Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po poŠti prejemal: ia Celo leto naprej26 K — b pol 'eta » 13 » — > četrt » » 6 » 50 » meseo » 2 > 20» V upravništvu prejemaš: celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt mesec 6, 1 »70» Za poBiljanjenadom 80 h na mesec. SLOVENEC . Političen list za slovenski narod. Naroftntna In Ineanta sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitai-jeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n« viprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,!., 17 Uhaja viak dar. ,izvzemfi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 179. V Ljubljani, v sredo, 5. avgusta 1903. Letnik XXXI. Pij K- Zvonovi rimskih oerk\a so včeraj naznanjali svetu radostno vest, da je izvoljen novi papež. Cerkev ima zopet svojega poglavarja. Sveti kolegij je izbral papežem enega najodličnejših kardinalov, o katerem je nekoč tudi ranjki kardinal Miss i a dejal: »To bi bil izvrsten papež!« Kardinali niso vpraševali o trozvezi, ali o dvozvezi, o Franciji ali o Nemčiji, ampak samo o tem, kdo bi bil najvrednejši, da za-sade prestol sv. Petra. Pozornost kardinalov se je obrnila na sina revnih starišev, ki je pa pokazal opetovano veliko svojo nadarjenost. To priča, kako smešno je govoriti o »divji volivni agitaciji mej kardinali«, kakor so si jo izmišljevali liberalni listi. Zopet so doživeli liberalni časnikarji s svojimi ugibanji veliko blamaio. Kolikor bolj se pa dviga sedaj zanimanje za novega papeža pri katolikih, tako bo padalo sedaj pri liberalcih. V ljubezni se zbiramo okolu novega Pastirja, pripravljeni kljubovati vsem viharjem, polni zavesti, da peklenska vrata cerkve ne bodo premagala. Novi PaBtir stopa k delu, da kakor »goreč ogenj« s svojo modrostjo in gorečnostjo vnema naša srca za vse dobro, mi pa, ki smo mu udani z odkritosrčno ljubeznijo, prosimo Boga, da ga spremlja pri vseh delih s Svojim blagoslovom. Bog živi očeta krščanstva!— Bog živi Pija X.J Po izvolitvi. Rim. Ob 11. uri 15 minut včeraj dopoludne je bilo na trgu sv. Petra 10.000 oseb. Ob l/t 12. uri se je opazilo v Vatikanu veliko gibanje. Ljudje, ki so šli po cesti, ki vodi k sikstinski kapeli, so zatrjevali, da so čuli pritrjevalne klice in res bo takrat kardinali b klici radosti pozdravljali novega papeža. Skoro na to se je bliskoma raznesla po Rimu vest, da je papežem izvoljen beneški patrijarh. Od vseh strani je prihajalo na tisoče ljudstva. Mej tem so se papeževe čete oblekle v gala-opravo, kar je še bolj potrdilo vest, da je papež izvoljen. Kardinali se klanjajo novemu papežu. Rim. Po verificiranju skrutinija in ko se je dognala popolna postavnost volitve, je odredil dekan bv. kolegija izvršitev nadalnjib ceremonij. Najstarejši izmej treh kardinalskih dekanov je vprašal izvoljenca v latinščini: »Ali sprejmeš izvolitev za papeža« ? Papež je odgovoril, da pač ni vreden tako odličnega mesta, vendar zaupa na Boga, ki mu je naklonil glasove sv. kolegija. Kardinal dekan je nato vpraSal: »Kako se želiš imenovati?« Novoizvoljeni je odgovoril »Pij X." V tem trenotku so spustili raz vseh kardinalskih prestolov baldahine, samo nad prestolom izvoljenca je ostal baldahin. Vsi navzoči so pokleknili pred novim papežem, ki je nato prvikrat podelil svoj paptški blagoslov. V spremstvu dveh kardinalov, tajnika konklava in svojih konklavistov podal se je v malo zakristijo sikstinske kapele, da obleče papeško obleko. Ko Be je vrnil v kapelo, vsedel se je pred altarjem na »sedia gesta-toria« in je sprejel prvo adoracijo kardinalov v znamenje pokorščine sv. kolegija. Vsak kardinal je pokleknil pred papežem, poljubil njegovo nogo in mu poljubil obe lici, nakar je papež vsakega objel in poljubil. Nato so mu tudi vsi ostali konklavisti poljubili nogo, ter se je podal mej srčnimi ovacijami navzočih v svoje sobane. V cerkvi sv. Petra. R i m. Komaj so se odprla včeraj popoludne vrata cerkve sv. Petra, hitelo je v cerkev na tisoče ljudi. Ob 12. uri 2. min. je prišel novi papež, pred njim pa nosilec križa. Množica je navdušeno klicala »Eviva Pio X!", mahala s klobuki in robci. Ko se je množica nekoliko pomirila, so pevci zapeli pesem papeževega blagoslova, katerega je papež z močnim glasom zapel. Ko je papež izgovoril zadnje besede svojega blagoslova, je zopet nastalo nepopisno navdušenje. Blagoslov je trajal dve minuti. Velika vrata konklava odprli. Rim. Ob navzočnosti maršalovi so včeraj ob en četrt na peto uro popoludne odprli velika vrata konklava. Nato se je podal maršal v knežjo dvorano, kjer ga je čakal novi papež sredi kardinalov. Maršal je pokleknil pred papežem, poljubil mu noge, nakar se je papež vzdignil in se podal v sikstinsko kapelo. Tukaj je oblekel papeško obleko in nadel si mitro. bedeč pred altarjem sprejel je drugo adoracijo sv. kolegija in podelil blagoslov. Ob 6. uri zvečer je šel papež v svojo provizorično rezidenco, kjer ostane, dokler ne odstranijo pečatov na stanovanju Leona XIII. Po blagoslovu je obiskal papež obolelega kardinala Herrera. Raznoterosti. Benetke. Novi papež je pri polaganju temeljnega kamna za novi Markov stolp v Benetkah imel govor verskega značaja. V svojem govoru se ni oziral na govor naučnega ministra NaBija, ki je govoril jako liberalno. Ako so suvereni prišli v Benetke, bo jako radi občevali s kardinalom Sarto. Ko je Sarto stopil v konklave, dejal je nadškof iz Ferare: „To je naš sv. oče I« Slučaj je, da je bil dne 4. avgusta izvoljen tudi papež Benedikt XI, namreč 4. avg. 1. 1305. Sarto govoriJ>jye samo italijanski. Izvrsten je latinist in izvrsten govornik. Kardinal Sarto je bil velik podpiratelj skladatelja P e r o s s i j a. Is življenja Pija X Novoizvoljeni papež Pij X. je bil, kot smo že spo«)iili< rojen 2. tunija 1838 v Riese v Škofiji Treviso na Beneškem. Izobraževal se je najprej v Trevisu, glavnem mestu enakoimenske pokrajine, potem pa v Padovi, kjer je bil kot 201etni mladenič posvečen v mašnika. Do leta 1875 je kot ka-pelan in župnik pastiroval na raznih krajih po Benečiji, isto leto pa postal škofijski kancelar in duhovni vodja semenišča v Trevisu. Po Bmrti ondotnega škof« je poBtal kapitularni vikar, leta 1848 pa je bil imenovan za škofu v Mantovi. V konzistoriju dne 15. jun. 1893 ga je imenoval Leon XIII. za beneškega patriarha in istočasno za kardinala. Kot beneški patriarh je nosil naslov »primas Dalmacije«. Od navadnega kaplana se je torej Sarto povspel na najvišje mesto v katoliški cerkvi, na prestol sv. Petra. Deloval je doslej skoro izključno le na cerkvenem polju in je torej nada opravičena, da bo Sarto tudi kot papež reB zaželjeni »cerkveni« papež, ki se ne bo odrekel nobenemu pravu cerkve ter gojil mir s knezi in državami. Dejstvo pa, da izhaja iz priprostega ljudstva, nam je porok, da bo papež Pij X. sledil stopinjam socialnega in delavskega papeža Leona XIII. Osobnost Pija X Novoizvoljeni sv. oče Pij X. si je po svoji lepi in prikupljivi zunanjosti pridobil spoštovanje vseh. Ie polnega obraza zre dvoje prijaznih, jasnih očes. Rudeča kardi-nalska čepica pokriva osivelo glavo. Mehkemu obličju daje visoko ravno čelo plemenit značaj, 68 letna starost svetemu očetu še ni vrezala gub v obrazu. Miloba in dobrotlji-vost se izražata iz njegove osebe. Kot beneški patriarh je delil izredno mnogo do-brot ter si pridobil s tem splošno popularnost in ljubezen. Ko je kot kardinal Sarto odhajal h konklavu v Rim, mu je beneško prebivalstvo prirejalo navdušene, doslej neobičajne ovacije kot bi bilo slutilo, da v osebi kardinala časti Leonovega naslednika. Te ovacije so pokazale, kako beneško pre" bivalstvo ljubi svojega patriarha. In kardinal Sarto je res tudi storil vse, da si pridobi srca vseh. Najubožnejšim izmed ubogih, nesrečnimv jetnikom, je posvečeval vbo 8vojo skrb. Številnokrat je pohajal v ječe, da se prepriča o položaju kaznjencev in stori vse, kar bi jim omililo usodo. Ubožcem so bila njegova vrata vedno odprta. Z italijansko kraljevo rodbino je živel novi papež vedno v dobrih razmerah in je prišel z njo večkrat v dotiko. Pri vsakem njegovem nastopu se je pokazala njegova konci-liantna in prikupljiva narava. Naglašati treba njegovo izredno ljubezen do umetnosti. V najširših krogih je bil poznat kot vesčak na tem polju ter je porabil skoro VBako priliko, da je podpiral in pospeševal umetniška stremljenja. Bratje in sestro Pija X. Sv. oče Pij X. je potomec srednje premožne, skromne rodbine. Več njegovih bratov in sester se še dandanes nahaja v skrom nib razmerah. Jožef Sarto je najstarejši izmed osmih sinov in hčera te rodbine. V Salzanu, malem kraju blizu Maestre, živi sestra Antonija, ki je omožena s krojačem Fran-cesco de Bei. Druga seBtra Lucija je soproga zakristana in trgovca Luigi Boschi. V Riese, rojstnem kraju novega papeža, živi v rodni hiši sestra Terezija, ki je omožena s krčmarjem in trafikantom Barolinom. Mati papeževa in tri neomožene sestre so do zadnjih dni bivale v bližini patriarhovi v Benetkah. Edini brat Angelo ima večjo gostilno v Mantovi. Živi torej novemu papežu poleg blizu 90 let stare matere še vBeh šest sestra in brat. Sarto in Leon XIII. Omenili smo že, da je pokojni papež nekoč sam označil kardinala Sarto kot naslednika na stolici sv. Petra. Kardinal Sarto je namreč bil večkrat pri Leonu XIII. in bil vselej najprijaznejše sprejet. Ko mu je ob neki taki priliki rekel pokojni papež, da ima vse lastnosti za papeža, in je Sarto odgovoril, da bi tako težka naloga presegala njegove moči, mu je odgovoril Leon XIII.: »Vemo, moj sin, da bi vi mogli mnogo koristiti cerkvi, ker imate vse v to potrebne lastnosti." Kardinal Sarto na poti v konklave. Benetke. Predno se je odpeljal iz Benetk v konklave v Rim, je kardinal Sarto dejal: „Videli bodete, hitro bodemo imeli novega papeža. Ubogi mož! Kak križ bo moral nositi na svojih ramah. Jaz ne bi želel biti oni, ki bi ga nosil.