0.30 $ 1J.— $ % 57 -$ 112.50 »l«7 — Ur 100 Lir l.'OO I.1U b0«t Ur 1000 Ur 200C Ur 80110 K KII S K CE.NE S KI »A J LIlTKt UKNJAJO SO NAVKI»ENB Ct. NK IMHiVKŽENE SPUKMEUHl (*<|R1 ALI IH1L1 U izplačilo vefjib inrakov ka« ff»m j na vrtimo, bodisi v dinar •h ali lirah. davoliuJroM le bolj£e poeojc. \UJ.\A NAKAZILA IZYK&U ŠJK.MO ro CAKI.K LKTTKK ZA f'KIST04HIN0 $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY CTKAVEL Itl KKAl ) ilfi W. I*th ST.. *iE\V VOHU VSE P ARNIKE SLOVENIC PUBL. CO. frr.OSIJkV TltAVKL i »Kl*T <11! W I Kil« St.. N«*w \ ur k. N. V KKKTAMJE PARNIKOX SHIPPING NEW.** ODPLL'T.IA — Mrt«r» APKII-A 14. aprila: BreiufU v Bremen 15. aprila : Aqnitaniii v Vherhonr* Sutumia v Trst 17. aprila: New York v flauih'.irj: IS. aprila: In- (irHsse v Havre l!i. aprila : Ilitujia v Hamburg "JO. aprila : lie <1#* Fraim-e v Havre 'Jl. .-iprilj) : Queen Mary v Chrttoiirg u2. h pri hi: it«-! v lieriua 25. aprila: Euroim ▼ Bremen 2». aj.rlln: i'onle «li .Sat'c'a v fJeima Aipiilania v Cherlnoiru l'arls v Havre OIIPLOTJA - Meaera Maja 3. maja: NoriiiauOie v Havre Hamburg v lluuiliurg' 5. maja : Bremen v Breiueu 0 maja : V tilea iiia v Trst lo. maja: Queen Mury v Cherbourg New Y«»rk v Haiiiluir»; U. maja : Kuro|«a v Bremen Ki. maja : lie «|e Kram-e v Havre l(e\ v 1 >t'ii. str.) sre
  • r«'7.|»'«r-no knjižico "'Kako dobili svojo n»ll>iita> iz Evrii|)e". . . Za iiadaljne infoiniaeije >e obrnite na: L. ZAKRAJŠEK (General Travel Service) :wi K. 7 >||(| STKKHT NEW YORK CUNARD WHITE STAR 25 BROADWAY NEW YORK I'« GLADKI NOLNCNI JUŽNI PEOGI "Solmiii strani Atlanliks" NAJII1TRKJŠA PIUKKTXA SLUŽBA T>» s>> sijaju«- ""Solm ne Ciovbt* ', v.st-bujoi'e vse i>o»«rb-im izltoriif pi » lin.isti Južne Proge z iic-preko&ijivimt ;»r<»si »ri in »Ju/.imi svctuvitutUivmli italjanskih la-zi\i in \um da ud«L>nust. da uiivale vh«- ve-/■•eije prtkiKHTii i.:Kt- vožnje. i'Tuykiri Turl»tienega In Treijega razrt^la na vseh parnikin vam nudijo velike niu-d?rn»- kabine. vHuajtiue oOednire, razkoAne javne prostore. nen a d k rh j i v-> hran o in nepreltoKlJivo »Ititbo. VULCANIA * SATURNIA Naravnoiit v Jugoslavijo — 15. aprila. 6. maja, 20. maja R E X C. D SAV0IA ROMA l*r.-k.. liemw—22. apr., 29. apr., »3. maja. 27. maja, 3. Jun. Za pojasnila \pranajte t**>oblaš<'«?neeu aseuia ali pn ITALIAN LINE, Sin Avenue. New York City. 1 T A L ' 1 A N L 1 N E !!:' INOZEMCI V FRANCOSKI VOJSKI. Pariška vlada jo izilala zakon, ki dajo vladi pravico, da smo sprejeti v svojo vojsko tudi inozemr-o, ki so prokorarili 17 leto svojega življenja. Mr. John Baticb bo v pri liodnji četrtkovi številki nadaljeval Opomine Aiidrejanee-vega Tonota. ii||ii|i«>'lut||ii|limiai|,|i.|iillliiii:|i.|iillllii||j jo1".......................................... naroČite se na -glas .NARODA" NAJSTARMSi S1.NSKI DNEVNIK V AMERIKI TRGOVINA Z DEKLETI V RUMUNIJI. Kriminalno obla»-ti v l»nka rošti a«90 od rodilo kazonsko po stopanje proti celi vrsti oseh zavoljo trgovine z dekleti. Mod drugimi so prijeli delaven Petra Mamloia, ki je svojo ' lastno heer prodal v javno hišo. Ker deklo še ni imela 14 let. jo lastnik javno hiše neelttve-iškomu o na 1921. Zi» ti» je dobil Maadoiu ."»(HM) lejev. Prijeli so nadalje hotelska lastnika Dnniitra llumlucasa in (r. Nicowa, ki sta v svojih obratih nastavila di*sot deklet. Zdravniška prei.skava je jM>ka-zala, da so bila vsa dekleta o-k u žena, tako da so jih odda* i v bolnišnico. Doslej so -zaprli osem (vseh, zasledujejo jih p-i še dvanajst. >l|||||;tllHIII||||iltl>l,lHl||||l|l»>"ll|iki||llllll| nio^inntiio-^Umimii-MinmmitMliumjU Naročite še danes S. ^ A. Koledar za leto er 1939. •lih;................................................... tii^itiiiiwi^jiitiW^MiigiHi^iiBiin