UREDIVTSTVO ZARJE je v LiubTJani, FranflSknnfc/ta ulica St. S (tiskarna I nndstr.). Uradne ure *a stranke so od 10. do II. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : { •	sprejemajo.	: : :
NAROČNINA: celoletna po poSti ali s poSiljanjem na dom za Avstro-Otfnrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10'80, četrtletna K 540, mesečna K 180; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : :	’ ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—.	:	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in ;>razniitov .* .*	ob	|.oi	11.	dopoldne.	\ *. «
UPRAVNISTVO se nahaia v Selenhureovi ulici štev. 6, (I., in nrndnje ia sluinke otl 8. do 2. dopoldne in cd 3. do 7. zvečer lnsernli: enoetupnn petilvistica SOvin., popojen prostor, poslana s:	m	4< vri. — Irttiiile »{.rejen.« u| lavniStvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pismu se ne sprejemale
—i—— -	Reklamacije lista bo poštnine proste.	■■
81 e v. 793.
V Ljubljani, v sredo dne 28. januarja 1914
Leto IV.
Nova balkanska zveza.
Ministrski predsedniki Srbije, Rumunije, Grške in Črne gore so sredi februarja namenjeni v Bukarešt na sestanek. Brzojav, ki raznaša to vest, molči o namenu. Evropska diplomacija. ki je lani posebno »sijajno« pokazala svoje talente, je pa že uganila, da bi šlo lahko za ustanovitev nove balkanske zveze, in v Berlinu so baje že vznemirjeni. Skeptičnemu človeku se ne bo zdelo gotovo, če ni prišla vznemirjenost v Berlin po ovinku čez Dunaj. Kajti česa naj bi se v Berlinu pravzaprav bali od nove balkanske zveze? Vsa čast napredku zrakoplovstva, ali doslej je pač še nekoliko premalo razvito, da bi bilo misliti na vojno med združenimi balkanskimi državami in Prusijo. Strah pred tako zvezo je bil doslej naš. avstrijski privilegij, in grof Berchtold naj bi gledal, da nas ne ukanijo še za to prednost.
Berchtoldova domovina je še stara Avstrija. Metternich je bi! sicer leta 1848. premagan. ali njegov duh rogovili še v četrti dimenziji, s katero ima naša diplomacija od nekdaj več stikov kakor z vidnim svetom, če ne bi bilo tega predmarčnega duha, bi si tudi naši zunanji ministri lahko prihranili grozo, ki jih vselej spreletava. če slišijo kaj o napredku in razvoju na Balkanu. V grofu Berchtoldu pa se je ta trepet razvil že nekako do virtuoznosti. Balkanska zveza — tako uvažuje in zaključuje njegova historično-diplomatična bojazen — mora biti proti komu naperjena. To je zanj naivnost aksiom; kajti čemu bi bile zveze, če ne bi bile naperjene? Razume se pa samo ob sebi,
biti.ta I,aPeriena le proti nam, proti Avstriji, proti Berchtoldu.
. . .! JBer,5nu sc še tolažijo — kakor da Je tudi tolažba namenjena grofu Berchtoldu! — češ od Rumunije n, pričakovati, da bi pristopila taki Ir-L J° sklcpanie se zdi človeku nekoliko prisiljeno. Če m,sl.jo na Balkanu res na kakšno zvezo. Je veliko bolj verjetno, da si hoče tudi Rumumja poiskati svoj prostor v njej. kajti njen položaj je v tem oziru izredno ugoden. Trozvezi je bila privesek. Mala Ruinitnija ne bi mogla poleg velike Avstro-Orgske, Nemčije in Italije nikoli igrati znatne vloge; o svoji politiki bi se J smelo le sanjati. Na Balkanu pa je dobila, ne toliko po svoji spretnosti, kolikor zaradi nerodnosti drugih, vodilno vlogo, in ni se ji čuditi, če Je rajša prva kakor zadnja.
Nemara opazujejo dunajski oficielni krogi z večjim zadoščenjem nekaj druzega. Na sestanek balkanskili ministrov ne pride gospod Radoslavov. Bolgarska šteje izza zadnje vojne za ostale balkanske države še za nasprotnico. Z njo je zveza nemogoča. Zato pa smatra grof oerchtold kralja Ferdinanda za svojega zaveznika, Bolgarsko za svojo predstražo na Balkanu. Ce bi imel Ferdinand v svoji deželi prvo besedo, bi ta račun Se kaj pomenil za trenutek. Z veseljem bi se gospod kralj maščeval, razširi! svoje carstvo in dvignil moč svoje dinastije! Ali Koburžan mora biti zadovoljen, da sedi sploh še na prestolu in dinastijo le skrbi, ce ii bo še kaj časa dovoljeno bivanje na Bolgarskem. Vlada mora neprenehoma izjavljati 'n naglašati, da ne misli na nobeno vojno; bolj Kakor vse drugo, ji roje volitve po glavi.
V	volilni agitaciji za bolgarsko sobranje se !}.a 5°Yori *uc*i 0 balkanski zvezi, četudi ne o tisti, ki jo nemara snujejo na sestanek v Buka-
ci	niinistri- Pa tudi v drugih bal-
kanskh deželah je razlika med mišljenjem vla-dajociii in med mišljenjem ljudstva, ldeia balkanske zveze je nedvomno živa po vsem Bal-
kanu. Demokratični narodi južnega podnebja koprne po svobodi in spoznavajo boljinbolj, da potrebujejo za to miru doma in neodvisnosti od tujih vplivov. Zadnje vojne so zasekale vsem narodom, zmagovitim in poraženim, globoke rane. Prelita kri se težko nadomesti, za mrtve trume ne zraste čez noč nova generacija, da se popravi gospodarska škoda, je treba veliko časa in veliko dela. In predvsem je treba miru. Ali nervoznost ni minila. Na vseh koncili in krajih so še cele zaloge smodnika, iskre švigajo semintja, vsak hip lahko kje kaj eksplodira.
Vsi trezni elementi žele zato, da se odpravijo snovi nevarnosti, in to bi se najtemeljiteje doseglo z zvezo narodov, v kateri bi se poravnala nasprotja in bi izginilo nezaupanje. Zveza narodov je potrebna za ta namen, ne zveza dinastij; zveza vseh narodov, ne pa zveza enih držav proti drugim.
Balkanski narodi pa tudi priznavajo, da so bili doslej vedno igrače tujih sil. Dokler učinkuje na Balkanu vpliv kapitalističnega imperializma velikih evropskih držav, ni misliti ne na mir, ne na svobodo, ne na gospodarski razvoj. Naveličali so se Peterburga in Dunaja, pa hočejo biti svoji. To pa je le mogoče, ako so močni in moč dosežejo le v zvezi.
Kar je zapisala socialna demokracija vseh balkanskih narodov na svoj prapor, to postaja program teh narodov; Federacija balkanskih republik. To se sicer ne vjema ne s Pašičevimi ne z Venizelosevimi, pa tudi ne z Berchtoldo-vimi načrti; ne Ferdinandovih, ne Karolovih simpatij ne zbuja ta zahteva. Toda edino ona je primerna interesom balkanskih narodov in zato se prejalislej izpolni kakor vsaka zgodovinska potreba.
