2IVL7EN7E IN JVET TEDENSKA BEVUA — PRILOGA PO NEDELJSKEGA JUTRA. «T. IS. V LJUBLJANI, SL OKTOBRA 1936. К2ШОД M Gornji del krste MERJET-AMUN, hčere Thutmosisa Ш. In soproga njegovega naslednik» AMENOB1SA H. (umrla. L 14«. pr. Кг^ ŽIVALI, KI „SEDE NA UŠESIH" IZ DELOVANJA VELIKEGA SLOVENSKEGA FIZIOLOGA a veliko Število živali ne bi vedel še danes nihče povedati, kje imajo sedež svojih čutov in sploh koliko imajo čutov, ki bi bili podobni našim. Tako so ào _ le v novejšem času dobili prve neoporečne podatke o eluhu žuželk. Pri teh raziskavah se je odlikoval nad rojak prof. dr. Ivan Regen*, ki ei je v tujini s svojimi raziskavami o petju murnov pridobil svetovno slavo. Murni so bili, ki jih je natančno proučil zavoljo problema sluha pri žuželkah. Po njegovih (rezultatih danes lahko mirno trdimo, da imajo murni slušne organe, in celo takšne, da na njiih »sedijo«. Imajo jih namreč ob golenih. Že starejša znanost, ki ni prav vedela, kakšnemu namenu so «tbffi ti organi, jih je imenovala *tihiai-ш organe«. Da murni v resnici slišijo, bi se dalo sklepati ie iz tega, da tudi »pojejo«. Takšno petje ima pač le tedaj pomen, če ga »partner« lahko sliši. Kadar se muren samec producira kot vnet muzi-kant s tem, da drgne gdasilne robe svojih krilnih pokrovčkov, proži umetniški užitek, ki nikakor ni namenjen našim ušesom, kakor si domišljajo zaljubljeni pesniki, temveč je namenjen le murno-vim lepoticam. Vabi jih namreč k samcu in jim kaže smer do njega. Regen je na poskusno polje spustil 1600 samic v koncentričnih krogih okrog središča polja, kjer je namestil nekoliko samcev. Samcem je glasbilne organe delno odstranil, da vidi, kako bodo samice reagirale. Tudi del samic je operiral po svoje. Polovico jih je pustil, kakršne so bile, drugi polovici je odstranil bodisi slušne organe, bodisi tipalke. Tipalke so pri žuželkah, kakor znano, sedež vsakovrstnih čutiL Sedaj si je omislil še posebno ra-finirano napravo. Stanove samcev je obdal s pravimi lovilnimi pripravami. S temi je lahko ujel vsako samico, ki bi se podala na pot do samcev. Občudovati je treba vztrajnost, s katero so samice potem stremele do tega cilja. Regen je ujel s temi pastmi 728 samic in bile so med njimi, ki jih je pridno zaznamoval, takšne, ki so celo petkrat šle v past. A samo tedaj je imel takšne rezultate, če je šlo za samce, ki so imeli neokrnjena «) Glej: Hugon Turk, Slovenski znanstvenik v tujini, 2ia knjiga IV, str. 744. Dr. Ivan REGEN glasbila, in za samice, ki so imele nepoškodovane slušne organe. Kakor je pokazalo opazovanje, se more samica do deset metrov daleč točno orientirati po petju samcev tako, da stopa po tem petju v ravni črti proti samcu. Na večjo daljavo pa pravo smer išče. Odstranitev tipalk ni imela v tem pogledu nobenega učinka. Samice, ki jim je bil uničil slušne organe, so bili popolnoma neobčutljive za petje samcev. v. k. RADIJ V KANADI L. 1932 je Francoz Labine zasledil v pustih pokrajinah severne Kanade velika najdišča rudnin bogatih z radijem. Ta najdišča, ki se razprostirajo po vzhodnem bregu velikega arktičnega jezera Great Bear, se doslej niso mogla izkoriščati, ker so več tisoč km oddaljena od vsakega obljudenega središča. Toda v letošnji pomladi so z avioni prenesli ljudi in orodje, potrebno za izrabljanje teh rud, pri katerih so s poskusi dognali, da vsebujejo 10 do 20 cen-tigramov radija v eni toni rude. V Koloradu se od iste količine dobijo 2 do 3 centi-grami, v belgijskem Kongu