« Sarto se ni nadejal, da bo izvoljen papežem. Ko mu je neki LISTEK. Molk. Spisal Leonid Andrejev. (Dalje.) Od tega dne ni oče Ivan govoril nič več s svojo hčerjo, ali ona se je delala, kot da tega ne opazi. Kot poprej je ležala v svoji sobi ali je hgdila okoli in često, često je potegnila z roko preko oči, kakor da bi padla vanje kaka smet. Potrta vsled tega molčanja se je čutila mati, A se je rada šalila in smejala, oplašeno in izgubljeno ter ni znala, kaj bi rekla in storila. Včasih je šla Vera na izprehod. Teden po tem pogovoru je šla kot navadno nekega večera ven, in pozneje je ni videl nikdo več žive. Isti večer se je vrgla pred železnico in vlak jo je prerezal na dva kosa. Oče Ivan jo je spremil k pogrebu. Zena ni šla v cerkev; ko je začula o hčerini smrti, jo je zadela kap. Jezik, roke in noge so bile kot mrtve in ležala je nepremično v pol-mračni sobi, ko so v njeni bližini v zvoniku peli zvonovi. Slišala je ljudi, ki so šli iz cerkve, kako je pred hišo pel zbor, in trudila se je, da bi dvignila roko b križu, ali roka je ni slušala — hotela je reči: »Na svidenje, Vera!« — ali jezik je ležal kot velikansko težko breme v ustih. In bila je tako mirna, da bi vsak, kdor bi jo videl, mislil, da počiva ali spi. Le njene oči bile so odprte. V cerkvi pri pokopu je bilo navzočih mnogo ljudij, znancev in neznancev očeta Ivana. Vsem prisotnim je bilo Vere žal, ki je našla tako grozno smrt, in trudili so se, da bi v kretnjah in na glasu očeta Ivana opazili sledove težke bolesti. Niso ga ljubili, ker je bil ohol in osoren v občevanju. Vsi so ga hoteli videti trpečega, potrtega in s krivdo obteženega, v prepričanju, da je dvakrat kriv hčerine Bmrti. Vsi so zrli ostro nanj, in ko je čutil njihove poglede na svojem hrbtu, se je trudil, svoj ravni in krepki hrbet ravno držati, in ni mislil na mrtvo hčer, temveč na to, kaj bi mu moglo na časti škodovati. Trdo in po koncu kot sveča je stopal oče Ivan na pokopališče in prav takšen se je zopet vrnil. Le ko je stopil skozi vrata v sobo, kjer je ležala žena, se je malo sklo- nil njegov hrbet; ali to je morda prihajalo od tod, ker so bila vsaka vrata prenizka za njegovo visoko postavo. Ko je stopil s svetle ceste v sobo, ni mogel dobro videti obraza svoje žene, in ko ga je vzrl, je bil začuden, ker je bil tako miren, niti edne solze v očeh; niti jeze, niti skrbi ni bilo opaziti v njih, bile so neme in so molčale trdovratno kot vse tolsto, nemočno telo, ki je počivalo na postelji. »No, kako Be počutiš?« je vprašal oče Ivan. Ali njene ustnice bo bile neme; tudi oči so molčale. Oče Ivan je položil roko na njeno čelo; bilo je hladno in vlažno, in Olga Štefanovna ni prav nič pokazala, da je občutila dotikljaj. Ko je oče Ivan odmaknil roko, ga je gledalo, ne da bi pomežikavalo, dvoje sivih globokih oči, ki so bile vsled razširjenih zenic skoro črne, in v njih ni bilo opaziti nobene bolesti, nikake jeze. »No, jaz grem v svojo sobo«, je dejal oče Ivan, katerega je postalo nekako groza. Sel je v sprejemnico, kjer je bilo vse snažno in v redu, kakor po navadi, in z belimi pre. vlakami zastrti stoli so stali tu kot J mrtveci v mrtvaških oblačilih. Na srednjem oknu je visela kletka; a bila je prazna in vratica so stala odprta. »NaBtazija!« je zaklical oče Ivan, in glaB se mu je zdel piskajoč, in bilo mu je neprijetno, da tako glaBno kriči v teh tihih sobah ravno po pokopu svoje hčere. »NaBtazija !« je zaklical bolj tiho, »kje je kanarček ?« Kuharica, ki je toliko jokala, da je bil njen nos ves otekel in rdeč kot pesa, je odgovorila osorno: »Kje naj bi bil? Odletel je.« »Zakaj si ga izpustila?« je vprašal oče Ivan in nagubal preteče čelo. Nastazija je zaihtela, si obrisala z robcem oči in rekla vsa solzna: »Duša ... gospodičina duša ... ali sem jo mogla obdržati ?« In oče Ivan je mislil, da je rmeni, veseli ptiček, ki je vedno pel s sklonjeno glavico, bil res Verina duša, in da bi sc ne moglo reči, Vera je mrtva, ako bi ne bil odletel. In bil je še bolj jezen na kuharico in zakričal: «Poberi se !« in ko Nastazija iz strahu ni takoj našla vrat, je še pristavil: »Gos neumna!« prijatelj pred odhodom vošSil srečo, dejal je kardinal Sarto smehljaje: »Vzel sem vožnji listek za tja in nazaj!« Sedaj seve ne bo več prišel na^aj. ker kot vatikanski jetnik papež ostane v Vatikanu. Grb Pija X R i m. Papež Pij X ima v svojem grbu v zgornji polovici leva. v drugi polovioi sidro z vrvjo, ki sega do polovice v vodo. Leta 1690 je prorokoval v Kalabriji rojeni Joahim o nasledniku Leona XIII.: »Funis du litore venit«! (Vrv je prišla z obrežja). Pij X. ima v svojem grbu vrv in prihaja iz Benetk. Odredba sekovskega knezoškofa. Odredba sekovskega knezoškofa določa, da se mora v nedeljo po izvolitvi novega papeža vernikom oznaniti ta vest in jih opominjati, naj iskreno molijo za srečno vladanje novega papeža. Drugo nedeljo po izvolitvi se pa mora po vseh župnih in javnih samostanskih cerkvah opraviti slovesno zahvalno opravilo. Vladni in drugi javni uradi se morajo o tem obvestiti in povabiti k za hvalni slovesnosti. Disciplina mej duhovščino. R i m. Papežem izvoljeni kardinal Sarto ie na glasu, da je mož izrednih spo sobnosti, tako, da njegova izvolitev odgovarja principu, katerega so povdarjali kardinali, da namreč hočejo izvoliti papeža, ki bo utrdil disciplino mej duhovščino. Italija in Vatikan R i m. Vsi listi povdarjajo, da se razmerje mej Italijo in Vatikanom ne bo nič spremenilo. % Poročilo o izvolitvi v Benetkah. Benetke. Tu vlada nepopisno veselje. Tu novi papež nima sovražnikov. Občinstvo je po ul.cah veselo klicalo slavo novemu papežu. Benetke. Občinski zastop se je takoj, ko je došla vest, da je kardinal Sarto izvo ljen papežem, zbral v izredni seji in je po poslal novemu papežu naslednjo brzojavko: »Benetke se spominjajo duhovništva svojega patrijarha, ki je poln ljubezni in kreposti, ter sprejema vriskajočega srca poročilo, da ste izvoljeni na najvišje cerkveno častno mesto, ter izroča Vaši bvetcsti čutila svojega globokega spoštovanja.« Ugibanja. Berolin. »L okalanzeiger" poroča, da je zvedel (!) iz Rima, da so pristaši kardinala Rampolla predlagali prijateljem kardinala Vanutellija, naj se združijo za kardinala Sarto. Ameriški kardinal G i b b o n s je predlagal kardinala K o p p a. R i m. Izvenvatikanski listi poročajo, da se je konklave radi tega tako podaljšal, ker sta kardinala Skrbensky in Kopp ulo-žila imenom avstrijske vlade izjavo proti volitvi kardinala Rampolla. ltizni dunajski listi trdijo, da kardinal Rampolla ne postane Pijev državni tajnik, marveč ga bo nasledoval v tej službi kardinal Agliardi, bivši nuncij na Dunaju in v Bruslju. Zanardelli o papeževi volitvi. Berolin. Italijanski ministerski predsednik Zanardelli je odgovarjal dopisniku berol. »Localanzeigerja« na vprašanja v zadevi volitve papeža ter na vprašanje, če ga kaj vznemirja dolgotrajna (!) volitev. »Čemu«, je odgovoril mirno Zanardelli, »Je-li za usodo Italije tolike važnosti, kdo izmej 62 kardinalov zasede stolico sv. Petra? Imeli smo enega konciliantnega in enega intransigent-negs, papeža, oba celo zaporedno. Nobeden izmed nju pa ni oviral Italije v njenem razvoju. Jasneji seve ostane položaj, če se bo nadaljevala politika umrlega papeža, kakor se je razvijala posebno v zadnjih letih, akoravno bi bilo seveda z etiškega stališča želeti spravljivega papeža, takega, ki bi se ne brigal za drugo, nego za verske in cerkvene zadeve v pravem pomenu besede. Tak bi bil skoro gotovo Di Pietro ali Capeoelatro. Bati se pa Italiji ni ničesar tudi od najbolj nespravljivega papeža«. Ministerski predsednik je konečno izrazil nado, da bo novi papež omogočil dohod cesarja Frana Jožefa v Rim, kar bi bilo v interesu trozveze in srčna želja Italije. — Kdo ve, jeli Zanardelli tudi danes teh misli? ~ Kardinal Herrera na smrt bolan. R i m. Kardinal Herrera je v konalavu smrtno nevarno obolel. Podelili so mn sv. zakramente. Njegovega tajnika Marino so spustili za njegovo postrežbo v