Če bi bi! grof Berchtold minister nove dobe, se mu ne bi bilo treba vznemirjati ne na Dunaju ne v Berlinu. Odpihnil bi predmarčne sanje, opustil bi vlogo evropskega žandarja in potrudil bi se za prijateljstvo balkanskih narq-dov, ki so in ostanejo naši sosedje, če ostane Avstrija Avstrija. Namesto težkih skrbi, kako bi izigraval narod proti narodu, državo proti državi, namesto teh skrbi, od katerih ga vedno (Java boli. ki pa ne prinašajo nam, takorekoč Avstrijcem, nič druzega kakor politične blamaže in gospodarske izgube, bi podprl stremljenje balkanskih narodov po samostojnosti, in s tem bi Avstriji izkazal največjo uslugo, ker bi jo obvaroval večnega vznemirjenja, njenemu gospodarstvu pa odprl zaklenjena vrata.
Če bi bil! . . . Toda kdo pričakuje od grofa Berchtolda tako metamorfozo? Kdo pričakuje v sedanji Avstriji, v kateri morajo narodi držati jezik za zobmi, kadar se rešujejo vprašanja zunanje politike, takega kancelarja, ki bi privedel diplomacijo na pot ljudskih interesov? Balkanski narodi se bojujejo za politično veljavo; še bolj ic to potrebno avstrijskim narodom. Doli se glasi geslo: Svobodna zveza balkanskih narodov! Mi pa potrebujemo svobodno zvezo avstrijskih narodov, katerim ne bo treba nobenega Berchtolda in ki bodo svojo notranjo in svojo zunanjo politiko urejevali po svojih potrebah. Avstrija avtonomnih narodov in demokratična balkanska zveza najdeta tudi pot do vzajemnega prijateljstva in se rešita večnega strahu pred konflikti, ki razjeda vse zdrave sile in ovira ves razvoj tam doli in pri nas. Kakor na Balkanu, tako pa je to tudi v Avstriji naloga liudstva samega in more biti le plod njegovega smotrenega demokratičnega boja.
iški otoki.
Evropska diplomacija si je lani pela veliko slave. 1 udi državnike, ki imajo svoj delokrog Je v domačem rajonu različnih držav, Je mobi-5 ZI5aIa, da so ji kadili po parlamentih. Če pa je tudi v srcu tako zadovoljna, kakor je bila z j* ne bo smel nihče več očitali ošab-
malo več i?„ire res,yel.iko’ doseg!a pa je komaj V niT nič’ ,in kier le imela kakšen uspeh, ,e pripet v zraku na tako tenki niti, da
se vsak lup lahko odtrga. Londonska konferen ca je bila cili vseh humorističnih pušic v Evropi; mornariška demonstracija proti črni (lori je bila farsa, ob kateri se je zabaval ves svet. Balkanci so v Bukareštu v osmih dneh več opravili kakor »evropski koncert« skorai vse leto.
Ampak Albanija je uspeh. In ta rezultat je tako imeniten, da nekateri, ki so sodelovali pri njenem porodu, že obžalujejo, da so bili babice. Tudi Egejski otoki so zadeva Evrope. Ko use je Turčija po dolgem brezuspešnem boju [vdala, je prepustila velesilam, naj odločijo, kaj to z otok*- Dolgo je Evropa prekladala nosled L08.1? na konja in s konja "a osla, na-čez par dn- n,,a nekaj »definitivnega«, kar je vnlnim nr ‘rt?°P.et prekucnila z novimi posredo-
" kakor v A,baniii’ tak0 t“di
v ngej« kun morju nihče ni zadovoljen z ukrepi Evrope. Grška hi rada več dobila, Turčija bi ada manje dala, in pred očmi razsodnice Evrope. ki ne ve, kaj početi, si žugata Orška in iiurčija z novimi vojnimi pripravami, z naku-
povanjem dridnotov in s diplomatičnimi grožnjami. V prvi vrsti gre za otoka Kios in Mi-tilene. ki ju zahtevata obe državi. Orška se sklicuje na to, da je prebivalstvo na obeh pretežno grško, Turčija pa naglaša, da niti v Mali Aziji ni varna, če ji sedejo Grki ravno pred nos.
Orški ministrski predsednik Venizelos potuje po Evropi in je dospel v Berlin. Velesile
—	pravi —■ morajo skrbeti za to, da se izvrši njih sklep in da dobe Orki, kar zahtevajo. Namreč kar zahtevajo sedaj; kaitj o bodočnosti imajo še velike sanje. Kralj Ferdinand ni edini na Balkanu, ki fantazira o veliki državi m hegemoniji; oficielna Orška in njena dinastija se smatrata za dediča stare vzhodno rimske države. Sijaj bizantinskega cesarstva in z njim premoč na Balkanu n/ji državnikom novih Helenov po glavah, in da bi dosegli v bodočnosti bleščeči cilj, si hočejo sedaj ustvariti.čim trdnejšo in širšo podlago. Evropa naj pokaže svojo moč in naj pridobi Orkom prav tiste otoke, ki jih smatrajo za naidragocenejše.
Turčija se energično brani. Mladoturški komite je imel posvetovanje, katerega so se udeležili tudi nekateri ministri, in je sklenil, da ne sme vlada na noben način odstopiti s stališča, da morata Kics in Mitilene ostati turška. Malodušnost, ki se je polastila Turčije v nesrečni vojni, je minila, odkar je vsled medsebojnega pretepa zaveznikov dosegla nepričakovane uspehe. 2e so začeli pogunmeiši misliti na to, kako bi vsaj sčasoma pridobili nekaj
tega, kar so izgubili; prvi pogoj za to pa je, da ne izgube, kar še imajo.
Tako se sedaj plete konflikt okrog Egejskih otokov. Vesti o akutni vojni nevarnosti, ki prihajajo zlasti Iz Pariza, so gotovo nekoliko pretirane. Za resno vojno niso sedaj pripravljeni ne Grki ne Turki in če bi res hoteli zopet zaplesati. potrebujejo na suhem in na morju precej časa, da postanejo sposobni za boj. Tudi z denarjem se ne morejo ne na eni ne da drugi strani preveč pobahati in ker je za vojno treba denarja, denarja, in še denarja, daje obojestranski prazni žep vsaj nekoliko garancije, da bo še nekaj časa mir.
Vendar pa je položaj gotovo resen. Grk? odklaniajo vsako direktno pogajanje s Turčijo, mladoturki pa stoje na takem stališču, da brez pogajanja sploh ni priti do cilja. Doslej se odločitev na obeh straneh zavlači in najbrže bo ta igra še nekaj časa trajala. In dokler ne mine ta napetost, je res računati z nevarnostjo novega krvavega konflikta. Evropa ni znala še nobenega preprečiti; če bi bilo odvisno le od njene moči in volje, bi bila grško-turška vojna že gotova reč. Če jo je mogoče preprečiti, mora zmagati v Atenah in v Carigradu razum...
Dnevne beležke.