pa le 0.8 ctgr. V Port-Hopu, ki leži 4000 km od Velikega medvedjega jezera in kjer sedaj obdelujejo rudo, cenijo strokovnjaki, da bodo mogli nabrati 4 grame radija na mesec. Po njihovem mnenju se bodo mogle v bližnjem času vse bolnice na svetu preskrbeti z radijem za dokaj zmerno ceno. GROBOVI HERMAN liža se dan, ki je edini v letu posvečen mrtvim in ko vsakega spominja dolžnost, da _ ne pozabi svojih grobov ... Cdor ni topo zraščen z življenjem, je dolžan velikim duhovom toliko, da se ob tem dnevu rad pomudi na koščku" zemlje, kjer so pokopani njih zemski ostanki. Kakor zmerom bi bila priložnost za počastitev Henrika Heineja na mont-martreskem pokopališču, toda danes bo imel itak dovolj in preveč obiskovalcev, in iskreno povedano, marmor na njegovem grobu učinkuje vselej bolj zasramujoče nego pobožno: na noben način ni pravičen pesniku, ki ni opeval zgolj zemskih radosti in trpljenja, ampak je hotel biti tudi ovrednoten kot »dober vojak v osvobodilni vojni človeštva« Ne, pustimo Montmartre! S podzemsko železnico ali z avtobusom ni Montparnasse nič bolj oddaljen.. Še pred enim stoletjem je bil po svoji okolici gostiln, plesišč in igralskih beznic najveselejši med vsemi pokopališči. Danes je vse to izginilo in razen avtov ne moti nič težko iz-voievanega Baudelaireovega miru. V »Fleurs du Mal« beremo, kako pesniško občuti trudni pesnik prihod »sla-dostrastne noči«. V resnici je šest in dvajsetletnik ohromel, z razdejanimi možganskimi deli, oropan govorice, telesno in duševno počasi umiral. Strašni agoniji je sledila v septembru 1867 smrt Na ka-meniti plošči je vklesana v kamen raztegnjena postava mrtvega pesnika, ki se zdi kakor v obveze zamotana mumija. Prosta je samo glava z asketični-mi potezami na obrazu. Ob vznožiu plošče samo nàpis: Baudelaire. Toda kar ta nagrobni spomenik povzdiguje nad vse druge: sam stoji ob dolgem pokopališkem zidu, da je distança okoli pesnika — kakor za njegovega življenja. Slabše leži Paul Verlaine, kateremu je bilo določeno zadnje počivališče brez posebne tradicije: pokopališče des Batignolles, tik ob zadnjih ostankih starih utrdb. Preprost peščeni sarkofag pokriva družinski grob, ki je sprejel vase pesnikovega očeta in mater, preden se jima je sam pridružil V PARIZU WENDEIi Herman WENDEL v januarju 1896: čez trideset let je prišel vanj še njegov nepomemben sin Jurij. Tu počiva genialni lirik, nemir-než in brezdomec, ki ga je zli veter do zadnjega gonil skozi absintne pijanosti in vlačugarska ljubimkanja, spoštljivejše nego bi bilo pričakovati po njegovem zemskem bivanju: neme-ščan med samimi meščani, kajti vse-. okoli po -grobnih kamnih stoje imena, ki sicer niso zaznamovana v svetovni zgodovini, pač pa v adresarju. Ko so nekoč govorili, da bodo ostanke pripovednika Villiersa de l'Isle-A-dama, ki so počivali od 1889 na istem pokopališču, izkopali, je rekel Verlaine žalostno: »J'ai dans ce cimetière mon tombeau de familie, où dorment déjà mon père et ma mère- j'y ai ma place. Il me serait donc douloureux de penser que mon cher ami" de si longtemps, que mon grand Villiers. qui me fut fidèle et doux en cette vie, ne restât pas mon compagnon de l'Aude-là. Villiers de l'Isle-Adam mu je ostal in med »onostranskimi tovariši« ima še drugega cenjenega pesnika Léona Dierxa. ki počiva ne daleč od njega. Toda ko bodo zadonele pozavne sodnega dne, Verlaine nemara ne bo razpravljal z Villiersom in Dierxom o literarnih vprašanjih, temveč se bo ozrl