4/2020 letnik CXXII 104 ZDRAVJE ČEBEL sežemo s toplo/vročo vodo. Opremo in orodje iz kovin- skih ter plastičnih materialov lahko čistimo na mokri ali suhi način. Največji učinek dobimo s kombinacijo obeh načinov. Po čiščenju z uporabo čistila je treba vse površine dobro sprati s tekočo čisto vodo in jih osušiti. Kdaj je treba izvesti razkuževanje Preventivno čiščenje in razkuževanje opravljamo po po- trebi pri vsakodnevnem delu s čebelami ter sezonsko za orodje in pripomočke, ki jih uporabljamo redkeje. Temeljito čiščenje in razkuževanje sta obvezna ukrepa tudi pri sanaci- ji žarišča ob pojavu kužne bolezni, ki ju opravimo strogo po navodilu veterinarja. Priporočamo, da imamo v čebelnjaku vedno pri roki razkužilo in rokavice za enkratno uporabo. Čebelarska oprema iz novejših in občutljivih materialov postaja zahtevnejša za razkuževanje. Zato čebelarjem pri- poročamo, da izbirajo materiale, ki prenesejo večkratno temeljito čiščenje in razkuževanje. Kadar dotrajane ali po- škodovane opreme ni možno ustrezno razkužiti, priporo- čamo, da jo očistimo v največji možni meri in oddamo kot ustrezni komunalni odpadek ali jo sežgemo. Razkuževanje izvajamo: • Enkrat na leto (običajno ob koncu aktivne čebelarske sezone) oz. po potrebi opravimo temeljito razkuževa- nje čebelarske opreme, orodja, čebelnjaka in praznih satov v skladišču. • Pred ponovno uporabo panjev, v katerih so bile čebelje družine ter zabojev za narejence in roje. • Izposojeno čebelarsko opremo in orodje oziroma ku- pljeno iz druge roke pred njeno prvo uporabo temeljito Orodje in oprema se pri delu s čebeljimi družinami na- mreč okužita s povzročitelji bolezni (virusi, bakterije, ple- sni), ki so lahko v čebeljih panjih (satju, drobirju, propolisu). Najnevarnejši so povzročitelji hude gnilobe čebelje zalege, poapnele zalege in nosemavosti, ki jih z okuženim orodjem in opremo lahko prenesemo med čebeljimi družinami in čebelnjaki. Dosledno čiščenje in razkuževanje v čebelarstvu zmanjšata tveganje za njihov prenos in sta temeljna pogoja za ohranitev zdravih čebeljih družin in pridobivanje neopo- rečnih čebeljih pridelkov. Kdaj je treba izvesti čiščenje Čiščenje čebelarske opreme, orodja in čebelnjaka pome- ni odstranjevanje vseh vidnih nečistoč in je del rednih če- belarskih opravil po vsakem končanem delu v čebelnjaku. Nujno ga moramo izvesti tudi pred vsakim razkuževanjem, kajti vsakršni ostanki medu, voska ali propolisa zmanjšajo učinek delovanja razkužila. Ločimo suho in mokro čiščenje. • Suho čiščenje je odstranjevanje nečistoč z mehanski- mi postopki, to je s pomočjo omela, čebelarskega dle- ta, pleskarske lopatice, ščetke ter žične krtače in brez uporabe vode. Običajno na tak način čistimo lesene panje in pripomočke iz lesa. Panje očistimo tako, da jih najprej popolnoma razstavimo – ne pozabimo na pitalnik! – in mehansko očistimo vso vidno nečistočo (ostanke propolisa in voska), posebno pozorni mora- mo biti v kotih in spojih. Ostružke zbiramo na časopi- sni papir in jih po končanem delu sežgemo. • Mokro čiščenje pomeni čiščenje s pomočjo čiste (pi- tne) vode. Izvajamo ga ročno s pomočjo gobic in ščetk ali z uporabo visokotlačne čistilne naprave. Vodi lahko dodamo čistilno sredstvo, boljši učinek čiščenja pa do- Čiščenje in razkuževanje čebelarske opreme mag. Vida Lešnik in Mateja Ratiznojnik Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani vida.lesnik@vf.uni-lj.si, mateja.ratiznojnik@vf.uni-lj.si Vzdrževanje čistoče v čebelnjaku je stalna in pomembna naloga