— Za pokatoličenje Bolgarov so se pred kratkim zelo ogrevali naši klerikalci. Po vojni s Srbijo je bilo res nekaj takih vesti o katoliški propagandi na Bolgarskem in »Slovenec«, ki že davno preobrača pravoslavne na katoliško vero. je bil radosti ves iz sebe. Njegove simpatije do Bolgarov so takrat silno poskočile, kajti kdor časti rimskega papeža, je v njegovih očeh že človek boljše sorte. Zdi se. da splava »Slovenčeva« radost kmalu po vodi. Odkar je razpuščeno sobranje, imajo na Bolgarskem zopet strogo cenzuro irr težko je dobiti naravnost iz dežele zanesljive vesti. Ali čez Rumuuijo poročajo, da razvijajo med drugim tudi pristaši kmečke stranke živahno agitacijo v revolucionarnem zmislu in zahtevajo odstop koburške dinastije. Na čelu teh agitatorjev so pa duhovniki, trdeči, da bi Ferdinand rad pokatoličil Bolgare. Nekaj bo na teh vesteh bržčas resničnega. Ferdinandova politika je znana. Za vero mu je pač toliko kolikor mački za muziko. Ampak rad bi napravil čim višji zid med Bolgarsko in Srbijo in spravil Bolgare v čim večje nasprotje do Srbov. Ker so oboji pravoslavni in ker ne more prekrstiti Srbov, si je pa izmislil, da bi Privedel Bolgare v naročje edino zveličavne .katoliške cerkve. Potem bi bilo hujskanje ve-jliko’lažje. Bolgari pa menda ne marajo in »Slo-j venet« se je prezgodaj veselil.
i — Izmajll Kemal potuje k Wiedu — to je vest, ki mora s svojim humorjem razveseliti najresnejšega človeka. Nekoliko dni ostane bivši načelnik provizorične albanske vlade v Italiji; to se spodobi, kajti tudi italijanske lire, ki jih je blagi Kemal sprejemal enako rad kakor avstrijske krone, imajo svojo vrednost. Potem pa gre v Nemčijo obiskat princa Wieda. Kakor da se ni nič zgodilo. Zaradi tiste malenkosti z Izet pašo, ki ga je hotel gospod Kemal posaditi na albanski tron namesto Wieda, se dobro vzgojen mož vendar ne bo jezil! Kupčija je kupčija, in če je bilo mogoče z lzetovim načrtom kaj zaslužiti, ne more tega sin kapitalistične dobe zameriti ubogemu albanskemu ministru, ki ne ve, kako dolgo sploh ostane minister. To mora razumeti tudi Wied, saj tudi ne gre v Albanijo, če ne dobi 75 miljonov. Ampak nekliko dni ostane Kemal vendar prej v Italiji. To pomeni, da počaka princ Wied še nekaj časa v Potsdamu. In to ni dobro, ker pravijo, da se AJbaniji zelo mudi za njenega kneza. Gospod Kemal bi moral bolj pohiteti, zakaj če se bo kaj mudil po poti, se lahko zgodi.’ .da pač pride do princa Wieda, ne pa do albanskega kneza. Da se albanska dostojanstva menjavajo, ve pač iz lastne izkušnje.
—	Nov bojevnik se je pojavil v gospodarskem stremljenju lesnih delavcev na Hrvaškem. Zveza lesnih delavcev v Zagrebu je začela izdajati 7 novim letom strokovni list »Drvodjelac», ki bo izhajal štirinajstdnevno. Pozdravljamo novega sobojevnika najiskreneje in želimo, da bi s svojim delovanjem za osvobojenje delavstva pridobil mnogo uspehov ne samo v svojem delokrogu, temveč vsej internacionali.
— Zanimiv poizkus so napravili berlinski mizarski podjetniki in mizarski pomočniki. Kriza, ki vlada v lesni industriji (v berlinskih mizarskih tovarnah stoji preko 6000 stružnikov praznih), je dala mojstrom kakor pomočnikom povod za skupen korak proti tem obupnim razmeram. Berlinskim mizarjem odvzema namreč zadnja leta okoliška konkurenca vedno bolj in bolj izdelovanje navadnega pohištva. V podjetniškem strokovnem listu »Fachzeitung der Tischler« opisuje predsednik mizarske zadruge Rahardt zelo zanimiv poizkus. Mojsterska zadruga je stopila v dogovor z zastopniki delavcev, kako bi se izdelovanje navadnega pohištva v Berlinu zopet oživilo, ter se omejila na ta način brezposelnost. Uspeh tega dogovora ie bij razpis načrtov za navadno pohištvo, združen z nagrado. Došlo je 150 načrtov. Zadruga je sklicala specialiste, ki bodo na podlagi odobrenih načrtov določili temu pohištvu ceno. Gre za pohištvo za' dve sobi in kuhinio. za ceno 600 mark, kot obramba konkurenci, ki pošilja na Irg ix)hištvo za prav toliko prostorov, ampak za 400, da celo za 200 mark. Načrti bodo postavno zavarovani, tovarnarji pa bodo za pridobitev teh načrtov .vezani, da po teh načrtih izdelano pohištvo ne bodo smeli prodajati pod označeno ceno. Na letošnji pomladanski razstavi bodo ti izdelki že razstavljeni. Delavske zveze pa bodo v svojih krogih razvile propagando za nakup teh izdelkov. S temi izdelki hočejo delavci in moistri dvigniti okus obč.instva za solidno in moderno izdelano
pohištvo in na ta način pridobiti mojstrom in sebi zaželjeno delo.
— Zveza lesnih delavcev avstriiskih sklicuje o velikonočnih praznikih svoj enajsti redni zvezin zbor. Kriza, ki gospodari posebno v lesni stroki, bo dala zboru polne roke dela.
Zbor bo najbrže zboroval štiri dni.
— Menjava veroizpovedanja I. 1913 v Ljubljani. V prošlem letu je v Ljubljani 16 oseb menjalo svoje veroizpovedanje. Največ ljudi je izstopilo iz rim. kat. cerkve, namreč 13; največ jih je vstopilo v evangeljsko cerkev, namreč 11. Dalje so izstopili: Iz evangeljske cerkve 1, iz izraelitske vere 2. Pristopili pa so: Katoliški veri 2; pravoslavni 1; brez konfesije sta ostala 2. Po narodnosti Je bilo med onimi, ki so postali evangeljski, 10 oseb nemške in I slovenske narodnosti; med onima ki sta ostala brez konfesije je bil 1 Nemec in 1 Slovenec (ki pa je kasneje prestopil v pravoslavje); v pravoslavje je prestopil 1 Slovenec, v rim. kat. cerkev 1 Čeh in 1 Hrvat. Po poklicu so bili med prestopivširtii po en profesor, podčastnik, gledališki kapelnik, gledališki igralec, inženir, solicitator, železniški uradnik, trgovec, zasebnik, dalje ena otroška vrtnarica, dva trgovska uradnika, tri zasebnice in en otrok pod 7 leti.
— Izžrebani porotniki pri tukajšnjem deželnem sodišču za prvo porotnlško dobo 1914, Glavni porotniki:	Benedičič Franjo, urar v Škofji Loki; Babnik Valentin, posestnik v Št. Vidu nad Ljubljano; Dolenc Edvard, trgovec in posetnik v Kranju; Dornik Josip, posestnik v Podhomu; Dežman Ivan, trgovec v Ja- " ’ vorniku; Fajdiga Jakob, posestnik in gostilni* čar v Mal. Otoku pri Postojni; Ferjančič Josip, posestnik na Slapu; De Oleria Anton, trgovec '
v Spodnjem Logatcu; Gabrenja Franjo, posestnik na Uncu; Grašek Ivan, trgovec in posestnik v Kamniku; Golob Franjo, trgovec in posestnik v Ljubljani^; Golob Franjo mesar in posestnik v Spodnji Šiški; Hafner Luka, trgovec in posestnik v Kropi; Hudovernik Vincencij, posestnik v Radovljici; Habjan Franjo, posestnik in trgovec v Domžalah; Jakelj Josip, posestnik in gostilničar v Mojstrani; Kozina Peter, trgovec v Ljubljani; Kaigher Josip, posestnik in trgovec v Postojni; Kunstelj Jakob, posestnik in gostilničar v Zgor. Gorjah; Lavrič Anton, posestnik in gostilničar v Planini; Mejač Ivan, posestnik in trgovec v Ljubljani; Modic Ludovik, posestnik v Bloški polici; Morič Ignacij, posestnik na Jesenicah; Petrič Ivan, trgovec in posestnik v Velikih Blokah; Rogelj Matija, posestnik v Ljubljani; Šolar Franjo, posestnik in gostilničar v Kropi; Tonnies Viljem, posestnik in tovarnar v Ljubljani; Thaler I^aiael, trgovec v Škofji Loki; Voje Ignacij, posestnik; Vrhovec Josip, posestnik in Vrtačnik Ivan, pek, vsi trije v Ljubljani; Vidmar Ivan, trgovec v Črnem vrhu; Zidar Josip, trgovec in posestnik v Ljubljani; Žnidaršič Alojzij, gostilničar v Ilirski Bistrici; 2gur Franjo, trgovec v Podragi; Zupan Josip, posestnik in gostilničar na Dovjem. — N a d o m e s t n i k i : Buli Matevž, posestnik; Jerina Jožef, posestnik; Kos Franjo, trgovec; Levstik Franjo, posestnik; Logar Jernej, krojač in posestnik; Majcen Mihael, posestnik in gostilničar; Olup Josip, posestnik in trgovec; Stacul Anton, trgovec in Vokač Karel, trgovec, vsi v Ljubljani. — Porotno zasedanje se prične 23. februarja.