ter z neugodjem opazil okoli pokopališča tovarniške zidove in avtomobilske garaže in potem z ugodjem starega Favna odkril mlado žensko, ki otepava preproge na železnem balkonu šestnadstropne hiše. Vse drugačno je neuillysko pokopališče, mirno, odlično mesto vil, ki ima skoraj več nagrobnih kapel nego pre- Îrostih nagrobnih kamnov in križev. u leže ljudje, ki so si privoščili biti sijajni mrtveci. Anatole France bi bil imel zase mnogo rajši idiličen kotiček na malem, samotnem pokopališču v Saint-Cyr-sur-Loireu, kjer je pred vrati Toursa na svojem imetju La Bé-chellerie 1924 umrl, toda v Neuillyu se je potegovala zanj družinska grobnica in protestirati ni mogel več. In tako leži tudi stari zasmehovalec ob očetu in materi kakor brezdomovinski cigan Verlaine. Celo Baudelaire je delil grob s svojim očimom Aupickom, preden je bil pet in trideset let po svoji smrti deležen državnega pogreba na drugem mestu. Anatole France je kot veliki modrec vedel, da je mnogo težje živeti nego umreti, toda tudi o smrti je imel svoje često zelo ironične misli. »Mourir«, tako se končuje »Le Jardin d'Épicure«, »mourir, c'est accomplir un acte d'une portée incalculable«. Samo ne umreti, tudi to je de- lo nepreračunljive daljnosežnosti!... Navzlic vsej slavi so umrli Baudelaire, Verlaine, France z manjšim hrupom nego Danton, ki je še na morišču zapovedal krvniku: »Pokaži mojo glavo ljudstvu!« Ali ni času primerno, da se okrasi grob tega velikana demokracije z rožami? V Parizu je marsikaj, kar spominja na Dantona: njegov spomenik na saintgermainskem boulevar-'du, seveda tudi kavarna Danton v bližini njegove ulice in tudi telefonski urad, imenovan po njem. Toda njegov grob boš iskal večno zaman. Kajti v tistem germinalu leta II so prevažali žrtve giljotine ponoči in v megli na pokopališče des Errancis, kjer so jih zagrebli v skupnih grobovih. Bil je to prostor daleč zunaj ob zidu parka, kjer je imel orleanski vojvoda svoj poletni grad, tam, kjer se stikata danes boulevard Malesherbes in boulevard de Courcelles. Da se približaš mestu, kjer se je Dantonovo truplo z 1118 obglavljenci spojilo z zemljo, zadostu1 je, da se sprehodiš pod drevesi parka Monceau. In če se kakor zdaj, zaganja jesenski vihar v krošnje, trga rumene, rjave, rdeče liste v šopih in jih zmagoslavno vrtinci v zrak: Proč z odmrlim starim, da prinese pomlad novo, tedaj občutiš bolj Dantonov nepotrpežljivi dih nego bi stal ob njegovem grobu. Mê 'Ш > '« - VSEH MRTVIH ЕХАД U H A R I C A ANTON RAïi-Ug NADALJEVANJE I mel sem mlado že doraslo uharico. Prve dni ujetništva je _ uprizorila gladovno stavko in ___! ni okusila hrane. Že me je za čela skrbeti njena usoda, ko mi je nekega dne prinesel paglavec živo srako, ki sem jo spustil k uharici v kletka • Namrščena je sedela v kletki in se ni zmenila za srako. Ko sem pustil ptici same, je nastal v kletki hud ropot. Sraka je začela kričati in že je bila v čil in se postavil v bran. Udarila, ga j* s perotmi, zapodila nekolikoterat po kletki, se z vsem telesom vrgla po njem mu zasadila kremplje v prša, notera, ga popolnoma pritisnila podse, zavitega s glavo desno in levo, se vzravnala, de je skoraj sedla na rep in začela udarjati s kljunom po skdbčevi glavi. Zdelo ae mi je, da uživa v mučenja plena kakor mačka. Nekoč so Тагек moje w<5i lotrti ици! krempljih uharice. Čez pol ure so ostale od srake samo krila in noge. Hranil sem jo spočetja uharico samo v živimi pticami — vranami, srakami in