čebelarja, saj gre za prostor, kjer se prideluje hrana za ljudi. Pri tem lahko ločimo opravila, ki jih izvajamo vsakodnevno pri delu s čebelami, in tista, ki jih opravimo po potrebi oziroma najmanj enkrat letno. V član- ku se bomo osredotočili na slednja, in sicer na ustrezno pripravo čebelarskega orodja in opre- me pred novo sezono. Urejena in čista notranjost čebelnjaka Foto Mira Jenko Rogelj 4/2020 letnik CXXII 105 ZDRAVJE ČEBEL razkužimo, ker jo vedno obravnavamo kot potencial- ni kužni material. Skladno z dobro čebelarsko prakso opreme in orodja ne posojamo. • Pred uporabo opreme in orodja na drugi lokaciji istega čebelarstva. • V primeru pojava kužne bolezni je čebelar dolžan izva- jati ukrepe razkuževanja, ki ga z odločbo odredi ura- dni veterinar. Razkuževanje satov • Izločene stare sate iz družin, kjer ni bila ugotovljena kužna bolezen, talimo v certificiranem talilniku pod pritiskom 1 bara v trajanju 30 minut na 120 o C. • Prazne sate brez hrane (med, cvetni prah ...), ki niso onesnaženi z iztrebki in so namenjeni za nadalj- njo uporabo, razkužimo s hlapi ocetne kisline. Hlapi preprečujejo razvoj voščene vešče in uničujejo spore povzročiteljev nosemavosti. Uporabimo 80-% ocetno kislino v količini 2 ml na 1 dm 3 prostornine, hlapi naj sedem dni. Sate pred ponovno uporabo obvezno dobro prezračimo in po možnosti vrnemo v iste čebelje dru- žine, iz katerih smo jih odvzeli. • Prazne sate lahko pred voščeno veščo zaščitimo tudi z zamrzovanjem za 3-4 dni na najmanj – 15 °C. Nato jih osušimo in shranimo na način, da vešči preprečimo dostop, npr. v hladilnico. • Sate odmrlih čebeljih družin, sate iz družin s potrjeni- mi kužnimi boleznimi (huda gniloba čebelje zalege) in sate iz družin, ki so bile izpostavljene zastrupitvam, neškodljivo uničimo (sežgemo). Razkuževanje satnikov, lesenih panjev in orodja Panje, satnike in orodje, ki so odporni proti koroziji, raz- kužujemo s 15-minutnim prekuhavanjem v vreli najmanj 3-% raztopini natrijevega (NaOH) ali kalijevega luga (KOH). Orodje in opremo po prekuhavanju dobro speremo s tekočo čisto vodo in posušimo. Razkuževanje s plinskim gorilnikom: • Lesene in kovinske dele panjev ter orodje po predho- dnem temeljitem suhem mehanskem čiščenju lahko razkužimo tudi z obžiganjem s plinskim gorilnikom. • Posamezno mesto obžigamo, dokler les ne porjavi. • Metoda je lahko zaradi neravnih površin (satniki), ko- tov in spojev različnih panjev ter poroznosti lesa manj učinkovita, zato ni vedno primerna za temeljito raz- kuževanje. • Pri izvedbi je potrebna velika previdnost zaradi mo- žnosti vžiga gorljivih materialov, ki so sestavni del opreme ali so v bližini. Sežig satja Foto: Anita Vraničar Novak Razkuževanje z natrijevim ali kalijevim lugom: • Poskrbimo za ustrezno osebno zaščitno opremo (za- ščitna obleka, gumijasti škornji in predpasnik, celo- obrazna maska, proti kemikalijam odporne visoke rokavice). • Pripravimo dovolj veliko posodo (npr. kotel), pod kate- ro namestimo plinski gorilnik. • Posodo do polovice napolnimo s hladno vodo, v katero dodamo lug (3 kg/100 litrov vode) in počasi segrevamo do vrelišča. • V vroč lug potapljamo posamezne kose opreme za 15 minut. • Po razkuževanju v lugu opremo temeljito speremo s čisto tekočo vodo. • Po končanem delu ostanke ohlajenega luga v zaprti posodi oddamo med posebne komunalne odpadke. Razkuževanje opreme Točilo, ometalnik, mešalnik pogač, parni talilnik, stiskal- nico za vosek in podobno, kar uporabljamo izključno v svo- jem čebelarstvu, po vsakokratni