Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske ulice Stov. 16. Z urednikom sa more govoriti ▼sak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi ho ne vračajo. Inserati: Šotttutopua petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se vopuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer. Velja za Ljabljano v upravništvu: za celo loto 0 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld 60 kr., na mosee 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti viljft za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jedeu maseo 86 kr. Ljubljani v torek, 13. januvarija 1885. Štev. 9. Tečaj II. Nekoliko o notranjskih gozdih, (Konec.) Politična gosposka, svesta si svoje velike odgovornosti, skušala je nadaljevanje in ponavljanje enakega ravnanja zabraniti s tem, da je na temelju gozdnega zakona one gozde, gledč katerih so bili postavni pogoji dani, dejala v varstvo ali celo prepoved. Zalibog, da tudi te naredbe v mnogih slučajih nimajo za-željeuega vspeha, ker ostanejo tako rekoč — na papirji! Kako to? Stvar jejakolehko razumeti, ako se pomisli, kake da so osobe, katere imajo čuvati nad tem, je-li se izdane naredbe spolnjujejo ali ne in če se nadalje uvaža, v kaki odvisni razmeri da so oni z gozdnimi posestniki. Gozdnim varuhom nastavljajo se navadno nevedneži, ki niti brati, niti pisati ne znajo; o postavah in naredbah, katere bi morali v svojem poslovanju do pičice poznati, nimajo ti ne duha, ne sluha. Ako so uže iz tega uzroka za tako važno službo nesposobni, jim pa še okolnost, da morajo za svojo redno plačo okolo gozdnih posestnikov tako rekoč beračiti, po polnem roke veže. če jih na dolžnosti opomniš, katere jim njih stan nalaga, slišal bodeš mnogokrat ciničen odgovor: nDa bi jaz zoper kmeta bil, ki me plača?! to pa nikdar; rajši pustim službo!" Kaj naj gosposka v takih slučajih stori ? Je-li naj takoj odstavi takega nevestneža, dasiravno za-more s sigurnostjo računiti, da vestnejega varha pri pičli in negotovi plači, ki mu je odmerjena, dobiti ne bo ? Večina naših gozdnih varuhov pride le časi s sodnijo v dotiko, ako je treba kako gozdno tatvino ovaditi; pač redkokrat ga bodeš pa videl v pisarni politične gosposke! Ako potem ta oblast slučajno ali po državnih organih za razne prestopke izdanih naredeb izvč, je njih kaznjivost uže zdavnej — zastarela. Od države nastavljeni logarji, ki imajo cele politične okraje nadzo- Listek. O voznini po železnicah. (V »literarno -zabarnem klubu» ljubljanskem čital gosp. F. D.) Vsakemu, kdor se trudi brez predsodkov spoznavati naše gospodarske razmere, vsiljuje se kot prvi in glavni vzrok nezadovoljnosti in obupnosti ljudstva — boj konkurence. Tekmovanje — zlasti delavskega osebja, je rodilo znamenje našega časa — socijalno vprašanje, o katerem — naj se mi dovoli opazka —-uže skoro ne bo več možno stvarno govoriti, kajti politične in še bolj druge stranke obdelujejo je po svoje ter svoja načela prodajajo za radikalno sredstvo proti vsej socijalni b§di. Odpustilo se mi bode netežavno razlaganje in nadrobno dokazovanje, kako da izhajajo iz konkurence znani žalostni nasledki za vse producente in da ni druzega sredstva proti temu boju, kakor da se sam ugonobi — poudarjati pa je treba, da ima konkurenca tudi svojo dobro stran, se v6 da le za konsumenta; vsled uje se potisne cena vsaki stvari tako nizko, kolikor je le možno, da se pokrijejo troški, katere zahteva produkcija. Kako vrednost ima rovati, ne morejo vseh gozdov vsak teden ali mesec pregledati, ker jim tega čas ne dopušča. Ne morem si kaj, da bi memogredč ne navedel prav drastičnega izgleda, kaki da so časi organi, kateri imajo politično gosposko z neposrednim