konklave. Tekom včerajšnje noči se mu je zdravje nekoliko zboljšalo. Španski kralj Allonz je naročil komor-nika, naj mu opetovano sporoči o zdravstvenem stanju na dvoru zelo priljubljenega kardinala. Herrera je postal kardinal dne 19. aprila 1897. Kje in zakaj smo za utrakvizem ? Dalje stojimo mi na stališču, da si priborimo samoslovenske dole od najnižjih, pa do najvift)ih, nafii klerikalci pa se ogrevajo bolj za popolno utrakvi-stičnost celo v ljudskih šolah Jasen dokaz za to so članki, ki jih je pred kratkim priobčil .Slovenec' in v katerih je zagovarjal utrakvizem na ljudskih Šolah v Ljubljani. ,Slov. Narod« št 170 t. 1. Vže parkrat smo se dotaknili mimogrede uredbe jezikovnega vprašanja na učnih zavodih na Slovenskem. — Ker naše opazke izrablja liberalno glasilo tako, kakor da smo načelno za utrakvizem celo na vseh ljudskih šolah, smo primorani naše stališče nekoliko natančneje obrazložiti. Namen ljudske šole je poleg versko-nravne vzgoje ta, da poda mlademu naraščaju elementarne pripomočke k naobrazo-vanju. Ako zna mladina, izstopivš* iz ljudske dole, gladko brati, čedno pisati in za vsakdanjo potrebo računati, je naloga ljudske šole v glavnem dosežena, zna še na vadne stvari iz naravoslovja in zemljepisa ter domače zgodovine, je gotovo prav, ali neobhodno potrebno ni, kajti to se več ali manj prva leta po končani ljudski šoli po zabi. Nadaljno naobrazovanje mladine se vrši potem na srednjih šolah, raznih strokovnih šolah ali pa privatno potom knjig in časopisov Učni jezik na ljudski šoli mora biti materni jezik. To je že staro pedagogiško načelo. — Uspešno razširjenje duševnega obzorja je mogoče le na podlagi poduka v materinskem jeziku. Kjer se prakticira drugo načelo, so uspehi ljudske šole minimalni. To vidimo na slovenskem Koroškem, kjer ljudska šola ne da mladini osnovnih pogojev naobrazbe. Otroci ne znajo ne slovenskega ne nemškega dobro pisati niti brati, še manj pa dobro računiti. Te učilnice so le gnjezda germanizacije in gojilnice duševnega kretenetva. Takisto bodi učni jezik v glavnem na srednjih šolah slovenski oziroma materni jezik. — Da! mi smo načelno za popolno slovenske Bred nje šole. — Razvitek jezika in uamolastne slovenske kulture in ohranitev narodne individuvalnosti je od tega deloma odvisen, ako imamo svoje srednje učne zavode, kjer se podučuje v slovenskem jeziku. Konečni smoter nam vsem mora gotovo biti ta, da imamo vse pogoje samostojnega kulturnega naroda. In iz glavnih pogojev samostojne kulture najznačilneji je gotovo narodna šola. A žalostno dejstvo je, da nimamo še narodnih naobrazovalnih zavodov, temveč na slovenskih tleh je del ljudskih šol za Slovence nemških ali laških in da so srednje šole ali utrakvistične ali pa popolnoma nemške. Tak je dejanjski položaj glede šolBtva, katerega moramo skušati premeniti, ako nočemo zapasti polagoma ponemčevanju in iz gubiti slovenske svoje individuvalnosti. — O tem mislimo da ni razlike v mišljenju izobražencev na Slovenskem. Mnenja pa gredo narazen pri vprašanju, kako in kedaj doseči vseskozi slovenske učne zavode za slov. šolski naraščaj. Jedni, to so narodni radikalci, se ne ozirajo na razne okoliščine in zahtevajo kar čez glavo takoj in povsodi narodne šole, od ljudske učilnice tja gori do vseučilišča. Utrakvizem perhorescirajo tako kakor čisto nemške zavode. Tem stoje nasproti drugi, ki hočejo doseči svoj smoter polagoma, po stopinjah. Upoštevajo vse predsodke v Slovencih samih, upoštevajo nasprotstvo raznih, a odločilnih faktorjev izven našega naroda, ki nočejo in včasih tudi ne morejo takoj izpre-meniti stoletnega ponemčevalnega ustroja v šolstvu; upoštevajo tudi naše gospodarsko in zemljepisno položenje, ki nas je spravilo v najožjo dotiko z velikim gospodarsko in kulturno močnim narodom. Ti upoštevajo tedaj vse okoliščine, katere takojšnje radikalne spremembe v dosedanjem ustrojstvu šolskih izobraževališč izključujejo. Ti hočejo preiti od n e m š k i h d o u t r a k v i st i č n i h in od u t r a k v i s t i č n i h do samo-slovenskih učnih uvodov. -Nemški učni zavodi, vzlasti ljudske šole, so za slovenski naraščaj popolno nesposobni, dvojezični pa so ob sedanjih razmerah v gotovih krajih potrebni. In ako dvojezični učni zavod doBega svoj učni namen in ne služi v ponemčevalne svrhe, potem ga smemo v sedanjih razmerah in gotovih krajih trpeti toliko časa, dokler ne moremo brez narodne škode uveljaviti samoslovenskih učnih zavodov. To načelo je tudi naše. In zaradi tega načela nas je napadel „Narodu v odstavku, katerega navajamo na čelu članka. In vendar je to naše načelo v sedanjih razmerah za slovenski živelj naj-prikladneji. V dokaz temu navademo par konkretnih slučajev. Predno je Ljubljana dobila slovenski občinski zastop, so bile ljudske šole v Ljubljani slovensko nemške. To se pravi: v prvem razredu se je početkom poučevalo popolnoma slovensko in šele čez pol leta se je pričel poduk v nemški abecedi. To tako uravnano ljudsko šolo so obiskovali slovenski in nemški otroci. Ker je bila ogromna večina otrok slovenska in tudi učitelji Slovenci, so otroci niso ponemčevali. Nasprotno! Otroci, ki so doma deloma nem-škutarili v rodbini, so se nagibali vsled svoje slovenske okolice v šoli s časoma na slovensko stran. Ko je prišel sedanji župan Hribar v mestnem svetu do veljavne besede, je predlagal odpravo utrakvizma, kar se je tudi zgodilo. Prej so morali biti nemški stariši zadovoljni z utrakvistiško šolo, sedaj bo pa zahtevali popolnoma nemško šolo in to so tudi takoj dobili. Brzojavnim potom se je z Dunaja naložilo občini ustanoviti nemško šolo. Poleg tega je pa ša „Schulverein" ustanovil svojo nemško šolo. Po zaslugi »narodnih slovenskih radi k » 1 o e v« smo tedaj dobili dve nemški šoli, kjer prej ni bilo nobene. — To je odločno slaba slovenska politika. Prej se v mestni šoli ni ponemčevalo, sedaj pa se v mestni nemški šoli p o -n e m č u j e , ker se Blovenski otroci, in teh je tam velika večina, uče vseskozi le v nemškem jeziku. To je bila velika »radikalna« neumnost, da se kar čez noč odpravil utrakvizem in se ni mislilo na posledice. — Ali bi ne bilo bolje, da bi se bila saj jedna mestna šola pustila z utrakvističnim učnim načrtom? Sedaj bi bilo pač teško, nemško mestno ljudsko šolo premeniti v utrakvistično, ali poBkuai naj se vendar. Save da se bo ugovarjalo, da so eio-venski stariši krivi, ker pošiljajo otroke v nemško mestno šolo. Vse prav. Ali mi dihamo nemški zrak na slovenskih tleh in ne moremo premeniti kar čez noč razmer, da bi tudi preprosti človek imel dalekosežno slovensko obzorje. Predsodki, ustvarjeni po stoletnem na rodnem našem robstvu, so tu in teh ni mogoče takoj in popolno iztrebiti, temveč se morajo upoštevati tudi v šolski politiki. — Glavni namen za sedaj v šolski politiki mora biti, da se v šoli ne ponemčijo, in to se ne zgodi v utrakvistično urejeni ljudski šoli v narodno mešovitih krajih, ako je učitelj slovenskega pokoljenja in mišljenja. Glede utrakvistiških ljudskih šol ni mogoče postaviti absolutno veljavnega načela. Ustanavljajo pa naj se le tam v mešovitih ' krajih, kjer predsodki in druge okoliščine ne dopuščajo brez narodne škode vseskozi samoslovenske šole. Glede srednjih šol pa smo za sedaj glede gimnazij in realk za utrakvizem. Najprej popolnoma slovenski poduk, potem naj se pa v nekaterih disciplinah preide na nemški učni jezik. Tako uravnavo smatramo iz narodnih ozirov za sedaj najpripravnejšo. Naglašamo, da bi nam bilo prav, ako bi dobili samoslovenske srednje šole povsod na slovenskem ozemlju. Ali pri sedanjih razmerah utegnemo doseči popolnoma slovenske gimnazije samo na Kranjskem, drugod bi pa ostalo pri starem ali bi se pa še poslabšalo. In to bi bilo za nas v narodnem oziru mnogo slabše. V Ljubljani bi dobili takoj čisto nemško gimnazijo brez vsakih paralelk s samimi u 11ranemškim i pro f e s o r j i. In posledica ? V nemško gimnazijo bi drli slovenski dijaki in se tam po- nemčevali, kar je pri sedanjem utrakviatič-nem ustrojstvu izključeno. Kranjski Nemoi takoj dovolijo samoslovensko gimnazijo v Ljubljani, ker po tej delitvi bi v čisto nemški gimnaziji nemško naoionalni profesorji, katerih bi celo tropo nagnali v Ljubljano, ponemčevali slovensko mladino. Tako je! Glavni smoter je tudi nam, da dobimo vseskozi slovenske učne zavode od ljudske šole do vseučilišča, v prehodu od ponemčevalne uredbe k slovenski pa hočemo upoštevati vselej naše razmere, da smo namreč na meji nemškega življa, in da vsled tega vladajo razni predsodki v narodu, katere se mora upoštevati, da ne trpi škode narodna korist, kateri hočemo služiti s samoslovenskimi učnimi zavodi ltešitev sladornega vprašanja. Preporno sladorno vprašanje sc je torej rešilo po želji Ogrov, ki so si vkljub dogovorjeni carinski skupnosti izposlovali za en predmet popolno samostalnost. Dosegli so, da se v Avstriji uvede na sladkor, namenjen za izvoz na Ogrsko, takozvani