— Desete mednarodne maškarade ne sme zamuditi noben ljubljanski sodrug in nobena so-druiica, Vsak, kdor ostane v soboto zvečer za pečjo, bo le dokazal, da je velik sitnež. Kdor ne bo hotel plesati, bo imel pa druge zabave dovelj in bo Iehko ugibal, kdo od njegovih znancev in znank se skriva za masko, katerih bo ta večer v »Narodnem domu« vse polno.
— Mraz, ki pritiska že nekaj dni, bo po zatrdilu odličnih meteorologov kmalr pojenjal.
Z gorskih meteorologičnih postaj že naznanjajo milejše vreme.
— Deklico sta odpeljala. Pred kratkim je odpeljal 23lotni železostrugar Edvard Manzini iz Ljubljane 151etno deklico Ivano Atzelsber-gerjevo s pomočjo svojega prijatelja. Starši so vsled tega prijavili zadevo sodišču, ki sedaj zasleduje odvedenko in oba zapeljivca.
— Umrli so v Ljubljani: Ignacij Repše, ofi-cijant v deželni bolmci, star 69 let. — Nežika Štavt, akviziteijeva žena, 58 let.
— Konji so se splašili predsnočnjim More-tevemu hlapcu na Sv. Petra cesti. Konji so dirjali v Zvezdo, kjer so podrli na tla čevljarskega vajenca Ivana Osela. ki je obležal nezavesten. Poklicali so rešilni voz, , ki je vajenca, ker je med tem prišel k zavesti, odpeljal domov. Vajenec je zadobil le lahke .telesne poškodbe.
— Mlad goljuf. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem je bil obsojen 171etni pekovski vajenec France Prejač, ker je ogoljufal svojega gospodarja, Franceta Zernca, za 60 K. Dalje je pretil z nožem tudi svojemu tovarišu, ki mu je pa ušel. Obsojen je bil na osem mesecev ječe.
— Hranilnica in posojilnica v Šiški pride pred sodišče. Nek posestnik v Spodnji Šiški je vže meseca avgusta 1. I. vrnil proti vknjižbi mu dano posojilo, a vsled malomarnega uradovanja nikakor ne more dobiti pobotnice, ki naj mu omogoči izbris vknjižbe.
— Za vsakogar dovoli prijetne zabave in smeha! V nedeljo, dne 1. februarja bo v salonu gostilne pri »Kankertu« v Spodnji Šiški predpustna veselica. Posebnost veselice: Glasbeni komik pl. Sladovič, ki bo nastopil s svojimi inštrumenti in v komičnih prizorih. Sodeluje šišenski goslarski septet. Petje pevskega zbora »Svobode« iz Ljubljane. Šaljiva pošta. Papirni metež in drugo. Po končanem sporedu ples. Začetek ob 6. zvečer. Vstopnina: v predprodaji 40 viti., pri blagajni 50 vin. Vstopnice se prodajajo vrodajalni kousumnega društva v Spodnji Šiški. Salon bo predpustu primerno in lepo dekoriran. K obilni udeležbi vabi šišenska podružnica »Svobode« m podružnica ^železničarske strokovne organizacije v Sp. Šiški.
— Ustanovni občni zbor podružnice »Svobode« v Tržiču. V nedeljo smo imeli pri nas ustanovni občni zbor naše podružnice »Svobode«. Udeležba je bila prav dobra. Centralo je zastopal sodrug Zore iz Ljubljane, ki je razložil pomen in namen te izobraževalne organizacije. V odbor so bili izvoljeni: Hafner kot predsednik, njegov namestnik Snoj. blagajnik Bedlna, namestnik Bukovnik, zapisnikar Fekonja, namestniki Kogoj, Rant in Stegnar. V nadzorstvo Jazbec in Stegnar Andrej. K drugi točk! sc je oglasil k besedi tudi sodrug Ivan Sajovic, ki je istotako poudarjal potrebo izobraževalne organizacije in bodril navzoče k vetrajmemu delu.
— Občni zbor predilnlčarjev v Tržiču se /e vršil v nedeljo dne 25. t. in. v gostilni pri Kavčiču. Na shodu je poročal sodrug Zore iz I4ttbl!ane. ki se je v svojem govoru pečal z razmerami tržiških prediluičarjev. Sklenilo se je razviti živahno agitacijo za pridobivanje novih čltuiov med predilničarji. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodmgi: Predsednik Jazbec, njega namestnik Čadež; blagajnik Fekonja, namestnik Roškar; zapisnikar Franc Jožef, namestnik Podrekar; v nadzorstvo pa: Tavčar in Strupi, Podružnica je nadalje sklenila prirediti redne sestanke, na katerih naj se razpravljajo delavska vprašanja.
— Mesečni shod čevljarjev v Tržiču se je vršil v nedeljo pri Kavčiču. Na shodu, katerega je atvoril sodrug Brezar, ki je omenjal mizerijo tržiških čevljarjev, je poročal sodrug Ivan Sajovic iz Ljubljane, ki je v jedrnatih besedah razložil navzočim, da je te mizerije pravzaprav delavstvo samo krivo. V Tržiču imajo čevljarski preddelavci po 16 do 19 kron na teden, kat je seveda samo v Tržiču mogoče, kjer se čevljarski pomočniki tako tnalo zavedajo svojega žalostnega položaja. Pozival je navzoče, da naj pričnejo z živahno agitacijo za strokovno organizacijo. ki edina more pomagati čevljarjem iz tega žalostnega položaja. K tej točki je poročal tudi sodrug Zore, ki je Istotako bodril navzoče k vztrajnemu delu, da se pridobi to. kar bi se Že slavno moralo. Shod je podal kaj Žalostno sliko o tržiških razmerah, upamo, da bodo so-drugl napeli vse sile. da se tem razmeram napravi kmalu temeljit konec.
»Rožnati čeveljček«, krasna veseloigra v dveh dejanjih, je dosegla včeraj najlepši uspeh. Polna razposajenega humorja zbuja buče« smeh. — Pretresljiva je drama »Medicinska uganka«, kriminalna afera v treh dejanjih. Obedve sliki sta mojstersko inscenirani in imata veliko privlačnost. »Medicinska uganka« se igra samo pri večernih, »Rožnati čeveljček« pa prt vseh predstavah.
Umetnost in književnost.
—	Hrvaška opereta. Oskar Nedbal je resen glasbenik in zato je bilo pričakovati, da njegova opereta »Poljska kri«, ki je doživela na Dunaju že majhen ju!ne pokvari dobrega glasu, ki si ga je pridobil kot dirigent in kot skladatelj ramtb drugih kompozicij. In res se nam zdi, da
Za resnico.