šojami — potem pa se je navadila tudi na mrtve živali in jé poginulega purana požrla čez noč. Vrabce, miši in drugo drobnarijo je goltala celo. Prav dobro se je počutila v neposredni sončni svetlobi, ki jo ni prav nič ovirala, da ne bi pri belem dnevu slastno požrla plena. Prinesli so ji živega skobca. Takoj se je vrgla nanj, toda skobec je odsko- v kletko srednje velikega mačka. Piha* Joč od jeze je sedel maček v enem kotu kletke, sova pa ga je radovedno opazovala iz drugega kota. Pozno ponoči me je prebudilo iz spanja grozno kričanje v kletki. Vsa hiša ie biJa na nogah zaradi peklenskega vrišča. Ko sem prišel do kletke, je zvijajočega se mačka uharica držala z eno nogo čez prsi, z drugo mu je pritiskala glavo in ga udarjala s kljunom po tilniku ter mu odtrgala kožo Šele tedaj sem zvedel, da so mačka zaprli k uharici že dopoldne in kako je uharica čakala rioči za napad. Da bi bil prej to vedel, seveda ne bi bil dopustil takega mučenja. Ker ima uharica mnogo sovražnikov med ujedami, jo uporabljamo ujeto za lov nanje. Na vidnem kraju se napravi v zemlji skrivališče za lo»ce s primerni* mi odprtinami za puško. Uharice prive-žemo na dolgo verigo ob kol, preko katerega je položen drug, da lahko sedi. Hitro jo opazijo vrane, šoje, srake in druga tat> sodrga ter jo prično napadati. Uharica se navadno vrže na hrbet in se brani s kremplji. Večje uje* de, kakor sokoli, kanje in druge, to hitro opazijo in se hitro pridružijo skup. nemu napadu. V bližini skrivališča mora biti nekaj redkega drevja, kjer ujede iahko posedajo in jih lovci streljajo. Pri takem lovu se postreli mnogo srak, vran in ujed ter očisti lovišče škodljiv- cev. Lov se imenuje »lov v kolibi«. Tudi jaz sem lovil s svojo uharico na ta način, dokler ni od nekega lovca, ki je prenizko streljal na sokola, dobila svinčenko v glavo in padla. Vsake 'eto vzamejo lovci v vardar-ski banovini iz gnezd nekaj mladih uharic in jih prodajo lovcem po največ v savski banovini zaradi omenjenega lo" va. Ujeta uharica pri dobri negi in pravilni hrani — vode ji ne sme nikoli manjkati, — živi zelo dolgo in se po podatkih v omenjeni knjigi v ujetništvu celo plodi. Skrbeti moramo, da se ta zanimiva ptica pri nas ohrani, sicer bomo primo-rani slediti nemškemu izgledu, da jo spet umetno zaredimo kot prirodni spomenik. MUTA-MARB A. D E B Pojmo na Štajersko gledat, kaj delajo ljubice tri ... Narodna I a nami je že sveti Vid, češenj I sit, praznovali smo že Vidovo, j nastopil je dan, ki mu pariška _j latovščina pravi Sainte-Touche toucher de l'argent), idrijska nasčina pa ga imenuje: denarska Ljubljanski prometniki so napregli železnega konja, ki naj med drugim potegne tudi našo skupinico tja gori na severno mejo. Večina izletnikov so profesorji zemljepisa in zgodovine Skoraj vsak ima po nekoliko zemljevidov, da proučujejo vnaprej kraje, koder nam je sojeno v kratkem pobirati stopinje. Videč toliko kart. osveži ravnatelj Vinko Manjšina tržaško dogodbico. Okoliški kmet kupuje zemljevid Abe-sinije, toda nobeden ni zadosti točen. »Povejte no, kaj pa iščete na tej karti?« vpraša trgovec. »Sin mi je šel k vojakom v Etiopijo in mi piše iz Metlike, pa ne morem najti tega kraja « Na podoben način je zaman iskal pri nas nekdo Majsko zemlio. ko bi bilo treba naiti Mailand pri Zidanem mostu Pomenek se oklepa stoterih oredme-tov. vmes tudi tipa slovenske vasi. Eden njih je tak, da se okoli cerkve ali G-MARIBOR L J A K utrjene stavbe nanizajo v krogu hiše, kakor se piščanci zbirajo okoli koklje. »No, no,« se oglasi neki poslušalec, »pri nas v Moravčah je tudi tako. Na sredi trga stoji kip svete Vege. v kolobarju pa so posejane stavbe.