nem univerzumu, ki vsaki kulturi omogoča, da premišlja in govori sama o sebi; značaj, zaradi katerega še govorimo (čeprav ne vidimo več tkalcev, ki tkejo za sosednjimi vrati), da se »tkejo razmerja«, »se snujejo spletke«, »se trgajo niti« itn. To so zgovorni kazalci osrednje vloge, ki jo je imelo blago v družbenih normah in v vrednostnem sistemu. Zato se je tudi v naši kulturi, tudi v Furlaniji, blago stoletja uporabljajo za poudarek, označitev, potrditev in utrditev meje med moškimi in ženskami. mladimi in starimi, bogatimi in revnimi, delovnim in pražnjim, med svetim in profanim. Fantje so podarjali »golarines« (ov-ratne rute), da bi navezali stike z dekleti; da bi prekinjale stike s sosedami, so ženske dvignile krilo. Ljudje
so puščali cerkvi obleke za zaobljubo (na razstavi so čudoviti obredni para-menti takšnega laičnega izvira}; revežem so v oporokah zapuščali rjuhe; da bi preživeli, so ljudje zastavljali vezeno perilo; bolne so zdravili z merjenjem z vrvico; za čaranje so dojenčkom kradli povoje; da bi se rešili urokov, so ponoči stepali srajce na križiščih.
Svet tkanin je z vsenavzoenostjo v vseh družbenih plasteh pomemben ključ za prepoznavanje ekonomskih, socialnih, etičnih in estetskih mehanizmov vsake kulture. Tudi v Furla-nji mora biti ta celostna zgodovina še spoznana.
dan Paolo Gri
Prevedla NADA PRIMOŽIČ
POSAMEZNIK, KONGRES, PRISTINA
33. KONGRES ZVEZE FOLKLOR I STO V
////'"
V dneh od 24. do 28. septembra leta 1980 je bil v Prištini 33. kongres Zveze folkloristov Jugoslavije, Poleg jugoslovanskih razpravljalcev so se ga udeležile tudi delegacije iz tujine {iz Nizozemske, Češke, Sovjetske sveže, Bolgarije, ZR Nemčije, Norveške, Kitajske ..., Iz Turčije celo delegacija z devetimi člani). Kongres ni bil organiziran v okviru SR Srbije, pač pa ga je prvič samostojno pripravila AP Kosovo,
Opazovalcu, ki prvič prihaja na takšen kongres, je vse novo, tako potek kongresa kakor tudi celotno dogajanje okrog njega. Ker pa je prihod na kongres v Prištino tudi prvo srečanje s tem mestom, je to kar dvojno prvo srečanje. In zato se moraš najprej razgledali po neznanem mestu in šele nato lahko zadihaš s kongresom. In kaj vidiš? Veliko novih, zelo lepih zgradb je posejanih po Prištini (nova, študijska knjižnica kupolaste konstrukcije iz stekla in marmorja, športno-kulturno središče Bora g Ra-miz z zanimivo arhitekturno rešitvijo, nova Filozofska fakulteta, Grand hotel Priština...) in vse to daje vtis, da se je mesto komaj začelo oblikovati. Ko pa stopiš bliže in vidiš poškodovane stopnice, razbita okna, neure-15o jeno okolico, dobiš občutek dvojnosti:
JUGOSLAVIJE,
lepote in popolne zapuščenosti tega mesta. Tako nekako je bilo tudi s kongresom in kongresni ki. Prijazni organizatorji so kongresnike sprejeli, jih namestili v Grand hotel Priština, v hotel »Božur«.... začeli s slovesno otvoritvijo kongresa v veliki dvorani Filozofske fakultete, prezrli pa so marsikaj pomembnega. Toda preden začnemo s kritiko, moramo najprej razčleniti celoten potek kongresa, njegovo vsebino in rezultate.
Znanstveniki so nova spoznanja predstavili z branjem referatov, ki je potekalo na Filozofski fakulteti v Prištini. Kungresniki so bili razporejeni po strokah v tri sekcije: sckcija za raziskovanje ljudske književnosti, et-nomuzikološka sekcija in sekcija za otroško folkloro. Predavanja po sekcijah so potekala v dveh aH celo treh dvoranah hkrati, tako da so bila širša plenarna razpravljanja nemogoča. Teme raziskav so bile razporejene v dve glavni skupini in nato še v podskupine po sekcijah.