Roman.
' Spisal Jožel Laichter.
(Dalle.)
Hanoš — pravzaprav je bil to že [i&{ docent Hanuš — fe v tem dospel k estradi, k#r 'je zapazil gospo Hrubovo. Prišel Je na ples jsžrfttdl Otilke, katere toke si je želel. Na Otilko je ftiMil že leta, da, že od tistega davnega tre-aotka, ko je po svojem prihodu z Dunaja v Ro-kytko Zapredel z njo razgovor na vrtu. Seveda tatmit Je bila to le bolj nezavestna toplota, ka-titfa ga je v duši pregrela pri veselem vprašanju Otilke, češ, ali se ne mara vleči v mrež-fifco-igugalnico. In pri njenem pripovedovanju o Ivami in punčikah. Toda že takrat je bila v tem i lista neprisiljena premoč, katero je Otilka znala kazati nad moškimi. In ta premoč ga je zteslti pozneje vabila in dražita In proti nji je bil kljub svojemu trdnemu značaju pogosto popolnem« brez orožja. Seveda tudi ni bila samo ljubezen. to, kar ga je vezalo na Otilko. V Otilki Je videl i bogato nevesto, dobro partijo, in končno je zlasti to vplivalo, da je začel resno misliti na njeno roko.
Leta stradanja Je imel za seboj in minilo je ubadanje v Berlinu in Parizu, kjer mu Je državni Štipendij omogočil študije; prestal Je leta neumornega in vztrajnega dela, preden je dosegel docenturo, a zato se mu je v perspektivi kazala sedaj ne vsakdanja prihodnjost. Ako se
je ta reč precej boljša od velike množine pretežno dunajskih operet, ki so šle zadnja leta preko odrov. Vsebina je prebavljiva in se razun enega momenta v zadnjem dejanju drži zabavne šale, ki je opereti vsekakor bolj primerna kakor nekateri »resni«, celo »socialni« poizkusi zadnjih let. Zlasti proza ie prepletena z dovtini, ki osvežujejo dialog in niso preveč iz trte izviti. Nedbalova glasba je tekstu primerna, sveža, živa, gladko tekoča in se odlikuje z mojstrsko inštrumentacijo. Kakor se spodobi za pollsko opereto, jo otvaria krepka mazurka. Vse delo obiluie s plesnimi komadi, med katerimi prevladujejo poljski, mazurka in krakovjak; vpleten jc tudi čeden valček, ki ma prikupno melodijo, pa se izogiba tiste osladne sentimentalnosti, s katero so nekateri komponisti ta žanr že skoraj diskreditirali. Prav humoristično učinkuje parodističen »IJindler« v drugem aktu. Uprizoritev je bila zelo zadovoljiva. Glasovi so za opereto splošno dobri. Igra je tekla gladko, se izogibala nepotrebnega pavzlranja in pretiranega, tendenčnega akcentuiranja. pevci so se podredili potrebam ansambla in tako je bila vsa stvar zelo naravna in zaokrožena. Solisti imajo veliko pristnega, zdravega humorja, vsak je znal svoji vlogi podati karakteristične barve in črte, pa držati karikiranje v potrebnih mejah. Gospa Polakova je bila kot kmečko dekle po sili prav v svojem elementu. Krepki nastopi »gospodinje« so se ji imenitno podalali, glasovno pa je bila izvrstno disponirana. Prav dobro figuro je napravila gdčna. Žličarjeva kot plesalka Vanda in je imela gdčno. Haimanovo za re-solutno mater. Gospod Orund je bil kot pan Zaremba v igri in govoru poln prekinevaiočega humorja, gosp. Strmac eleganten Baranski in gosp. ftinički zelo zabaven Popiel. Dobro ka-rakterizirane so bile tudi manjše vloge ter je omeniti zlasti kvartet Bojničič-Olerski-Šmid-Plemenčič. Zborom ni prigovarjati. Orkester je imel pod vodstvom gospoda Sachsa dober tempo. Občinstvo je bilo zelo animirano, in duet ge. Polakove in gospoda Biničkega v drugem dejanju se je moral ponavljati.
Štajersko,
— Parna žaga le pogorela. Iz Maribora poročajo: V nedeljo ob pol eni ponoči je pričela goreti parna žaga stavbnega podjetnika Ivana Speesa v Mariboru. Ogenj je uničil vse poslopje, strojnico, delavnico z mnogimi stroji in mnogo lesa. Prvi so prihiteli na pogorišče vojaki, za njimi še požarna hramba. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker so primrznile cevi. Po večurnem delu so zadušili ogenj, škoda znaša nad 20.000 K. Kako je nastal ogenj, še ni dognano; pač pa so opazili, da je pričelo goreti na dveh straneh hkratu.
— Smrtna nezgoda pri sankanju. Iz Ljubna poročajo: V nedeljo popoldne se je sankala 81etna deklica v Št. Mihelu nad Ljubnom. Pri sankanju pa je padlo dekletce tako nesrečno,, da Je padlo v vodo, ki teče pod potjo. Doslej še niso dobili trupla.
— Posledice pijančevanja. Konjedirski hlapec Jernej Kristan iz Cest pri Rogatcu je popival 18. t. m. Domu se Je vračal precej trd. Na strmem bregu, že prav blizu doma, mu je spodrsnilo in padel le v dva metra globoki cestni jarek. Cez štiri dni so ga našli orožniki mrtvega. Zmrznil Je.
Goriško.
— Nabrežina. Nabrežinska »Vzajemnost« priredi v nedeljo 1. februarja plesni venček v kolodvorski restavraciji 1. razreda. Vabimo vse sodruge in sodružice iz Nabrežine in okolice na našo prvo predpustno prireditev. Vabila smo že razposlali. Če kdo pomotoma ni dobil vabila, naj nam to blagohotno oprosti, dobrodošel Je kljub temu. Vabimo tudi sodruge iz Trsta, Tržiča, Gorice in Opčine, da pribite na našo zabavo. Vlaki imajo prav ugodno zvezo. Začetek točno ob 9. zvečer. Vstopnina za gospode z eno damo 2 kroni, vsaka nadaljna dama 50 vin. Igra godba na lok. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Odbor.
— Okrajna politična organizacija v Nabrežini ima nocoj ob 7. zvečer v društvenih prostorih kanmarske organizacije redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Poročila a) predsednika. b) blagajnika, c) tajnika; volitev re-
je sedaj poganjal za roko Otilke, je vedel in bil prepričan, da sam ponuja več nego sprejme.
Gospa Hrubova ga je sprejela z neko kon-vencionelno ljubeznivostjo. Na eni strani je videla v njem dokaj ugodnega ženina, a na drugi ni mogla pozabiti tistega Hanuša, ki ga je pred leti spoznala kot revnega dijaka, katerega so o pošUsiefiii radiji. Nji je bolj ugajal doktor Mareš, zlasti pa sin nadsvetnika Koiuiiiškfcga, kateri je bil tudi že doktor in se mu je obetala Uradniška karijera. Na Hanuša je zrla razdraženo in z visokega, ker je dosegel tak položaj in da je imel pravico potezati se za Otilko. Nobene priložnosti ni izgrešila, da ne bi bih izpuščala neprijaznih opazk, toda podpore ni našla ne pri Otilki ne pri stavitelju, kar jo je še bolj dražilo.