na-davek (surtaksa) v znesku 6 lrankov na 100 kg., predno gre blago iz tovarne. Ta davek pripada seve državni blagajni, ki pa od tega ne bo imela nobene posebne koristi, ker tako obdavčen sladkor ne bo mogel tekmovati z ogrskim blagom. Seveda bodo v kratkem tudi na Ogrskem uvedli tak davek, vsaj tako so obljubili, a mogoče je, da s tem še malo počakajo, da bodo mogli izvoziti tem več avojega blaga na avstrijska tla. Dogodki na Ogrskem. Tekom včerajšnje razprave v parlamentarni komisiji v zadevi Dienes-Pappove afere sta bila mej drugimi zaslišana grof Julij Andra88y in ministerialni tajnik Selley. Izpovedala sta oba v Szapary|evem oziroma Khuenovem smislu, češ da je zakrivil vso stvar le prvi, Khuen pa je pri vsem popolno nedolžen. Znano Szaparyjevo izjavo je ta le doloma pisal, v ostalem pa, kakor pravi Sel-ley, njegov upravitelj Ritter. Iiuski car. Ruskega carja meseca Beptembra ne bo v Kodanj. Te dni se poda v Skievnewice k jubileju nekega poeta. Za časa svojega ta-mošnjega bivanja se bo za' nekaj trenotkov skoro gotovo sešel na avstrijskih tleh z našim cesarjem. Iz Skievnewic pojde k vojaškim vaiam v Krasnoje selo in od tod s cesarico v Dsrmstadt, kjer ju obišče nemški cesar, v Rim ruBki cesar in cesarica ne bodeta potovala, ker o tem potovanju ruska policija pravi, da ne prevzame odgovornosti. Delavsko gibanje na Španskem. V Sevili so obmetavali delavci vozove ulične železnice b kamenjem, vsled česar so orožniki rabili orožje. V Saragasi je dal pre-fekt razgnati nabiranje štrajkovcev. V Al-coilu so delavci napravili škodo na tovarnah. Točke, ki so bile v nevarnosti, je zasedlo vojaštvo. Iz Barcelone javljajo, da se je položaj poojstril. Javljajo se mnoga kršenja svobode do dela. \l brzojavk. Bivši minister dr. Rezek baje namerava kandidirati v državni zbor v okraju kmetskih občin Pardubice inHrudim. Bivši drž. poslanec Udržal ondi agitira zanj, agrarci pa pravijo, da imajo v tem okraju oni večino in da ne marajo dr. Rezka. — Angleški parlamentarci v Parizu. 77 angleških parlamentarcev namerava priti 25. novembra v Pariz, da vrne obisk francoskih parlamentarcev v Londonu. — »Evangelischer Bund« se ustanovi tudi za Avstrijo. Vlada je že potrdila pravila, katera sta izdelala poslanca dr. Eisenkolb in dr. Bareuter. Ustanovni shod bo meseca septembra na Dunaju. — Sinovi srbskega kralja so včeraj v spremstvu Arzena Karagjorgje-viča prišli na Dunaj, kjer jih je sprejel tajnik srbskega kralja. Danes so na poti v Belgrad. — K starokatolicizmu je prestopila občina Guttet v okraju Wallis v Švici. — (Reškim ministrom bo, kakor domneva olomuški * Pozor«, ako ne bodo do tedaj dobili pripravnega parlamentarca, imenovan sekcijski šef v naučnem ministerstvu JožefKanera. Z Dolenjskega. V zadnjem četrtstoletju je pri nas, kakor v vseh kronovinah naše države, kmetijski stan precej napredoval. Obča razširjajoča se omika, strokovna kmetijska ved«, tekmovanje vseh slojev prebivalstva v borbi za obstanek, večje zahteve, ki se tirjajo od vseh stanov, nove naprave, posnemanje ii-gledov v kmetijstvu naprednih dežela, vpli- Dalje v prilogi. Priloga 178. štev. »Slovenca", dne 5. avgusta 1903. vali so i tu blagodejno. Vendar med tem, ko si je ta stan v mnogih deželah utrdil avoje stališče in je postal imovit, bije žalibog Se naš slovenski oratar najtežavnejši boj za svoj obstoj. Posrečilo se mu je sicer da se je v zadnjih desetletjih otresel ode-ruitva, ki ga je popred silno trlo, žulilo in ugonobljalo, posojilnice sd dandanes tista pomoč, kamor se pameten posestnik v sili ali potrebi zateče, zemljiščni davek se je znižal zdatno in pravičneje razdelil, stanov sko zadružništvo se razvija in narašča, ki bode, prav izvedeno, mogočno povzdignilo vrednost in pravo izkoriščanje kmeti|skih pridelkov, širi se občna omika in strokovna kmetijska veda v vse člane kmetijskega stanu in izkoriščujejo se izkušnje in znajdbe v prid intenzivnemu in umnemu obdelovanju zemlje. To so sredstva, ki, ko bodo prešla v last kmetijskemu Btanu v celoti, bodo najblagodejneje učinkovala. Ta preo-snova in to Btremljenje je prišlo pa šele ob 12 uri; naš kmetijski stan je izmučen, iz sesan, presiromašen, od nekdaj preziran, on potrebuje najizdatneje državne podpore, ako se mu hoče opomoči. V tem se mu stavijo vede ali nevede vsakojake zapreke. Zato potrebuje bolj kakor vsak drug stan voditeljev ki bi mu s svetom, z materjel nimi podporami iz javnih fondov, z uoeljavo novih pridobninskih naprav pomagali do boljše prihodnosti in bi ga privedli do istega gmotnega stališča, na katerem se že dandanes nahajajo kmetovalci v naprednih deželah. Ako uvažujemo dejstvo, da producira navadno vsak narod le primeroma malo talentov, mož odličnjakov, ki morejo delovati vsled svojih duševnih vrlin v občno blaginjo in to tudi storijo ter da naš, mali slovenski narod ni prebogat takih veleumov, tedaj moramo smatrati naklonjenost g. dvor. svetnika Š u k 1 j e - j a , da se hoče po do sedanjem tolikem trudu in tolikoletnem požrtvovalnem občekoristnem javnem delovanju zopet podati v politično življenje — kot državni poslanec — kakor zastopnik, v prid našemu kmetijskemu stanu, kot n a j j a s -nejši dokaz njegovega domoljubnega mišljenja in vres-nici za blagor našega naroda vnetega srca, združenega z namenom: z dejanji, s svojo bogato vsestransko skušnjo in učenostjo, s svojim talentom in vplivom koristiti najširšemu sloju našega naroda, ki potrebuje najobsežnejše in najnujnejše po moči. Dosedanje velekoristno in z zlatimi črkami v zgodovini Kranjske v prospeh kul turnega razvoja in povzdige gospodarskega stanja zabeleženo, delovanje gosp. dvornega svetnika Šukljeja je našim kmetovalcem pre pričalno jamstvo in osigurjena nada, da se bode goepod dvorni svetnik i v bodočnosti z enako vnemo, z vspehi in v korist našemu kmetijskemu stanu potezal na najodličnejem mestu za vse vitalne interese tega stanu. Mnogo zahtev in novih naprav potrebuje ves kmetijski stan na Kranjskem v obče, veliko želja imamo na srcu pa tudi volilci iz njegovega volilnega okraja, ki so potrebne ugodne rešitve in v prilog teh, pozdravljamo kandidaturo državnim poslancem gospoda dvornega svetnika najprisrčnejo; dan 10. septembra 1.1. bode pokazal, da mu zaupamo zastopstvo naših interesov ter da se zavedamo svojih stanovskih pravic. in V L j u b I j a n i 5 avgusta Čestitka ljubljanskega gospoda knezoškofa. Presvetli knezoškof je precej včeraj po došlem poročilu o izvolitvi sve tega Očeta brzojavil v Rim udanost naše škofije. Ob5nl zbor »Slomškove zveze Zaradi občnega zbora »Slomškove zveze" je stopil odbor v dogovor s kat. dijaškim društvom »Danica«, da bi so vršil ob istem času, kakor shod slovenskega katoliškega dijaštva. Določila sta se dneva 24. in 25 avgust. Prvi dan pozdravni večer, drugi dan glavno zborovanje in komers. Komers kat. dijaštt-a in učiteljstva bode skupen. Natančen program priobčimo pozneje. Somišljenike poživljamo, da se zborovanja vdeleže v obil nem Številu. Dr. Žigon nevarno obolel. Obolel je naglo včeraj okolu poludne preč. g. dr. Žigon, profesor v goriškem centralnem semenišču, jako opasno. Preti večeru se mu je zdravje nekoliko zboljSalo Imenovan je veterinarskim asistentom pri tukajšnji deželni vladi živinozdravnik g. Ivan Demšar. .Zveza slovenskih posojllnlo" v Celju razpisuj?, kakor razridno iz »Slov. Naroda«, izvanredni občni zbor za soboto dne 8. avgusta t. I. Namen tega izvanred nega občnega zbora naj bi bil, da Be zveza preosnuje z ozirom na novi revizijski zakon. Kakor razvidimo iz obelodanjenega dnevnega reda, hoče načelstvo tako premembo, da bo celjska zveza tudi za naprej ovirala umestno celokupno uredbo slovanskega zadružništva, no oziraje se na f iktične p< trebe, koje stavijo spodnještajerske zadruge, ki vendar hočejo imeti tako zvezo, da bo vsem zadru gam, a ne samo posojilnicam služila. »Zveza slovenskih posojilnic« v Celju naj se pra-oanuje v zvezo slovenskih zadrug na Spodnjo-Stajerskem. pa bo mnogo koristila zadružni slovanski stvari na Spodnje Štajerskem. Liberalna zdivjanost in surovost. Iz Črn« ga vrha nad Idrijo sei nam poroča : Pri nas so liberalci tako zdivjani in besni vsled bolesti, da so pri liudeh izgubili vse zaupanje, da iščejo pomoči v dinamitu. Da so dali duška svoji jezi, so pretekli teden navrtali v enega izmed največjih mlajev, ki so jih ljudje postavili v čast novomašniku čast'}, g. Mikužu, dinamita in ga razstrelili. Mi upamo, da bo stroga preiskava zasledila zločince in jih izročila pravici. Ze ob izvolitvi Božiča deželnim poslancem se je zjutraj trikrat ustrelilo z dinamitom, preiskava je bila seveda brezvspešna! Kakor se zdi, igra v Črnem vrhu dinamit veliko vlogo. Z njim se je streljalo liberalcu na čast, lansko leto se je vnel v neki kuhinji. Mi sodimo, da ne bo težko najti pravo sled. Če bi pa preiskava utegnila ostati brezvspešna ali v teku časa zaspati, bomo mi energično poskrbeli, da se tej surovi