uporabi najprej operemo s čisto vodo, pri tem si pomagamo z gobico in neagresivno krtačo ter osušimo. Temu sledi nanos razkužila, ki se lahko uporablja v prehrambni industriji, na koncu pa vse še spere- mo s čisto vodo. Če si to opremo izposodimo (v skladu z dobro čebelar- sko prakso se oprema in orodje ne posojata), moramo vedno ravnati po previdnostnem načelu, kot da je v čebelarstvu, ki nam opremo posoja, prisotna kužna bolezen. Zato mora- mo pred uporabo te opreme v svojem čebelarstvu zagotoviti učinkovito razkuževanje. Najzanesljivejše razkuževanje dosežemo z uporabo že opisane vroče lužne raztopine (NaOH, KOH). Opremo lahko po podatkih iz literature razkužimo tudi z uporabo pralne sode (natrijev karbonat – Na 2 CO 3 ), tako da 1 kg pralne sode raztopimo v 5 l vroče vode. 4/2020 letnik CXXII 106 ZDRAVJE ČEBEL Pri razkuževanju moramo upoštevati, da – z izjemo vro- čega luga – nobeno od dostopnih komercialnih razkužil ne uniči spor povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege. Da se izognemo tveganju za prenos hude gnilobe, odsvetujemo vsakršno izposojo orodja in opreme med čebelarji. Ne pozabimo, da so higienski ukrepi v čebelarstvu nujno potrebni za preprečevanje prenosa bolezni in zagotavljanje dobrobiti čebeljih družin ter za pridelavo mikrobiološko neoporečnih čebeljih pridelkov. Poleg tega je urejen in čist čebelnjak najboljše zrcalo našega čebelarstva. Vira: OIE (2014): Terrestrial Manual. National Bee Unit (2018): Hive Cleaning and Sterilisation. Sand Hutton, York: marec na bakterija Paenibacillus larvae. Za okužbo so dojemljive le ličinke, čebele pa so odporne. Ko se posamezna ličinka oku- ži, je lahko kmalu prizadeta vsa zalega in družine niso več sposobne vzrediti dovolj mladih delavk, kar oslabi čebeljo družino. Pri pripravi pravilnika je z veterinarsko stroko sodelo- valo večje število čebelarjev različnih profilov, kakor tudi V veljavo stopila nova pravilnika o hudi gnilobi čebelje zalege in varozi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin gp.uvhvvr@gov.si V veljavo sta stopila nova pravilnika s podro- čja zdravja čebel in sicer 21. februarja 2020 Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Uradni list RS, št. 10/20) ter 27. marca 2020 Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatira- nje in preprečevanje varoze čebel (Uradni list RS, št. 21/20), ki ju predstavljamo v nadaljevanju. Morska sol v vodi za čebele Na osnovne življenjske funkcije čebeljega organizma poleg grad- benih in energetskih snovi vpliva tudi optimalna oskrba z vitamini, minerali in elektroliti. Dobra pi- tna voda, nektar in mana vsebu- jejo obilo teh snovi v različnih ko- ličinah glede na njihov geografski izvor. Poleg številnih elektrolitov (kalij, kalcij, magnezij, mangan, železo, cink, kobalt, baker, fosfati, sulfati, jodidi …) sta za presnovno dejavnost posebno pomembna tudi natrij in klor, ki ju čebele dobijo z dodatkom morske soli v hrano in vodo kot dopolnitev naravnim vi- rom. Dodatek morske soli v vodi za čebele v koncentraciji višji od 0,01 odstotka skrajšuje življenje čebel. Zato v pitno vodo za čebele doda- mo 1 g morske soli na 10 l vode (Slo- venski čebelar 2/2020, str. 42). Uredništvo Huda gniloba čebelje zalege Huda gniloba čebelje zalege je obvezno prijavljiva bole- zen čebel, ki lahko povzroči veliko gospodarsko škodo, in spada med bolezni čebel, za katere so predpisani pogoji za premike znotraj Evropske unije. Bolezen povzroča sporoge- Foto: Vladimír Brádler Foto: Brane Borštnik