nadzorovanjem njim izročenih gozdov podpirati. Poznam načelnika gozdnemu odboru v občini x. Udje tega odbora, izvoljeni od gozdnih posestnikov, imajo nalog, skrbeti za to, da se gozd v dobrem stanu ohrani; da se to tem lažje zgodi, prepovedano je, posekati kako drevo, katero nima postavne mere in katero se ni poprej od enega odbornika v navzočnosti gozdnega varuha z gozdnim kladivom zabilo. In kaj stori naš načelnik? V brezmejnej naivnosti gre v prodan mu gozd, zabije tamkaj z lastno roko vse, kar mu je le količkaj ugajalo, ne oziraje se na to, je-li imajo drevesa določno debelost ali ne. Sedaj nam kaže ta gozd najlepšo podobo, kako se zamorejo gozdovi na najbolj priprost način po polnem uničiti. Človek bi pri tem skoro moral vsklikniti: Die Botschaft Mr' ich tvohl, . . . ., a istina je. Časi se pa le pripeti, da pade kdo za-rad gozdnega prestopka pravici v roke in da ga doleti zaslužena kazen. A varal bi se, kdor bi mislil, da kazen doseže namen, kaznjenca od daljnih enakih prestopkov odriniti. Ta namen se doseže v le prav redkih slučajih; kajti pogoj temu bi bil, da kaznjenec svojo krivdo spozna in sprevidi, da je kazen zaslužil. Če tega ni, mislil ti bode, da mu je sodnik storil le krivico in dosegel se ne bode kazni namen. In slednje je navadno pri našem kmetu! On ti bode zanikal opravičenost vseh gozdno-policijskih naredeb in se bode vedno le sklicaval na lastninsko pravico, katere mu nikdo kratiti ne sme. Pri mnogih kazenskih obravnavah sem imel priliko čuti modrovanje: „Jaz sem gospodar svojega gozda; jaz plačujem od njega davke in smem z njim storiti, kar hočem!“ ta vpliv konkurence, čutimo pač še le tam najbolj, kjer vlada monopol. Ne mislim tukaj na državni monopol, ki je vpeljan pri nas za sol in tabak in ki ima svoj poseben namen, ampak na oni ekonomičen monopol, ki se vstvari, če nastopi za kak izdelek po njegovi naravi ali umetno jeden sam producent ali le jedna družba producentov; ta potem lahko narekuje ceno svojemu izdelku do skrajne višine. Menilo bi se, da kaj tacega v naši d6bi gibčnega gospodarstva ni več možno, toda samotržje še ni izginilo s sveta — kjer še obstoja, čuje se huje ko kedaj in najvažnejše so si ohranile železnice. Sedanja d6ba je navezana na železnice, po njih se pretaka kri ekonomičnega življenja, in one gospodarijo nad blagostanjem narodov. A zraven svoje važnosti za vse narodno gospodarstvo imajo v sebi tudi nevarno moč, ki je v stanu podirati tam, kjer bi imela koristiti. Po svoji naravi namreč in ne toliko po privilegijih, ki so jih prejele od držav, ne pripuščajo železnice, da bi se zraven njih gradile konkurentne proge, če se to kje poskuša — kakor vidimo v Ameriki — bojujete se tekmovalki tako dolgo, da jedna omaga in si druga zopet pridobi monopol. Človek se trudi, prave pojme vcepiti mu, a navadno zastonj in kaznjenec pisarno zapusti v živem prepričanji, da se mu je krivica zgodila. In če pride enkrat do izvršenja kazni ? S čem se plača naložena globa? S hojami, ki se zopet posekajo! Najbolj žalostno je pa, da postane v slučajih administrativna judikatura vsled neiz-vršenja kazni ljudem celo v zasmeh! Mnogokrat se namreč primeri, da se denarna globa potom politične eksekucije ne more iztirjati. Kaj potem? Gozdni zakon z leta 1852, ki po splošnem priznanji sedanjim potrebam ne zadostuje več, v vseh slučajih, na katere se tukaj oziramo, eveutuelnega zapora ne pozna. Vsled tega ne ostane nič drugega, ali da se izvršenje realne eksekucije na zemljišče kaz-njenčevo v iztirjanje zastale globe potom finančne prokurature provzroči, ali pa da se dene cel kazenski akt — ad acta. Pri malih kazenskih zneskih se zadnje skoro mora zgoditi. Ne manje težave se