Hatiuš je sedaj stal tesno pri njenem stolu, držeč klak na hrbtu. Bil je vljuden, a čutil je neki milostivi hlad, dasi sicer obraz gospe HrUbe ni mogel skrivati nekega ponosa nad njegovim prihodom, kateri ponos pa si je razlagal za ponos matere nad hčerjo, za katero derejo čez drn iti strrt snubači. Oziral se je; bil Je malo bled.
V tem se Je prikazal na njegovi strani Ivan. Začela sta govoriti, toda HanuŠ je bil nemiren. Oziral se je po plesalcih. Iskal je Otilke.
Kar se je naenkrat, kakor bi bila vzrastla Iz zemlje, pojavila pred njim iz mase plešočih dvojic.
Oprostila se je Mareševe roke in malo me-že. Pri tern pa napeto, tako rekoč hrepeneče Vanj zroč brez besede podala Hanušu vitko
vizorjev in poročila nadzorstva; volitev političnega odbora; slučajnosti. Nihče naj ne manjkal — Odbor.
Trst.
— Prikazni. V zadnjem dopisu »Zarje« s Koroškega se je spomnila Koroška svojega begunca Ekarja. Skrivati se mora tu notri trda grča, ki jo Korošci s čitanjem »Edinosti« neopaženo prebavljajo, dasi je bil list »najpriljubljenejši« in da jim bo sedaj ta grča ovirala uživanje lista, ni dvoma. S tem pa Primorci spoznavamo, kakšno uredniško »moč« je pobrala »Edinost« za efektivnega glasnika svojega programa in Korošci naj le povedo, v koliki meri jih je obremenjeval s svojim »delovanjem« kajti prihajamo do zaključka, da ie Ekar svetovna prikazen svoje vrste. Ne gre tu ie za njegovo častitljivo osebo, ampak je v interesu javnosti, da jo obvarujemo pred tem »značajem«, da ji ne bo več mašil oči in da bomo vedeli, Česa je še zmožen. Do tu o prikaznih. Danes pa nas je prijela dobra volja, pa replicirajmo na notico v »Edinosti« od pretekle sobote »Kdo laže«? Recimo naravnost — »Edinost« 1 In celo dvakratno neresnico je izrekla, češ, da »Zarja« laže, ko je omenila, da so stavci »Edinosti sodnijsko zahtevali zft en teden 60 K, ne pa 70 K. Komur je do resnice, naj vzame v roko »Zarjo« št. 773, od sobote 3. januarja, II. stran, III. kolona od 55. do 59. vrste, kjer doslovno piše: »Rečemo le to, da so stavci na sodniji zahtevali 60 in ne 70 kron — kakor »Edinost« očitno laže — za en teden in da so zahtevali 70 kron za sedem dni!! ne pa za navadni teden (šest dni!?)« Gospodje, ki se vsak dan temeljito uče »Zarjo« na pamet, bi si bil pač to lahko zapomnili, kakor tudi stavek »vse, kar je »Zarja« napisala je res...« In pri tem ostajamo.
— Vedno Ista pesem! »Edinosti« ne da ja jo
miru tiste krone, ki jih bo izdala, ko bo podpisala novi tarif. To je pa tudi zanje vse. Zanima se za »mnoge kraje«, o katerih misli, da so v Deveti deželi, da se povišuje kar po 7 in celo 9 kron. Prepričani smo, da »Edinost« še danes ne ve, kaj tiskarji zahtevajo. Ni vedela nikoli nič, danes pa še mani. Ni vedela, koliko so stavci zahtevali na sodniji za en teden, ni vedela, zakaj je izprla ljudi in danes ne ve, čemu ne podpiše tarifa. Moda je taka in se ne podpiše. Spazzal in Ekar sta ukazala in se ne sprejme. »Edinost* premleva sedaj v svojem listu lepak, ki ga je že pred petimi tedni izdalo društvo primorskih lastnikov tiskarn, reete Spazzal in ga odstavkoma prevaja. Do sedaj ga je prevedla do polovice in čitatelji »Edinosti«, povemo vam, da najhujšega ni povedala, tega namreč, da hočejo tiskarji uničiti tiskarsko obrt. To vam bo šele povedala; le počakajte! Ko bi »Edinost« tako intransigentno ne sledila Spazzalovim »befelom«, bi ji morda bilo vredno še enkrat zatrobiti, zakaj je ona poslala ljudi na cesto, pa dokazuj, kar hočeš — Ekar je rekel In konec! Saj vemo, da bo »Edinost« za maščevanje parala in skubila naš Ust v načelni politiki, oh, da! Vedeli smo to prvi dan; druge luknje nima. Prišla bo, pa ne več tako rovtarsko, ker se ve. da... Ekar ne more staviti in pisati, in ker politika nima paragrafov, tarifa in številk bo prijemala »Zarjo« globoko, globoko ... v peti. No pustimo to! šest vas je, ki krumirite: Ekar, Meljavec, Brozovič, Pirman, Železnik in Černič; to ste vsi! Hic Rhodus! Šest vas je, ki ste postavljeni v javno sramoto, ker vi molče podžigate gospodo k sovražni vztrajnosti. V tem leži vaše krumirstvo! Bodi frater, bodi težak:	Izprtemu	tiskarju kradeš
kruh od ust, družinskemu očetu tudi njegovim otrokom, pa konec! Krumirji ste, neznačajni in sram vas bodi! — Da ne bo nepotrebnih povpraševanj, javljamo, da objavlja »Risoglio« izključitev članov-krutniriev v Trstu; Spangaro in — Ivan Melja v ca, vodjo tiskarne »Edinosti«. Čast komur čast! Rečemo pa lahko, da se »Edinost« z eno besedo dvakrat zlaže. Tako se je ponesrečila njena — »obramba« o kateri naj konštatiramo: Mezdni razredi se zanaprej po novem tarifu ne skrčijo popolnoma nič: 6 jih je bilo in ti ostanejo. »Edinost« pravi, da se skrčijo na 4(!) O avtomatičnem zvišanju 3 kron tudi krivo tolmači. Glede »cene za tisoč črk« le le to res, da se ta poviša za 18%; ne za 25, kakor laže »Edinost- ker Je znašala do-sedaj cena teh 1000 črk 50 v, dočim bo znašala sedaj (z zvišanim mezdnim razredom!) 59 v za tisoč črk. Ne vemo, kje je videla podvojene
roko. Hkratu pa se je z druge strani že klanjal Mikvška, držeč derby pod upognjeno roko. Toda negov pogled se ni upiral na atlasov pod-šiv klobuka, ampak zamaknjeno in smehljaje gledal v Otilkin obraz.
»Da, resnično,« je dejala Otilka, »oddani smo.«
In se je ozrla na Hanuša s pomenljivim
smettjfttem, v šsitrem ie Stoš «*ozn?i i
nekaj škodoželjnosti, ter se pomešala z Mi-kyško v kolo.
V	Hanušu je zaVrela kri. V Otilčinem smehljaju se je čitalo po njegovih mislih: »Vzlic temu, da si ubogal in prišel na ples« — prišel je na Žofin na vabilo Otilke — »moraš biti potrpežljiv, kakor doslej.«
Odstopil je in se hotel izgubiti v struji gledajočih plesalcev. A vendar je gledal za Otilko in se hipoma zopet vrnil pod estrado. Tudi Otil: ka z Mikyško se Je takoj vrnila. In ko Je godba utihnila, je šla prorrtenirat s Hanušerti.
XXXII.
Hanuš Je dal duška svoji slabi volji.