« Je tole Sv Gora? Kaj šel To je znameniti vrh, ki slove po narodni popevki: Pri Svetem Miklavžu stoji cerkvica. Na nji je namalana merkvica ... Nemški profesor, ki je pred vojno prišel ščuvat v Ljubljano in bil sprejet z gnilimi jajci, se je praskal za ušesom, češ da bi bil že gori gredoč moral opustiti svojo namero, saj mu je usoda blagohotno namigavala na to z imeni postaj: Lasse—Sauloch—Laibach (Laze, Zalog, Ljubljana) Da bi nas zabaval, je neki barabon kmalu po postaji Savi vrgel precej debel kamen proti nam in ца zalučal sko-• zi okno v oddelek za vojake. V Cel ju se je naša odprava nekoliko ojačila Poslej drdramo po deželi, za katero so nasadi hmelja značilni. Ta rastlina je po svoiem imenu morda finskega rodu — tako sodi modri Kluge. Proga se je obrnila proti vzhodu, režemo io sktjzi Šaleško dolino z resnim središčem Šoštanjem, ki ima največio in najstarjo kožarno v Sloveniji Mestece nam je dalo znane prosvetne de- lavce Vošnjake, nemara bivše Bošnjake. Bližnja vas Topolšica pa nam daje zdravja v pljuča. Lukamatija hrope po predelih, koder gospodari pruska družina, ki je pri snela k nam od severa in se zato piše ^Vesten. 2e nam hiti naproti mestece Velenje s čednim gradičem. V srcu mi vstaja želenje, naj bi ukazalo božje velenje, da se tukajšnji lignit pretvori v antracit. Ime rudarskega središča pač nima skupnega izvora z velenjakom, pašnikom, ki se v Sčavnici prihrani za Duhovo? Odtod teče rečica Paka na ZSZ namakajoč ozemlje, koder opažamo ko- zolce, P. Morandu najizrazitejši znak slovenske pokrajine. Menda si je francoski romanopisec dobro zapomnil nazive za švedsko »grahovo cerkev«: grenier à fourrages, séchoir, in švicarsko réchaine (resiccana), ki smo jih s tolikšno zamudo lovili po raznih enciklopedijah v dneh, ko je nastajala Me-likova razprava o kozolcih. Premalo poznam »oroženkranjsko« geografijo (spisala Orožen in Kranjec), da bi se spomnil, na katerem mestu je naš »ovčji rep« lezel skozi tunel in kje smo videli spomenik nadvojvodi Ivanu, tistemu, ki straži mariborski muzej e svojo nadprirodno postavo in ki TRIJE MUŠKETIRJI ALgKSANDE* МЈИА9 «T. 9 H.W»T*IRA1 NORRETRANDER« ft PONATIS NI DOVOLJEN SCIT Toda krogla z utrdbe, kjer so njegovo namero krivo razumeli, ga je v naslednjem trenutku vrgla na tla. D'Artagnan se je med tem boril v rovu z drugim razbojnikom, kateremu je z mečem prebodel stegno, ko se je začel braniti s puško. »Milost!« je kričal lopov, ko je čutil mečevo ostrino tudi na grlu, »vse bom povedal!« Na kolenih je izpovedal — odtekanje krvi ga je zelo oslabilo — da je njegov tovariš pravi povzročitelj napada in da ga je za napad pregovorila neka ženska z imenom Mylady. »Pri sebi ima pismo, ki dokazuje, da govorim resnico,« je ječal nesrečnež. D'Artagnan je uvidel. da bo moral sam po to pismo. Previdno se je splazil Ho mrtveca, ga naložil na rame ter se vrnil. je baje toliko dobrega storil za napredek čebelarstva, kmetijstva, »živinoreje, vinožreje«, da so ga v vèrzih slavile »Novice« 1859 (153). Pravkar smo imeli v mislih rojaka V. Misija, uradnika pri DN v Ženevi, ki nàm je nedavno pravil o novem tipu Sole (otrok se šola po predmetih: obiskuje n. pr. 2. razred, a pripravlja •e še za neke predmete iz 1. razreda) — kar sprevodnik zakliče: »Mislinje«; pozneje