zdivjanosti stori konec. Tem potom pa vprašamo za javno varnost skrbeče oblasti, hočejo li poskrbeti, da se bo vršila stroga preiskava tam in na tak način, da se bodo zlikovci zasledili. O koncu te liberalne lumparije bomo še poročali. Nemika zagrizenost na Koroškem. S sv. ViSarij se nam poroča: Zad njič Bmo poročali, da sta trbiški lovec in gozdar uničila vsa slovenska hribolazka znamenja od Zajezera do Višarij in od Višarij do Ovčje vasi. Zdaj smo zvedeli, da jim je zaukazal to storiti trbiški »Forstmeister Veith«, ki se pa s tem opravičuje, da to škoduje divjačini. Prej seve, ko so bila nemška znamenja, in nemški napisi, se niso plašile divje kožice in zajčki, temveč bo največjim veseljem stopale po potih, po nemškem planinskem društvu označenih potih. V najnovejšem času pa so se tudi koze, divji petelini in zajci nasrkali hajlovskega duha in bežijo pred slovenskimi znamenji Mi pa mislimo, da niso tega niti koze krive niti lov, temveč jedino le nemška nestrp nest in zagrizenost. Kako daleč so Nemci v svoji zagrizenosti zabredli, se razvidi iz tega, da se je ponudilo nemško planinsko dru štvo županstvu v Žabnicah in Ukvah, da je pripravljeno narediti kolovozno pot od postaje Ovčja vas do Zajezere, pa le b tem pogojem, da bi ne imeli Slovenci do te poti nobene pravice, torej niti po tej poti hoditi niti voziti, bave je županstvo, če tudi je na cali črti liberalno in nemčursko, to ponudbo hvaležno odklonilo, in tako je nemško planinsko društvo dobilo dolg nos Mi že vemo, kje ubogo Nemce čevelj tišči. Nemce grozovito bode v oči naš kupljeni prostor v Za-jezeri, in z velikim strahom pričakujejo, ke daj se bo začela vzdigovati slovenska pla ninska koča v Zajezen. — Iz Kovorja pri Tržiču. Marija Golmajer, žena tukajšnjega obče spoštovanega župana, je dne 1. avgusta t. 1. nepričakovano naglo umrla v svojem 45 letu. Pokojna vzgledna gospodinja in skrbna mati peterih osirotelih otrok je bila sestra gim nazijskega veroučitelja gospoda dr Fr. Per-neta in svakinja č. gosp. Jožefa Golmajerja, župnika na Vačah. — Stajarsko šolstvo. Za učiteljico na meščanski šoli v Celju je imenovana gdč. Melanija Premšakv Laškem. — Nadučiteljem pri sv. Tomažu je imenovan definitivni učitelj isti tam gesp. Simon B e r j a k , nadučiteljem pri sv. Barbari v Halozah jo imenovan definitivni učitelj v bt. Vidu pri Ptuju gosp. Rudolf Kotz-m u t h , nadučiteljem v Srnartnem na Pohorju je imenovan definitivni učitelj v Ko stri vnici g. Ivan S o r b a k. — Naduč to-Ijem na ljudski šoli v Bočni je imenovan učitelj istotam g. M a t Dedič, kot uči telja vodji: definitivni učitelj gosp. Josip L e n e r na Paki v at. Jerneiu nad Muto delin. učitelj g Ivan M o h o r k o ; kot učitelj na šoli v Ljubečnem g. Avgust Lah pri Sv. Antonu v Slov. gor.; kot definitivni učiteljici gospodična K a r o 1 i n a K r a j n o pri Sv. Barbari v Hilozah in gdč. Reza Pirkovič, doslej v Polhovem gradou, za šolo v L ubečnem. Kot učiteljica ročnih del je nameščena v Rogatcu gespa Irena W r e t z I. Premeščen je def. nad-učitelj k. Edvard Blenk iz Cedrama k Sv. Benediktu v Slov. gor. Vpokojen je g Franc Sernec, nadučitelj v Spod. Kongoti. — S sv. Višarij. V nedeljo smo zo pet imeli precej Ljubljančanov, ki pa niso bili posebno vneti za čast božjo in so kakor po navadi nesli seboj spominke z nemškimi napisi v belo Ljubljano. V preteklem tednu smo imeli prav veliko snega, snežilo je ves predpoldan, zdaj pa smo zopet popolnoma zadovoljni z vremenom. Preč. g. dekanu v Žabnicah se je zdravje toliko zboljšalo, da že nekoliko vstane. Upamo, da blagi gospod kmalu okreva. — Pobegnila je iz očetove hiše 19-letna kočarjeva hči A po I o ni j a Kavčič. — Velika povoden) je bila 31. t. m. v L^zah in okolici. Utrgal ee je oblak. Deželna cesta je poškodovana. Skoda na poljih je velika. — Foskušen samomor kuharice. Kuharica v restavraciji južnega kolodvora v Gorici Ana C e 1 i č se je hotela v soboto zjutraj zastrupiti in je v ta namen popila nekoliko žveplene kisline. Prihiteli so ji o pravem času na pomoč ter jo privedli v goriško žensko bolnišnico — Smrtna kosa. V Gorici je umrl dvorni svetnik v pokoju, g. Ferdinand pl. Z o e r r e r, oče deželnosodnega svetnika, g, Riharda pl. Zoerrer-ja. — Samomor v Mariboru. V Mari boru je skočil v Dravo 51 let stari razna šalec knjig Franc Rakovec in utonil. — Veteranci v Fulju so praznovali preteklo nedeljo 251etnico svojega društva — Ustanovitev slovenske meš&an. šole v Ljutomeru. »Slovenska Zadruga« prinaša članek, v katerem pravi, naj bi vse slovenske posojilnice posredovanjem »Zveze spodnje štajarskih učiteljskih društev« preskrbele, da bi se mogla ustanoviti taka šola za spodnje štajarske Slovence, ker navadnim potom take šole ne dobimo. — Misarski pomočniki v Zagrebu se zopet oripravljajo na štrajk. — Voda za Gorico. Pred kratkim smo poročali, da je neka dunajska tvrdka goriški mestni upravi stavila ponudbo, da priskrbi goriškemu mestu vode iz Mrzleka proti odškodnini 1,350.000 K. Povedali smo tudi, da se je goriški mestni svet s to za devo že bavil, ter da je bil izvoljen odsek, ki naj otnenjeno ponudbo prouči ter o nji mestnemu svetu v 14 dneh poroča. Kakor čujemo zdaj, imeli so goriški mestni očetje zaupno sejo, v kateri so sklenili, da ae nima glede zgoraj omenjene ponudbe še vsaj osem dni ničesar zgoditi in se prej prepričati, ako bi ne bilo bolje, da se napelje iz Hublja voda v Gorico. Toraj vedne študije, pa brez vode. — Razpisane učiteljske službe Na petrazrednici v Postojini je do 16. avg, razpisano mesto učitelja, do 20. avgusta mesto učitelja-vodje v Gribljah, do 28. avg pa mesto nadučitelja na trirazrednici v Ve likih Laščah. — Nov most čez Savinjo. Mostič pri »Grenadirju« čez Savinjo je sedaj dodelan ter se bo prihodnji četrtek blagoslovil in izročil prometu. Mostič je jako solidno izdelan, vso na traverzsh, ter znašajo stroški okroglo 8000 K. Ljisbljaiisfee novice. Novi papež in ljubljansko občinstvo. »Slovenčeva« izdaja o novem papežu Piju X. je napravila na ljubljansko občinstvo vseh vrst prav prijeten in ugoden utis. Včeraj zvečer je bil povsod, kamor je človek prišel — na ulici kakor po raznih lokalih — le razgovor o novem papežu. Pozor, slovenski trgovski uslužbenci! Nemcem gre za kožo pri »Trgovskem bolniškem m podpornem društvu«, zato bo di rektorij, kolike r je zastopan po Nemcih, storil vse, da z zvijačo in denarjem pripomore k zmagi pri izrednem občnem zboru Slovenski trg. pomočniki imajo zdaj paziti: 1, da bo dan občnega zbora sklican najmanj osem dni prej, in da kdor misli kak samo stalni predlog staviti, da ga sestavi in pošlje tudi že osem dni prej direktoriju. Na statute naj ae pazi, da jih direktorij no bo spft kršil in po Bvoje uporabljal. 2. Da se tisto nedeljo tega izvanrodnega občnega zbora vsi slov. tukajšnji uslužbeneii (brez strahu in ozira na njih nemške šefe) udeleže, ker bodo Nemci vse privlekli notrj, kar bo njih ljudi. Goljufija in sleparija ie bi za-mogla spraviti večino pri tej blagajni ob zmago! Cirkus Viktor, ki prireja predstave v Lattermannovem drevoredu, ima na vspo redu vedno jako izbrane točke, mej katerimi se odlikuje posebno predstava s čudovito dresiraniooi psi, vaje artiatovske dvojice Carta in Mircijanft, ki kažejo o nenavadni moči mišic te dvojice. Posebno pozornost vzbuja kaučuk človek, ki razvija toliko spret nost, kakeršne doslej še nismo videli v Ljubljani pri sličnih predstavah. Tudi ostale točke so vredne pohvale. Cirkus je s točkami jako radodaren, ker vsak večer je bogat vspored, ki traja od 8. ure zvečer skoro do 11. ure. Cirkus ima lastno godbo. Tatvine. Na južnem kolodvoru so zasačili tri delavke, ki so že dlje časa kradle premog v skladišJu. — Včeraj zvečer je v gostilni na Radetzkega cesti št. 16 neki vo jak ukradel natakarici Tereziji Bregar 5 kron, katere je bila puBtila na mizi. Dasi je natakarica tatvino takoj opazila in šla za vojakom v vojašnico, le ni dobila denarja nazaj. — Natakarici Mariji Gams v Wolfovih uli cah št. 12 je ukradel tat iz sobe, kjer spi, torbinec za 10 kron. Denar je imela v kov-čogu. — Danes ponoči ukradel je dosedaj neznan tat z dvorišča pri Možini na Radetz kega cesti št. 24 hišni poaestnici Gabrijeli Zupančič Tinto. — Dne 4. t. m. ponoči so bila delavcu v predilnici, stanujočem v Kla-dežnih ulicah št. 16, iz hleva ukradeni trije domači zajoi. Ponesrečeni sprevodnik. Sprevodnik Josip Sacher je danes zjutraj na južnem kolodvoru pri brzovlaku, ko je odpiral vrata pri kupeju, padel vznak in se na glavi precej pobil. Nogo zlomila si je v nedeljo na Bledu služkinja Marija Bonač iz Ljubljane. Padla je bila z voza, ker so se bili konji splafiili in ušli. Žile prerezal. Miroslav Haeufel, 4 leta star, pečarjev sin, stanujoč na Opekarski cesti št. 60, stopil je včeraj popoludne na dvorišču na razbito steklenico in se na desni nogi tako vrezal, da si je prerezal žile in mu je precej krvi odteklo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. Delovanje rešilne postaje v mesecu juliju. V preteklem mesecu je intervenirala rešilna postaja pri 44 osebah, in sicer 28 moških in 16 ženskah. Posamezni slučaji bolezni in nezgod so bili sledeči: 14 obolelosti in oslabelosti, 2 onesveščenji, 1 težek porod, B zlomljenja nog, 1 zmečkanje udov, 1 obreza s steklom, 4 poškodovanja vsled padca, 1 zblaznelost, 17 transportov bolnikov. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo je imelo v soboto izredni občni zbor. Na dnevnem redu je bila odobritev novih pravil. Pravila, katera je napravil društveni blagajnik g. Fr. Barle, so sedanjim razmeram primerna ter obsezajo gasilni in rešilni posel. Po novih pravilih se zove društvo zdaj: »Ljubljansko prostovoljno gasilno in rešilno društvo«. Spomenik padlim vojakom s Kranjskega iz 1866. leta ter onim v Bosni in Hercegovini bo stal prej ko ne pred novo infante-rijako vojašnico. Kakor znano, je nabrano do zdaj zanj že okolu 6000 K. Hišo »Matice Slovenske« na Kongresnem trgu bodo popravili in prenovili. Včeraj so Treotovi delavci postavili potrebne stebre za odre, na katerih prično zatem zidarji svoja dela. V Ameriko in iz Amerike. Daneč ponoči odpotovalo je v Ameriko 148 oseb in sicer 128 Hrvatov in 20 Slovencev. Iz Amerike je došlo danes zjutraj v Ljubljano 50 Slovencev, ki so se odtod odpeljali v svoje domače kraje. Društvena godba priredi danes t. j. 5. t. m. ob 8. uri zvečer na vrtu g. Hafnerja na sv. Petra cesti koncert. Vstopnina 40 v. Člani so vstopnine prosti. Čevljarski mojster Galin, ki je bil, kakor smo poročali, aretiran radi obdolžitve, da je vzel svoji ženi hranilnično knjižico, da bi pobegnil v Ameriko, je izpuščen iz preiskovalnega zapora, ker Be je izkazalo, da je bila ovadba napačna. Prste mu je odtrgalo. Delavcu Lovrencu Jakliču, stan na Kolodvorski cesti št. 26 je včeraj popoludne v delavnici Kranj, stavbne družbe na Vrtači pri struženju desek stroj odtrgel na levi roki vse prste Ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnico. Stroj odtrgal delavki roko. Danes zjutraj ponesrečila ie v opekarni kranjske stav-bine družba v Kosezah 36 let stara delavka Amalija Zibrek iz Planine pri oelju, stanujoča v Zgornji Šiški št. 91. Metala je ilovico v stroj za opeko. Ker je bil mej ilovico k^mnn, ga jo hotela vzeti nazaj, a stroj jo je zagrabil za desno roko in jej jo po polnoma odtrgal. Ponesrečeno delavko so prepeljali v deželno bolnico. Sifonska steklenica razpočiia se je včeraj v roki, ko jo je nesel po stjpnjicsh, gostilničarju T. Bizil pri »Kolovratarju« in so ga kosci stekla ranili na roki in nosu, da je dolgo časa krvavel. Poklicani zdravnik dr. Illner ga je obvezal. S tlakovanjem Dunajske ceste so ta teden pričeli nadalievati. Novice h Amerike. § Letanje po zraku. Profasor Lang-ley v Ameriki izdeluje ladjico za letanje. In sicer je v svojem delovanju že jako napredoval; v kratkem poleti črez reke Potomae. Iideluje svojo ladjico na reki Potomae v dokaj veliki barki. Pred dnevi mu je vihar nekoliko pokvaril njegovo delavnico; ladjica za letanje je pa ostala popolnoma nepoškodovana. § Pomanjkanje dela v Zj edin j enih . državah. It Bostona se piše: Kakor se sodi, j bo meseca avgusta v severnih pokrajinah mirovalo 2000 predilnic. Vsled tega bo od > 30000 delavcev v Fall Riverju, središču \ tekstilne industrije, ostalo 10 000 njih brez S dela. Upati pa je, da so v drugej polovici j meseca septembra položaj zboljša. Dogodki na Jlrvat- ! skem. Ban Pejačevič — odstopi. Vesti, da se je novi ban grof Pejačevio že naveličal svoje banske časti, se vzdržu- j jejo. Mej njim. in grcfom Hedervaryjem so velika nasprotstva, zato je pričakovati nove, banske krize, tudi če grof Heder- ; v»ry sedaj še ne bi odstopil od ogrskega ; ministrskega predsedstva. Ogrska vlada se : je doslej upirala izvršiti pogoje, pod kate- j rimi je grof Pejačevič prevzel bansko čast. ! Grof Pejačevič je v jako sitni situaciji, ker , je tako zaupal lojalnosti Mažarov, da je dal I na razne strani že razne obljube, katerih • sedaj ne more preklicati. Posebno rešitev osebnih zadev in vedno zavlačevanje rešitve j financijelnih zadev, povzroča vedno dife- i renco mej Zagrebom in Budimpešto. Avto- j nomni zakladi so vsi porabljeni. Ne- ! kateri zakladi so sploh izginili. i kmetih nepotrebne. To so bile besede c. kr. avstrijskega državnega pravdnika dne 4. avgusta 1. 1904 v moderni justični palači. Balkan. Bolgarski vojni minister je zopet naročil veliko število Mannlicherjevih patron in sicer to pot v tovarni patron v Hirten-bergu. Tekom treh mesecev mora bitt naro-čilo izvrženo. Turške oblasti so izvedele, da je bil za dan 2. avgusta nameravan splošni vstanek v Makedoniji in so storile vse, da so ga preprečile. Vstaško gibanje se posebno širi okrajih Monastir in Skoplje. Dočim je prej bilo v vsaki vstaški četi po 15 do 20 mož, jih je sedaj po 200 do 300. Vstaši nameravajo napasti mesta. Položaj je silno resen. Na železniški progi Solun Monastir so vstaši na raznih krajih razdrli brzojavne zveze in železniški tir. Poroča se o številnih aretacijah v carigrajski družbi in mej ondotnimi častniki. Nekateri listi trdijo, da so v Carigradu prišli na sled zaroti. Književnost in umetnost. * »Dom in Svet« št. 8 ima sledečo zanimivo vsebino: Silvin Sardenko: Nesmrtnemu Leonu. — Bogdan Vened: Naš stari greh. Polabska povest. (Dalje.) — Silvin rfardenko: Gorski viri in verzi. (Dalje.) — Fr. S. Finžgar: Moja duša vasuje . . (Dalje.) — rforin : Svita dan se nad goro ... — Janko Mlakar: Grintavec in Kodna. K turi-stovski sezoni. (Konec.) — Janko Jovan: Domači obrti na Kranjskem. (Dalje) — Anton Medved: Legenda o pelinu. — Marija : Liljana Novela. (Konec) — Anton Medved : Oblačicam. — Viktor Steska: Slikar Julij Qaaglio. — Anton Medved: Oddaljenim dušam. 9., 10. - Dr. Karol Glaser: Nemška »moderna*. Iz novejše nemške književnosti. (Konec ) — F. U.: f Papež Leon XIII. — Književnost. — To in ono. — Slike: Izak in Abraham. K. Šteiben. — Češka koča na Ravneh. — Kokrska dolina: Zgornja Jezerska Kočna. Spodnja Jezerska Kočna. Oboje fotcgr, A. Beer v Celovcu. — Čevljar. Risal Ar.t. Koželj. — Pristanišče v Ogleju. Risal M. Jama. — Notranjščina ljubljanske stolnice. — Freska v svetišču liubljanske stolnice. — Freska v svetišču ljubljanske stolnice. Vse tri fotogr, J. Kotar, L ubliana. — Gerhart Hauptmann. — Oglej. Po fotografiji — Bazilika v Ogleju. — Muzej v Ogleiu. — Baptisterij v Ogleju. Vse tri risal M. Jama. v ! j J » Po 24 letnem, »uporu pomiloščen je lota 1879. pred dunajskimi porotniki radi zaBtrupljenja svoje ljube na dosmrtno jedo obsojeni Leopold Winkler. Ko je bil 5 let v zaporu, je podedoval 25000 gld. Iz Zagreba se poročti, da je stol sed ; morice ugodil prizivu lekarnarskega praktikant« Šiff-rja in bivšega davkarskega uradnika Vrbanca, ki sta bila obsojena na 5 | tednov oziroma na tri meseca zapora, ker ' so ju dolžili, da sta v Nišicah oblatila mažarske napise. Sedaj sta izpuščena iz obo ; škega zapora. ttazne utvari. Najnovejie od raznih stran: VGastein je došel se zdravit na-učni minister Hartel. — Razprava proti Humbertovise menda zopet odloži, kor je baje Humbertova »še vedno bolehna«. — Delavci na železnici stavkajo v delavnicah ruske južno-zahodne železnice v Kiewu. Kolodvor in delavnice stražijo vojaki. — Muha morilka. V Krakovem je u m r 1 ritmojster E v g e n baron Airoldi. Pičil ga je brencelj na glavo in mu zastrupil kri. — Aretirani anarhist. V Barceloni je policija aretirala sina nekega glasovitega anarhista. Pri njem so našli več dinamitnih patron. — Nemška cesarica pride v Vratislavo ogledat škodo, katero je napravila povodenj v pruski Šleziji. — Stavka pekov, mesarjev in trgovskih pomočnikov je v Odesi. Stavkajo tudi delavci na 1 a • dijah, pri tramvaju, pri železni c i in pri vodovodu. Ker so službo pri vodovodu opravljali inženirji in uradniki, so stavkujoči zagrozili, da bodo vodovod razdrli. Radi tega je vlada proglasila preki sod. — Živa pokopana je bila v bližini Novočerkaska na Ruskem neka posestnica. Ko so grob od prli. bila je nesrečnica žo mrtva. Nesrečnica si je v grobu razgrizla meso z rok do kosti in poruvala lase — Ritualni umor. Pri Szepes Zabufalu so našli umorjeno neko deklo. Aretiran je neki židovski mesarski pomočnik. Ljudje govore o ritualnem umoru. — Dr. Podlipny, bivši praški župan, ie imenovan častnikom pariške »Academie Francaise«. — 2001etnico svojega obstanka je včeraj praznoval varaždinski pešpolk štev. 16. — Stavka stavcev je v Aradu. Stavci zahtevajo zvišanje plače in krajšo delavno dobo. — Za odpravo »krsta ladij« se bodo obrnili pastorji do nemškega cesarja, češ da je to prcfana-cija krsta. — Kongres svetne zveze za varstvo živali,zboruje v Frankobrodu. — Dienes v Švici. Iz Ziiricha se poroča, da se ondi govori, da je Dienes v tivici. V hotelu „Central" v Ztirichu je prenočeval nek par, ki je