L FOLKLORA KOSOVA
II. KONTINUITETA IN SPREMEMBE V LJUDSKEM USTVARJANJU
a) I laz mer j e med vaškim In mestnim okolje
D) Folklora v sredstvih Javnega informiranj»
RAZPOREDITEV TEM ZA POSAMIČNE SEKCIJE:
1,	Za ljudsko književnost
a)	Južnoslovanska in albansko epika
b)	TcoretiOni in praktični aspekti klasifikacije ljudske književnosti
2,	Za etnomuzikologijo
a} Instrumentalna glasba in ljudski instrumenti
b) Ljudska in strokovna etnomuzikolo-Ska in ctnokoreolOSka terminologija
3,	Za otroško folkloro
a)	otroška folklora v Soli
b)	JJudske otroške Športne igre
Teme so bile nedvomno zelo zanimive, poskusi osvetljevanja pa zelo različni:
Blaže Petrovski je v svojem prispevku govoril o kontinuiteti in spremembah v makedonskem junaškem epu, Vasilie G. Barba iz Freiburga je spregovoril o aromunskem ljudskem pesniStvu Makedonije, Zdravko Bla-žekoviČ se je lotil problema komer-cializiranih folklornih skupin v urbanih okoljih druge polovice 19. stoletja, Bahtir Sheholli je razpravljal o sprememhah tonskega niza v albanskem ljudskem glasbenem ustvarjanju, ..
Ker so bili udeleženci razporejeni v tri skupine in so predavanja potekala istočasno v dveh ali treh dvoranah, je bilo nemogoče slišati vse relerate, ki so te zanimali. In od prijavljenih dve-stodvajsetih referatov je bila prebrana komaj polovica. Tako se je začel zelo ambiciozni načrt organizatorjev in njihov trud počasi drobiti in dobivati razpoke (tako kakor posamične zgradbe v Prištini...), Kvaliteta referatov je bila zelo različna: meSanje srednješolskih referatov z znanstveno dovršenimi izdelki. Udeleženci so referate brali v materinščini, prevodov ni bilo, le tu in tam kakšen povzetek v srbohrvaščini in tako je bilo onemogočeno razumevanje in nato razpravljanje o danem problemu. Diskusije so bile zato zelo okrnjene, le včasih je hilo nekaj živahnih razpravljanj, posebno v et-nomuzikološki skupini. Ta sekcija je bila najbolj homogena, živahna in ustvarjalna.
Slovenski prispevek za ta kongres je bil ustrezen. Marko Terseglav je razpravljal o »podeželskih« pesmih v mestu, Študentki etnologije Marina Jurkota in Spela Pahor sta se lotili Problema kontinuitete ustne tradicije v Istri, Julijan Strajnar pa je govoril
o nekaterih problemih dokumentacije ljudske instrumentalne glasbe in glasbil.
In rezultati? Vsak od udeležencev tega kongresa je pokazal ustvarjalni napor, a posebno novih prispevkov k raziskovanju ljudske umetnosti ni bilo. Prevelika specializiranost referatov je onemogočila širši vpogled na področje albanskega ljudskega ustvarjanja, primerjava z južnoslovan-skim pa je bila preveč splošna. Vse drugo na kongresu: družabna srečanja, prireditve, izleti, je bilo dobro zamiSljeno, a neustrezno uresničeno. Zal ni bilo nekega stalnega večjega prostora, kjer bi se udeleženci lahko družili in spoznavali. Tako je bilo videti tuje goste, kako sami tavajo po Prištini, ne da bi vedeli, kam naj gredo, s kom naj se pogovarjajo.,. Zdi se, da je eden od namenov kongresa na tako nepoznanem in zanimivem področju, kakršno je Kosovo, spoznati tudi folkloro Kosova širše: ljudsko podobo tega področja, ljudi Kosova v njihovem vsakdanjiku. Spoznati bi morali živost ljudskega in vdiranje sodobnega v življenje tamkajšnjih ljudi in v njihove navade. Tega niso pokazali ne referati, ne razprave, ne plenarne seje. Delček Ijudskosti smo videli na folklornem večeru v njihovem športno-kulturnem centru Bora e Ramiz, kjer sta bili zelo zavzeto in zanimivo prikazani albanska in srbska folklora Kosova, Plesi, glasba, noša in šege, so bili zelo živi in barviti.
Se več »folklore« pa smo videli ob sprehodih po Prištini, ko smo zašli iz središča v male uličice, na trg, se spoznavali z eksotiko in »estetiko grdega«, z ljudmi, ki so bllf prijazni, živahni, a tudi mrki z umaknjenimi pogledi. Ko smo se odpeljali na ogled znamenite pravoslavne cerkve Gra-čanice nekaj kilometrov zunaj Prištine, smo videli nekaj vaškega utripa. Jasno je postalo, da je barva Kosova tu in ne v Grand hotelu Priština.
V kakšnem razmerju so se torej znašli posameznik, kongres in Priština? Takole nekako: posameznik je spoznal delovanje kongresa, si nabral nekaj spoznanj iz stroke, doživel ozračje kongresa in poseben čar Prištine.
Zato je zanj ta nova skušnja vsekakor pomembna. 33. kongres Zveze folk-lor.istov Jugoslavije je torej zanimivo doživetje,
M ar je tka Coleé 157