sem čul tudi s poudarkom na predzadnjem zlogu. Tod kakor drugod vidiš obilo lesa, žaganic, torej pridelkov, ki ne gredo kdo ve kaj v denar: mnogo, premnogo naših rojakov od vseh vetrov bi se moralo pisati Polšči-kruh, kakor se nekateri v Gornjem Gradu na Dreti. Pri nas se menda še ni bati ogoljenja, opustošenja gozdov, o kakršnem govori H. Biolley v svoji spomenici 1936 s tako presunljivimi zgledi, kakršne nudijo Provenca. neke iberske pokrajine, zlasti Andaluzija, Visoka Volta, osna Afrika (A. axiale), Perzija, Sibirija, ponekod Zedinjene države... ? Eden tovarišev, duhovni gospod M. M., deli odpustke v obliki sladkorčkov. Jaz jih načeloma zavračam, a ne raz-odenem hudomušnega gesla o principih, kakor ga je izrekel Oné: Čvrsto MYLADYNO PISMO Spotoma je občutil d'Artagnan nenaden sunek in zamolkel zvok krogel, ki 90 zadele nekaj mehkega, ter je bil prejpričan, da mu je mrtvec na hrbtu rešil življenje. V rovu je odvrgel svoje breme poleg ranjenca. V njegovem žepu je kmalu našel pismo z naslednjo vsebino: »Ker ste zgubili njeno sled, da se je mogla skriti v samostanu, skrbite vsaj za to, da vam ne uide. Ča bi se utegnilo to vendarle zgoditi, vam sporočam, da je moja pest trda in moja roka dolga in da boste dve sto zlatnikov, ki ste jih prejeli od mene, drago plačali.« Pismo je bilo brez podpisa, vendar ga je nedvomno napisala Mylady. D'Artagnan ga je skrbno spravil. ee oprite na svoja načela, nazadnje se bodo le vdala! Na desni teče z nami že nekaj časa greben Pohorja, prijazen svet v svetlem sončnem sijaju. Dovže, Pirčev leksikon piše tudi Dolže, bo isto kot gorenjsko Dovje. Vse popoldne smo gledali, kako žanjejo ljudje ali kosijo zrelo žito; oranja za ajdo ali štmohoranja, kakor pravijo temu delu Tolminci, pa še ni kdo-ve koliko. V Turiški vasi se potijo ple-vice, kakršne je opeval pozabljeni bard Hribar Korinski. »Krasen smuk!« govore vsi tovariši ob Št. Martinu pri Slovenjem Gradcu. V Slovenj Gradec, ki je imel 1. 1929 točno 1.111 duš, smo prispeli ob 18.20. V tej naselbini, omenjeni prvič 1. 1091, izdelujejo »kože i kose«, kakor te pouči Nar. Ene., toda človek iz Stare Baske bi razumel: koze i koše. Iz SI. G. je bil M. Čerdon, ki je 1. 1470 otvoril tiskarno v Padovi. Vstonila sta dva tovariša, naša mentorja: prvi dr. A. D., čigar začetnice so že nekajkrat navalile name kak njegov dopis v »Jutru«, drugi pa Franjo Baš, o katerem pravi zagrebški leksikon Minerva 1936: r. 1899, dir. bano-vinskog arhiva u Mariboru, geogr. i hist. nisac. — Poslednji nam je izrekel VELIKODUŠNOST »No,« je menil d'Artagnan, »po njenem mišljenju sem vsaj nekaj vreden. Kdo pa je dama, o kateri govori pismo?« je vprašal vojaka. »Kako neki se je že imenovala? — Da, že vem. Gospa Bonacieuxova. Morali bi jo privesti v Myladyno hišo. toda med potjo je ušla. Pozneje smo slišali, da je pobegnila v neki ženski sa- mostan, odkoder je pač nismo mogli dobiti.« Misel, da je Konstanca Bonacieuxova v samostanu na varnem, je potolažila d'Artagnana. Obrnil se je k ranjencu, mu podal roko in rekel: »Poi-di, skušala se bova vrniti v taborišče. Nasloni se name, nočem, da bi obležal tu!« & 0 0 dobrodošlico, ki bi jo lahko posnel z latinskim heksametrom: Omnia s ponte fluant, absit violentaa rebusi To je napis na podobi J. Komenskega, kî so jo v juniju 1935 poklonili Masa-ryku nizozemski zdravniki avtomobili-sti, po naše bi se to glasilo: Vse naj se gladko izteče, nezgode pa Bog ne zadeni. Gledajoč proti severu opaziš hrib Košenjak, ki so ga Nemci slabo prevedli kot Hiihnerkogel (ta naziv ima Nar. Ene. pod »Svjetski rat« 616, II) in iz tega so ga celo naši pričeli nazi- POROČIEO Ranjenec, ki te velikodušnosti kar ni mogel razumeti, je zmedeno jecal: »Pa me vendar ne mislite v taborišču obesiti?