bil popolnoma podoben Dienesu in njegovi ljubi Geiger. — Odpovedane so vojaške vaje na Južnem Češkem radi ondotnih vremenskih nezgod. tukaj-Franc izpred sodišča Izpred deželnega sodišča. Oproščen je bil včeraj pri šnjem deželnem sodišču posestnik g. Grošelj iz Poljan na Gorenjskem, kateri je bil obtožen radi poneverjanja. Izkazalo se je, da je bilo poneverjenje storjeno od drugega krivca. Toliko na znanje, ker je »Narod« g. Grošlja in tamošnjo posojilnico silno obrekoval. Državnega pravdništva zastopnik Tsohech je v svojem govoru čutil potrebo izjaviti, da so posojilnice na Originelna učiteljska volitev. V Arzier ju v Švici so imeli voliti učitelja. Preje je stopila skupaj gotova komisija, ki je učiteljskega kandidata aprobirala, toda zdaj so to opustili, ter volijo učitelja^— dosti jim je, da ima patent za učiteljski stan. Pa z volitvijo ni tako lahko, kadar se oglasi mnogo prosilcev. Ko prosi' samo eden, ga vsprejmejo brez vseh ceremonij. Kadar pa je več prosilcev, tedaj občinski svet zbere kandidate okrog sebe, da spozna njih fizične in moralične lastnosti. Konkurenca v krasoti ne pa eksamen Kar se pa tiče mora-ličnih čednostij, je skušnja kaj originalna. Gospodje kandidati ae povabijo v soboto zvečer k obedu. Zberejo se okrog kaj dobro obložene mize, na koji so dotirana vina najmočnejših vrati, in skušnja se prične. Vsi eksaminandi, kakor ekBaminatorji prisedejo k mizi z enako unemo in slaBtjo. Kandidati tekmujejo s pravo uljudnostjo ponujajo jedila in pijače, deklamirajo pesmi, špogajo govorance — občinski zastop in izpraševalna komisija pa molče. Ko so bile vse »obmizne — lastnosti« kandidatov dovolj jasne — je bila tudi volitev končana. Idvoljen je bil kandidat Dutrit. Predsednik komisije dobre volje naznani ostalim obmiznim kandidatom izvolitev; neizvoljenim se pa izroči odškod nina — in volitev je končana. Kolera v Siriji Kolera v Siriji se razširja. 15 t. m. je umrlo v Damasku 19 ljudij za kolero, v Ilami pa je zadnjih dneh umrlo od 30 do 40 ljudij. Pa v tem mestu jih umrje še več, toda njih števila povedati nočejo; mrtvece pokopujejo kar ponoči. Bojo se, da se ne bi kolera razširila do morja. Odredili so tedaj, da so Damask zastražili, in napoti se v Damask v teh dneh medicinska komisija, v koji so zdravniki, ki so bili v Carigradu doktorjem promovireni. Dragocena zbirka tobačnic uni čena. Pred kratkem je pogorela v Neapolu neba banka in z njo je bila uničena tudi dragocena zbirka tobačnic. Te tobačnice so bile last vojvoda iz Martine ter so jih cenili nad en milijon frankov. Po vojvodu martin-škem je podedoval to zbirko grof Mardi Pla cido ; ker jih pa ni smel prodati, jih je zastavil v banki. V zbirki sta bili dve dosi, ki ju je ciseliral Cirlo Burazzo, več tabaker je bilo iz starega češkega kristala, ena dosa kardinala Lavarričce in množica tobačnik, ki so bile odičen s smaragdi, rubini, diamanti, z zlatom in s srebrom. Narodno gospodarstvo. Zvišajmo junčevino. Reja bikov prizadeva mnoge sitnosti in neprilike, posebno od tedaj, kar jo v veljavi novi zakon za govedorejo. Sedaj mora biti vsak bik potrjen, da se lahko rabi za tuje krave. Tudi se sme spuščati na dan k večjemu po dvakrat in bikorejeo je dolžan spi-aovati poseben zapisnik o spuščanju bika. To so zahteve, ki jih prej nismo poznali! Res je, da so te zahteve potrebne za napredek, a ravno tako je tudi istina, da nam te zahteve nalagajo nove sitnosti, nove stroške in novo delo, in da otežujejo na ta način vso rejo, zlasti še, če se pri izvrševanju gori imenovanega zakona postopa strogo. K vsem tem nepriiikam se pridružuje pa še ta okolnost, da se reja bikov v rokah malega posestnika pravzaprav niti ne izplačuje Pri velikom posestniku, ki ima poln hlev živine, se reja bikov izplačuje že zastran krav, če mu je ležeče na dobri za reji. V takih hlevih se tudi ne pozna dosti, koliko krme se porabi za bika. Kjer se redi toliko in toliko krav, tam se iziahkaKredi tudi po en bik. Ves drugačen pa je položaj pri malem posestniku. Temu se pa ne izplača rediti bika zaradi domačih par krav, ampak njemu se mora reja izplačati s pomočjo junčevine, ki jo pobira od pripuščenih tujih krav. To je njegov glavni dohodek, ki ga ima od bika. Ta dohodek je pa po našem mnenju prepičal in v sedanjih razmerah nezadosten. Naši gospodarji pobirajo od bikovega skoka še zmeraj po 40 do 50 kr., včasih celo samo po 30 kr. Da se pri teh dohodkih reja bikov ne more povzdigniti, je več kakor umevno. Na ta način nam daje bik težko 40 do 50 gld. dohodka na leto, če računamo, da je zaskočil 100 krav. Ali so pa to primerni dohodki za trud, za nevarnost in za sitnosti, ki jim imamo z rejo bika ? Ali je s tem dohodkom poplačana krma, ki se zanj na leto porabi? Nikakor ne! Če prav po malem računamo, stane njegova reja vsaj dvakrat toliko, in če mu privoščimo kaj boljšega, recimo ovsa ali kake druge močne krme, stane tudi po trikrat toliko. [Pri tem pa ni strežba nič računjena. Ko bi hoteli uvaževati še stroške za delo in strežbo, potem bi nam reja bika v rokah malega po sestnika pokazala še večje neuspehe. (Konec prih. Telefonska In brzojavna poročila. Novi papež Pij X. Kranj, 4. avgusta. Vse mesto je krasno razsvetljeno na čast P i j u X. Zvonik mestne zapne cerkve in Cofišče se lesketata v bengaličnem ognju. Zvonovi slovesno pritrkavajo. Meščanska godba igra po mestu. Vse ulice so polne ljudstva. Rim, 5. avgusta. 0 glasovanju v konklavu se poroča: S ar t o je dobil 50 glasov, Rampolla 10, Grotti 2 glasova. Še le po prigovarjanju svojega prijatelja kardinala Sa-tollija se je kardinal Sarto jokaje odločil sprejeti težko breme. Rim, 5. avgusta. Slovesno ! kronanje novega papeža je preloženo na dan 8. decembra t. 1. Rim, 5. avgusta. V rojstnem kraju novega papeža R i č s e je prebivalstvo polno navdušenja. S prva občinstvo kar ni hotelo verjeti, da bi bil sin ubožcev izvoljen papežem. Občinski svet je razobesil iz občinske hiše narodno laško trobojnico. Trg je poln ljudstva, ki kliče: „Eviva Sarto"! Prišlo je v Riese vse polno fotografov in poročevalcev. Poročevalec „Piccola" je hitel vpraševat ondi omoženo sestro novega papeža. Sestra ni hotela verjeti vesele vesti in se je radosti zjokala. Benetke, 5. avgusta. Ko je kardinal Sarto odhajal od tu v konklave v Rim, poslovila sta se na tukajšnjem kolodvoru od njega don Carlos in mestni župan Grimaldi. Oba sta izrekla po stari navadi željo, da bi postal papež. Župan je dejal: „Samo to bi obžalovali, da bi se potem več ne vrnili v našo sredo." Kardinal je odgovoril: „Vzel sem retour karto. Povrnem se živ ali mrtev." Na neki postaji je opomnil svojim spremljevalcem, da je bil 9 let generalni vikar, 9 let škof in ravno letos je 9 let, odkar je kardinal. Rim, 5. avgusta. Kakor ob izvolitvi Pija IX., tudi sedaj liberalni listi hočejo izrabljati Pija X. v svojem smislu. Vsa dejanja kardinala Sarta pa pričajo, da je mož, ki bo hodil po stopinjah svojih prednikov. Rim, 5. avgusta. V Mantovi, kjer je bil Sarto škof, je zapustil neizbri-sljiv spomin vrle svoje ljubeznivosti, ki je omogočevala vsakemu pristop k njemu. Rim, 5. avgusta. V eni točki so vsi listi edini, da vse, kar se čuje iz življenja novega papeža, kaže njegov značaj v najlepši luči. Poleg dobrodelnosti se odlikuje z izredno modrostjo. Vedno se je rad spominjal svoje ubožne mladosti ter je opetovano dejal: »Veseli me, da sem sin revnih starišev, ker tako iz lastne skušnje poznam bedo nižjega ljudstva." Njegove tri ne-omožene sestre so jako priproste ter so mu vodile gospodinjstvo v Benetkah. Nobena ni nosila nikdar klobuka, ampak vedno so bile opravljene kakor žene iz nižjih slojev. Rim, 5. avg. V Gracie je eden bratov novega papeža nižji poštni uradnik. Ko je začul vest o izvolitvi, je pokazal pismo, katerega mu je pisal brat pred vhodom v konklave. V njem izroča kardinal pozdrave znanim ondotnim rodbinam. Dunaj, 5. avgusta. „Neues Wiener Tagblatt" poroča, da je listov poročevalec govoril z odličnim cerkvenim dostojanstvenikom o novem papežu. Dotični dostojanstvenik pravi, da se je kardinal Sarto jako rad sprehajal po Benetkah in da so bili njegovi sprehodi mej prebivalstvom jako popularni. Ljudstvo ga je imenovalo „il bouno cardi-nale" (dobri kardinal). Vse se je veselilo, kadar se je pokazal na ulici. Posebno mladina je bila njegova radost. V enem žepu je imel polno cen-tezimov, v drugem žepu pa polno bonbonov. Ko so se vsuli otroci okolu njega, dajal je revnejšim centesime, premožnejšim pa bonbone. Tu si je pridobil srca otrok in starišev. Cesto ga je obkolila množica revnih ženic s svojimi otroki ter mu tožila svoje težave. Kardinal je vedno rad pomagal ljudem iz nižjih slojev ter je takoj podpiral ubož-nejše z denarjem, kadarkoli so se obrnili nanj. Njegova dobrodelnost je segala tako daleč, da je bil često v denarnih zadregah in da je moral na posodo jemati. Z neznanimi reveži je ravnal kot z dobrimi znanci. Pariz, 5. avgusta. „Temps" pravi, da je izvolitev kardinala Sarta poraz zveze Avstrije, Angleške, Nemčije in Amerike. To je baje zadoščenje fran-cosko-latinski politiki (?). Budimpešta, 5. avgusta. Preiskovalna komisija v zadevi podkupovanja ima odslej seje od 3. ure popoldne do 9. ure zvečer. Tekom jutrišnjega dne sprejema komisija zadnje prijave prič. Belgrad, 5. avgusta. Polkovnik Nikolič, ki je streljal na upornike, je umirovljen. Tu se je te dni organizirala socialnodemokratska stranka. Hamburg, 5. avgusta. Danes je prišlo v Fridrichsruh na grob Bismar-kov 2000 avstrijskih nemških telovadcev. Poslanec Stein je govoril da je vresničenje vsenemških želja, o katerih je pripoznal tudi ministerski predsednik Koerber možnost, da se vresničijo, bližje, nego si izvesthi krogi nadejajo. delaidkeo pivo iz pivovarne v SCalcu in Lahkem trgu. nrnvodllift »»3% «•«'■! « ITJ»I plw»ru.n v ■ ■ t»a J N«»cl ■■ ulice Meteorologično porodilo. Viiina nad monem 306.2 m, srednji zračni tlak vB6'0 mit i Stanje Cm »pa- baro- toTanja j metra, i t mm. Temperatur* » po Celnijn Vetr.rl. Nebo 11? 