Otilka ga je od strani pogledala. Ni se zasmejala; resno je dejala:
»Ali čutite tako blaženost nad tem, da sva skupaj, da ste pri meni?« A precej je dostavila ljubeznivejše: »Ne kregajte In ne jezite se! Veseli me, da ste prišli. Imate torej zasluženje. Samo Če ste to storili iz ljubezni?«
Zapredla sta razgovor o vsakdanjih stvareh. Toda Hanuš je bil nestrpen. In naenkrat je dejal razvneto:
doklade; naibrže tistih odstavkov gospodje niso prav razumeli. »O zahtevanem skrčenju mere dela« je bosa, seveda za četrt ure na dan se delo skrči; to so baje »zadeli«!! Delovni čas je druga točka, ki jo stavci zahtevajo poleg pu-viŠanja in ta se omeji za četrt ure; pač pa it celotni delovni čas za stavne stroje 8 ur in pol, ne pa 7 in tri četrt, kakor piše »Edinost«. Dopusti niso nič posebno novega, ker so jih stavci že najmanj 5 let dobivali od tiskarne, torej le ne velikih oči! In posredovalnica! Ta, ta! Tu se ustavimo: kajti, kdor je prijatelj delavstva, ta bo na strani tega, kdor ni, je pa pajdaš gospodarjev: Aut-aut! iM bi »Edinosti« priporočili, naj se ne spušča nikoli več v kakršnekoli »dokaze«, ker vsakikrat ustreli kozla. Je prešibka — zastonj! — Kar se tiče še delavskih zahtev pri sodniji, moramo izjaviti, da ostanemo še vedno pri naših starih trditvah, ki so čitateljem »Zaije« prav dobro znane. Povemo pa Izčrpanim možganom gospodov pri »Edinosti«, da je Od 13. do 20. vedno bilo in bo — sedem dni in ne šest.
— Letalec Pegoud v Trstu. Francoski avi-atik Pegoud, znan po svojih drznih poletih, pride 1. in 2. februarja v Trst. Poletel bo s polja na Zavlah, kjer pripravljajo že vse za polet. Velik prostor bodo ogradili in postavili tribune za gledalce.
Strokovna internacionala.
Armada strokovno organiziranega delavstva narašča od leta do leta, in vedno manjše postajajo vrste onega delavstva, ki se strašijo žrtev, ki jih zahteva strokovna organizacija, vedno več je pa onih, ki spoznavajo prednosti združevanja. »Organizacije so na vsak način povišale socialno in politično vrednost posameznika«, tako je označil delo organizacij bivši avstrijski justični minister Klein v svoji znameniti knjigi o organizacijah. Organizacije ne prinašajo delavstvu le materielne koristi kakor povišane mezde, skrajšani delovni čas, različne podpore itd., temveč ga dvigajo tudi kulturno. ker ga Izobražujejo in ker mu vsled boljših gmotnih razmer odpirajo vrata do užitkov, o katerih mislijo nekateri delavci vedno še, da so Je za takozvane boljše ljudi.
Številke so suhoparne, ali zgovorne so. In številke, ki nam kažejo vojsko strokovno organiziranega delavstva, so glasen opomin kapitalizmu, da mu vstaja v organiziranem delavstvu enakovredna sila. pa so tudi glasen opomin delavstvu, da vztraja v organizacijah in jih izpopolnjuje. Zadnja številka uradnega lista francoskega ministrstva za delo prinaša prav. obsežno statistiko o gibanju strokovnih organizacij. Bavi se s številom članov, z dohodki in izdatki strokovnih organizacij in z njihovim premoženjem. Statistika končuje z 1. 1912 in po njej posnemamo, da je bilo koncem leta 1912. v mednarodnih strokovnih organizacijah okroglo 14 miljonov delavcev. Na posamezne dežele pride naslednje število organiziranih leta 1912.:
Belgija ....	214.166
Nemčija ....	3,256.819
Finska ....	20.989
Francoska . . .	1,498.920
Danska ....	128.224
Anglija ....	3,010.346
Italija ....	860.502
Nizozemska . .	189.030
Norveška . . .	60.829
Hrvaška . . .	8.504
Avstrija ....	428.363
Ogrsko ....	111.966
Švedija ....	87.024
Švica ....	86,313
Zedinjene države	
in Kanada . .	2.526.112
Avstralija . . .	433.224
Leta 1911. je bilo po teh deželah 11 in trt-Cetrtine miljonov organiziranih delavcev, čez leto že okroglo 14 miljonov. Vsekakor prav lep napredek. O premoženju organizacij poroča statistika francoskega ministrstva sledeče: Nemčija 111 miljonov frankov, Belgija blizu treh miljonov, Avstrija 15,800.000, Anglija 139 miljo-nov, Ogrska nad tri miljone, Švedija nad dva miljona, Norveška blizu dveh miljonov itd. Torej so organizacije delavcev prav dobro fundi-ratie. Kdor prav razume vse te številke, bo vedel koliko napornega dela je bilo treba, da se
»Povejte, ali ste šli z resničnim zanimanjem na ta ples? A jaz Kaj imam jaz tu
opraviti? Plesni red Imate poln, ali ni to pravzaprav smešno, priti sem vaš gledat, kako boste plesali? Ce pomislim! da jaz — baš jaz nikdar nisem ljubil nejasnosti, ne razumem niti sam. Sam sebi se zdim kakor parni stroj, ki je že predolgo na poti in ki nikakor ne more do cilja. Sami premislite! Kaj mar hočete še vedno varati samo sebe? Aii oi	kili -lav‘
no žena bogve katerega drugega moža, ako ne bi bili vedeli, da ste lahko ravno moja žena?«
»In če vendar ne postanem vaša žena?« ie dejala Otilka pol v šali, pol resno.
»Vi tedaj hočete,« je nadaljeval Hanuš, »da bi se pojal za vami kakor kak šolarček za kratkočasnim metuljem? Doslej sem to delal — resnično, toda vi si menda predstavljate, da je v vsakem možu najmanj pol FllllS.tJ!: Delate se mirno in hladno, radi bi razburjali tega Fausta, izkušali ga. in želite, naj bi se podu za Marjetico. Malo se vam je to posrečilo, pa dobljeno še ni. Popolnoma dobro čutim, da sem
še svoj, da nisem nikogar druzega in vaš
tudi ne! Ce pa vas hočem za ženo, hočem enkrat že naravnost in odločno in hočem, da bi
bili samo moja!«
»Vi ste res grozni!« je vzkliknila Otilka.
»Grozen ne, ampak toliko samozavesti imam, da mi je zoprno igrati vedno tako ubogo vloga Danes še bolj, nego drugikrat!«
(Dalje.)
Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov iSoiifisrfga Iz«I<»fifr*i, Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. =■■-■— a-
JIrez konltnrencc!	Solidna	postrežbe.	Nnfniffe cene
je zvrstila velikanska armada in vedel bo tudi, da }e taka armada, ki je zgrajena na solidarnosti, na medsebojni pomoči, nepremagljiva. Še se da povečati ta armada, ni še dosegla viška, ni še objela vseli delavcev. Zato pa bodi dolžnost vsakega izmed nas: Izgraditi te bojne čete.
fSANATORIUM ■-EMONA
-4 ZA-NOTRANJE^^ra^^CNB • BOLEZNI.
(7 LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA-ULICAH' SEF-ZDRAVNK:PRIMARid -DR FR. DERGANC
OBSTRUKCIJA PRORAČUNA SE NADA-	i
LJU.JE V ZBORNICI.	J
Pogajanja.	j	<
Dunaj, 27. Ob 3, popoldne so se voditelji < strank večine sešli z voditelji obstrukcionistov. i Na vprašanje, če mislijo še zdaj nadaljevati obstrukcijo proti proračunskemu provizoriju niso češki agrarci odgovarjali, češ da se morajo še pomeniti s svojimi pristaši. Stanek je dejal, da bi se položaj olajšal, če bi se sklenil proračunski provizorij le za štiri mesece, ne pa za šest. Ob 4. Je imel proračunski odsek sejo, zato se je OOgftjanje prekinilo.