« »Ne, bodi brez skrbi!« Gardist, ki se je bil srečno vrnil, je v taborišču pripovedoval, da so padli vsi njegovi tovariši. Zato so bili prijetno presenečeni, ko so videli d'Ar-tagnana popolnoma zdravega. vati Kurji vrh. Je li že kdo zbral vse take napačne razlage krajevnih nazivov kot: Vojnik — Hohenegg (od hvo-ja, hoja)? V Sp. Dravogradu smo se izkrcali tik pred 19. uro. Hotel »Komauer« — lastnik je Hrvat, ob meji izpodriva zagrebški kapital nemškega — nam je pripravil dobro večerjo. Nato pa haj-di na izlet v okolico. Povzpeli smo se na griček, kronan z razvalinami močnega gradu Draberga. Naš cicerone Baš nam je razgrnil pred očmi ves zgodovinski pomen mesteca, stoječega na važni prometni točki, kjer se v deročo Dravo izlivata Meža in Mislinja ter iV svojem poročilu ni omenil Ce bi bil 3 leta starejši, tedaj bi bila moja starost tretjina materine. Oče je 15 let starejši od matere in moja starost je V» njegove. Koliko eo »tali let Petrček, njegova mati to «tf 276 Problem s kartami Iz šopa kart je vzeti vse karte od 2 do 10. Teh 9 kart je položiti v 3 vrste po 3 karte tako, da bo vsota počez, navpik in diagonalno 18. 277 Koliko je bilo rekrutov? Pri polku se je javil oddelek novih rekrutov. Neki podčastnik je stopil k naredniku, da bi «vedel, koliko jih je. Narednik je od» govora: »Ce bi jih bilo dvakrat toliko in še polo vico toliko, kolikor jih je, pa še četrtino toliko in bi še mene prišteli, bi jih bilo etoc. 278 Lovci Štirje ve'iki lovci so nekega dne ustrelili skupaj 45 zajcev. Ce bi bil prvi ustrelil 3 zajce več, drugi tri zajce mani, tretji dvakra* toliko in četrti polovico toliko, kolikor jih je vsak y resnici ustrelil, tedaj bi imel vsak isto število zajcev na vesti. Koliko jih je torej vsak ustrelil? 279 • Problem s številkami Od števiik 7 7 7 7 7 7 7 9 9 9-9 9 9 9 2 2 2 2 2 2 2 je zbrisati 11 številk tako, da bo vaota ostalih številk t». 280 Številčni kvadrat V številčni kvadrat postavi na mesto vprašajev številke tako« da dobiš navpično in vodoravno isto *aota. Rešitev k št. 274 (Hitra delavca) Motenje je trajalo za Škarjo 8 in pol ш1< nute, za Ig1« pol minute. Igla je rabil ta svoje delo 24 minut, čemer je treba prišteti pol minute zamude. Rabil je toraj 24 minut 30 sekund. Škarja je moral izvršiti 47 rezov — ae pa 48, kakor so menil: mnogi rešitelji, kajti zadnji rez je dal vendar dva коаа. Teh 47 rezov je zahtevalo pri njegovi spretnosti 15 minut 40 sekund. Ce dodamo ramudo 8 in pol minute, dobimo 24 minut 10 аокиај. Škarja je bil torej prej gotov. REŠITEV KRI2ALJKE V 9T. 15 I) Hispania, žolna — zanka, Umek — zi — okov, pe — c&njka — ri, Aropo — arida, nesla — sa ha t, čr — aadile — ri, iver — id — Erik, čilei — agdo«, Napoleon. II) Župančič, Homer — Ervki, iioc — м — sela, s. n. — kaplar — ep, paano — Adi-žo, Azija — »idol, nâ — okralc — gc, lak« — ih — erdo, akord — Arion, aviatika. Žreb je določil za nagrado g. F«. АШ- kega, prometnika v Borovnici. UREDNIK IVAN PODRZAJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSKE Uredništvo in uprava v Ljubljani, KnaT.jeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4r-) po тажпаШсЊ dostavljena Din IL—«