2?- -6 '9 »ve«, | 737 7 | l8-6T~"sirvžh. t ijutr I 739 9 1 14 3 1 sl.jjvzh. jasno 2. popol. I 738 7 | 25-2 | sl. jzah. del obl Srednja včerajšnja temperatura 19-8*, normale 19 6*. jasno 2-5 Dunajska borza dnč 5 avgusta. Skopni državni dolg v notah..........100 35 Skupni državni dolg v srebru.....lOO-li Avstrijska zlata renta 4% .....120 »5 Avstrijska kronska renta 4%.....100-65 Avstrijska inv. renta 31/9 * .....9310 Ogrska zlata renta 4%.......120-20 Ogrska kronska renta 4%......99 — Ogrska inv renta 3'/»%..............90 30 Avstro-ogrske bančne delnice.....15'87 Kreditne delnice..................660 50 London vista..........239-271/, Nemški drž. bankovci za 100 m nem. drž. v H7-40 20 mark............23-48 20 frankov..........19-OG Italijanski bankovci................95 25 C. kr. cekini...........11 28 SLOVENEC a 17 mr se prodaja n doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah: Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kalifi Alojzij, Jurčičev trg 2. Suinik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Fiorijanske ulice 1. Vrhove Ivan. Sv. Petra oesta 52 Emajlna glasurct, mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, kojim d4 porcelanu slično prevlako. V škatljicah po */, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL V Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 524 3 11—ll Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 571 27 F. HITI, Pred škofijo štev. SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Vožnjekarte in tovorni listi krojaški mojster u Ljubljani, Ju. petra nasip 2 se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje duhoven-ske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 989 8-2 Učitelj na deželi, ki ima man) plače nego strdkov, želi si v počitnicah kaj prislužiti. Z i en mesrc spreime vsako dostojno < prav lo naj rajše vendar mesto učitelja v kaki boljši hiAi na d> ž-ili. Ponudb* r naslovom: Jan Slovan, poste restante Ljubljana. 1007 2-2 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv Petra cesta št. IS se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnlčke obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovijene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. AHEBIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Hed Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: Ni i^ar JLj. I ■■ ■ Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 318 P 2 KAROL REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32 G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Plccolljeva želodčna flnkfura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Plccolljevo železnafo vino se uporablja pr malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspeliom. Polliterska steklenica 2 K. Plccolijevl sirupi Iz malin ali fama-rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30. Zunanja naročila po poštnem pOVZCtjU. 708 (50-22) P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij i« ^n^n ^n^n Pivovarna Ivan Japl, Gradec. m glavne zaloge za Sanjsko v Ljubljani, Hafnerjeva restavracija sv. Petra cesta 47. Vsaki dan sveže, dobro vležano marčno in izborno dvojno marčno pivo v godcih in — pasterizirano — v steklenicah. P. n. privatnim odjemalcem piva v steklenicah dostavlja se tudi 1 e d brezplačno na dom. Zaloga piva Japl 1015 2-1 v Ljubljani. ■ 1] registrovana zadruga z neomejeno zavezo, t Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po no 95-72 4% odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Poštnega hranilničnega urada št. 828.406, □Telefon, štev. 57. Circus Victor Latermanov drevored. V četrtek, cLrič <3. avgusta 1903 Velika športna predstava nastop umetnikov in umetnic prve vrste in predstava najiz-borneje v naravi in šolsko dresiranih konj. Mej temi: Gospa ravnateljica Cend s svojim v naravi in šolsko izborno dresiranim konjem. Ullllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Lepa čevljarica z Dunajske ceste velika komična pantomima. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Za obilen obisk prosi spoštovanjem TilVndfGljSftfO. 1013 2 Papež Leon iKIII. kot obtežalo za pisma 2S cm vieok je za 7 K naprodaj pri Adolf li JVagenpfeil, 988 3-3 Juvelir, v Ljubljani, Črevljarske ulice štev. 2 Pred dvema leti je čel z doma 18 letni Janez Marolt *» 3-3 in se sedaj ne ve, kje prebiva in če sploh Se živi. — Kdor bi vedel o njem kaj natančnejšega, naj blagovoli naznaniti njegovi materi Kosipini Marolt, vas Tratenik, poita Št Rupert na Dolenjskem. Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da se preselim + z dnem 5. avgustom 1.1. iz dosedanje gostilne na Rimski oesti it 24 | v svojo lastno hišo, priljubljeno gostilno * Alojzija Zajca, Rimska cesta 4. Ob tej priliki se najsrčnejše zahvaljujem vsem častitim mojim gostom in in cenjenim odjemalcem, posebno pa de mojim stalnim blagim gostom ter jih uljudno prosim ie za nadaljni obisk, ozir. odjemanje in se splošno priporočam slavnemu občins:vu za blagohotao naklonjenost, ker se bodem po celej zmožnosti potrudil v moji popolnoma na novo opremljeni restavraciji z najboljšo postrežbo poslužiti, kakor z najboljšim pristnim vinom razne vrste, izbornim pivom, gorkim in mrzlim jedilom po najnižji ceni. Na razpolago bodem imel več pripravnih sob za klube, društvene seje itd., v zabavo vs v^-r- Otvnrl^pv mnlflrlfP Podpisani vljudno naznanjam sl. UItUIHCt lUUhdlljC. občinstvu, da otvorim v sredo 5. t. m. mokarijo v prostorih, kjer je imel prej trgovino z moko g. Alojzij Zorman, v Florijanskih ulicah št. 7. Zatrjujem, da se bodem vestno trudil svojim mnogočislanim odjemalcem popolnoma ustrezati. Najodličnejšim spoštovanjem 995 3-2 Josip Lončar, mokarija „pri Pepetu", v-/. NW. mk \vy. Vv-/. »/. v-A >V*4AV> Delniška družba v združenih pivovarn Žalec in Laski trg naznanja, da se njena pr* centralna pisarna nahaja od 5. avgusta 1.1. naprej v novi Alojzij Vodnikovi hiši Sodne ulice šf. 4, pritlično. | J>- Franjo Sfor uljudno naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno v Sodnljske ulice štev. 4, v novo hišo j. A Alojzija Vodnika, I. nadstropje. k B_q 974 3-3 Razglas. Na ljubljanski trgovski šoli in vzgojilnici ustanovljeni 1. 1834, se prične poduk dne 1. oktobra 1903. Pojasnila in programe daje Artur Mahr, lastnik in vodja flaznanilo! V zvezi z izborno zmožno tvrdko sem v položaju dobro in po c«ni prodajati konfekcijsko blago za gospode in gospe. 1005 3-2 Vabim torej p. n. občinstvo k obilnemu nakupu O. Bernafovič. Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. Najboljša in najsigurnejša «« prilika za šfedenje! «« Ppeje: Gradišče št. 1, Denarni promet y letu 1902: čez 32 milijonov kron, LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: ^^S^sni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po — 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih --4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 52 h. Denarni pfomet v 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno^ hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leakovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar. župnik na Rudniku. — Dr. Aleš Uieničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. Nakup ln prodaja rsasovrstnih driavnih papirjev, arečk, denarjev itd. Kavarovanja za »gube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Promese za rusko žrebanje. Kalantna izvršitev naročil na bora I. Menjarična delniška družba „91 S B e (J I., MlollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobalgasse 2. 66 PF Pojasnila v vseh gospodarskih in flnanftnlh stvareh , potem o kuncih vrednostih vseh ipekulaoljakih vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor |e mogoče viaocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 228 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.