Posvetovanje obstrukcionistov.
Dunaj. 28. Medtem ko je trajala »sefa« proračunskega odseka, so se zbrali češki radikalci in agrarci na posvetovanje. Po daljšem razmo-trivanjti so sklenili, da ustavilo obstrukcijo v odseku, ker so tukaj izčrpali že vsa obstrukcij-ska sredstva in je bil le še Prošek na redu kot govornik. Prenesejo pa obstrukcijo v zbornico.
Proračunski odsek.
Dunaj, 28. Včerajšnja seja proračunskega odseka se je pričela ob 4. popoldne in je trajala do 8. zvečer. Otvoril jo je predsednik German, | ki Je dal besedo Češkemu agrarcu Prošku, da nadaljuje svoj zadnjič prekinjeni tfovor. Prošek io podal sledečo iziaVo:
»V imenu češke opozicije izjavljam kot njen jfcadnji govorntk, da vztrajamo na svojem sklepu, da ne dovolimo tej vladi proračunskega provizorija. Svoje stališče smo utemeljili pred začetkom svojega boja s kršitvijo ustave, ki Jo je zagrešila ta vlada in z drugimi kršitvami zakonov. Kljub temu ni stonla ta vlada ničesar, da bi odpravila vzroke našega postopanja. Le stranke večine so se nam približale z nekaterimi lojalnimi predlogi, ki pa niso primerni za izpremetribo našega ravnanja. Z ozirom na te okolščine izjavljamo: Naša bojna sredstva so vsled proti poslovniku sklenjene edine debate in s tem. da ne pridejo naši govorniki vsled predčasnega zaključka debate več do besede, izčrpana. Zato prenašamo svoj boj v zbornico, fcier asa še poostrimo.
Posl. dr. Diamand (polj. soc.) nredlaga sledeči dodatek k § 1.: Vlada se pooblašča, da porabi za nakup in razdelitev žitnih semen in krme med male poljedelske obrate v galiških krajih, ki so prizadeti po ujmah. 20 miljonov za aprovizacijo kmečkega prebivalstva, kateremu preti lakota, 10 miljonov. za aprovizacijo mestnega Prebivalstva pa 10 miljonov.
Choc predlaga, da se črta dfspozlcljskl Fond.
Debata, v katero so posegli govorniki raznih strank, ic trajala do 8. zvečer in se je potem Prekinila.
Prihod nja seja danes ob 10. dopoldne.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj. 28. Kakor je znano, so češki ob-strukcionisti sklenili, da prelože obstrukcijo iz proračunskega odseka v zbornico. TroSek Je izjavil, da jo tani še poostre. Ker skoraj ni mi-sHti, da bi se dali še na kakšen način odvrniti od tega sklepa, je parlamentarni položaj brez-tipen. Proračunski odsek sicer na današnji seii reši proračunski provizorij. V zbornici pa bi se moral rešiti najpozneje do nedelje, ker se prične drugi teden že zasedanje deželnih zborov. V pondeljek hoče zborovati gosposka zbornica. Da bi se do nedelje premagala obstrukcija in rešil provizorij, ni misliti. Stranke večine so brez glave. Neprenehoma se posvetujejo, ne pridejo pa do nobenega sklepa In nihče ne ve, kaj se zgodi.
120 predlogov.
Dunaj, 28. Za debato v proračunskem odseku Je priglašenih še osem govornikov. K proračunskemu provizoriju Je vloženih stoindvajset pjefeov jn resolucij.
CEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA.
Socialni demokratie.
Praga, 27. »Narodni Listy« poročajo: Ministrski predsednik grof Stiirgkh je dal načrte za češko-nemška spravna pogajanja po namestniku knezu Thur.u dostaviti tudi predstojni-Stvom češke in nemške socialno demokratične stranke.
Dober tek
je dobra stvart Zanemarjaj Je nikar!
Dober tek
im«l vsak dan, ako vZivaS
Raznoterosti.
V blaznosti. Nekega kmeta v fuskl vasi Dellnkovo je ugriznil stekel pes. Kmet Je vsled tega zblaznel in v blaznosti je umoril svojo soprogo. Nato Je razrezal truplo umorjene žene in Je imel še toliko moči, čeprav se fe pri tem močno ranil, da Je nekaj delov spekel In snedel.
Želodfni lik«r »FLORIAN« J« pripravil tek in prebava thartlkomu, ki Je zaman kupoval draga ih neprijetna zdravila I
Naslov m naročila: ..FLOfflAN”,
Ljubljana.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »lIčiteljska tiskarna« v LJubflanl.
Postavno varovano.
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
vabi svoje člane na
ki se vrši dne 8. februarja 1914 ob 3. uri popoldne v dvorani gosp. R. Mihelčiča na Toplicah.
DNEVNI RED:
1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
‘2. Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Sklepanje o čistem dobičl^
5. Poročilo revizorja centralne zveze.
6. Interpelacije in vprašanja.
Za nadzorstvo:
Ivan Wallend
predsednik.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
=-=*== jšivsilniih- strojev =
in stroje za pletenje y\	(Strickmaschinen)	^
za rodb*110 in obrt.
ipF?	stroji	Adler.	RB
m***	3sole3a..||
Ceniki se dobe zastonj in franko. ===”tsfc
Otvoril sem lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno Rrpcf 9ft na debelo
(Gorenjsko) (najmodernejše podjetje monarhije)
v Cojzovi hiši,
Varstvena mamka
——■ Otih od pirmkov:  — ----------------------•—
v tm. A«fcrft9 všsk« soboto, v jaiiso Amerik** »sakih 14 &ui.
Trst~New-Yorkf vsako soboto Trstr-Južna Amerika, vsakih 14 dni, Trst-K&nada, vsak mesec.
Vsakovrstne pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
1	■'	Kolodvorska	ulica	štev.	26.	—-----—
i r=== Potniki ==============
v severno ki Južno AMERIKO
se vesijo sedaj le po d^maB svetrflskl progi
AVSTRO AMER1KANA
Trst-Ne*y*rk, Burns Aires-Rl« de Jtadn
»jnovcJNtrt brzoparottd l dvena vv&sAcmmm, <t«UrUM ru**«tt|av«, krczli«nlB bncojavon, h katerih J« m vsakega psis&: pfarisrtSvaa, •> dobi da vrij dcmate turu* z vtafes, ml kr« h, pMtelj«, kopri) Od.
Občno konsumno društvo v Idriji
uznsuja s tem, da je v tvoji seji di»e 9. svečana 1918 sklenilo, da ac hranilne vhoge članom
obrestujejo od 1. januarja 1918 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je otresti proet. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov
-	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 80 dni naprej.	=5
firanilse vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. -- Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vredno«. Vsak član nadalje zaupa
svoje prihranke svojemu zavoda.
Načelstvo.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	i;
: . . v .
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkrajši	šem	času.	::
■	iz pekarne	g'
Jj »Konsumnega društva Jj 5 za I ijjubljano in okolico" S
■ je najboljši in najcenejši. ■ 5 Hlebi po 1*75 kg vejjajo ■ J| samo 56 vin.	J[
J[ Dobi se v vseh prodajalnah J| ■ .Konsumnega društva za ljub- if
■ ljano in okolico*. ~ člani, ■ 5	segajte po pjem!	■