stavijo političnim gosposkam gledč onih gozdov, ki se po dokončani odvezi niso individualno razdelili in so še sedaj skupna last opravičencev. Kmalu v enem ali drugem takem gozdu posestne in uživalne pravice niso urejene, kmalu opravičenci z izvoljenim odborom več niso zadovoljni, kmalu se zopet pritožuje načelnik odborov čez druge odborove ude in tako gre v eno mer! In v vseh takih in enakih zadevah naj napravi red politična gosposka, dasiravno jej zakonodajstvo potrebnih pripomočkov ali vsaj ne sedanjim razmeram ugajajočih ne da na roke. Pa naj je dovelj! Ne bodem navajal nadaljnih križev in težav, katere administrativne oblasti pri delovanji v tej upravni stroki ovirajo in katerih ovir v zelo mnogih slučajih pri sedanji organizaciji političnega gozdnotehničnega osobja vzlic najbolji volji in največji delavnosti premagati ne morejo. Ker so torej železnice same po sebi tako rekoč samovlastne, se le prelahko zgodi, da svojo moč kvarljivo uporabljajo, da zahtevajo previsok dobiček za svoje delovanje, ali da podpirajo jedno deželo na Škodo druge. V po-jasnjenje kažem le na Ferdinandovo severno železnico in na ono, kar se je letošnje leto v našem deželnem zboru javljalo nasproti južni železnici. Mimogrede bi omenil, da se pač s samim moledovanjem nasproti privatnim interesom-ne da mnogo opraviti, in pri železnicah ima jedina država moč, zabraniti sebično in škodljivo postopanje teh podjetij. Mogočni klic po podržavljenju in pravica državnega nadzorovanja in odobravanja tarif, katero si v vedno veči meri prilastujejo vlade, je le posledica in odmev tega spoznanja. Koristnemu vplivu železnic so podlaga primerile tarife, in kolikor bolj umno so te nastavljene, toliko več pridobi blagostanje ljudstva, tem lažje se širi promet in z njim gmotni in ne najmanj duševni napredek narodov. Se v<5 da velja to v prvi vrsti o tovornih tarifah. A tudi osebna voznina ni, da bi se pustila železnicam, nastavljati jo, kakor jim Da se vandalizmu, s kojim se v nekaterih notranjskih gozdih ravna, pri takih razmerah vspešno v okom pride, treba, da se gozdni posestniki o neizmerni važnosti teh gozdov poučč, da se jim na srce položi, kako zelo na svojih potomcih in na celi deželi grešč, če ne zapuste poti, kojo jih je mnogo izmed njih lahkomišljeno ali pa tudi premalo poučeno nastopilo. In kdo je bolj poklican, storiti to, nego oni, kojim je odgoja našega naroda izročena, tedaj čestita duhovščina in učiteljstvo? Dolžnost je pa tudi vsakemu rodoljubu, v svojem delokrogu v to svrho delovati; vsaj gre tukaj za občno korist. Ravno tako bi bilo želeti, da bi slovenski časniki zopet in zopet opozorjevali na to skelečo rano v našem gospodarstvenem življenji; to bi čitateljem sigurno več koristilo, nego iluzije in utopije, ki se jim čestokrat v celo nevabljivi posodi ponujajo. Le tedaj, če bode razumništvo in vsi poklicani organi skupno delovali — in k takemu delovanju pozvati jih, je bil drug in glavni namen tega sestavka — zabranijo se bode Krasu stegniti svoje kame-nite roke po sosednjih, do sedaj obljudenih krajih. Tudi tukaj naj velja 'Nelsonov znan izrek: England expccts that every man will do Ms dutij (Angleška pričakuje, da bode storil vsak mož svojo dolžnost). Ur. Jugoslovanski klub v državnem zboru. Pred kratkim govorili smo v posebnem članku o resoluciji, katero je sklenilo »Slovensko društvo11 v Mariboru, naj bi slovenski poslanci pristopili posebnemu jugoslovanskemu klubu, in svarili smo rojake svoje pred tem korakom, kateri bi nam ne le nič ne hasnil, marveč bil bi nam v škodo, če ne pogubo. Danes hočemo navesti, kako se izražajo o tem jugoslovanskem klubu trezno, mirno misleče in položaj dobro motreče staroslavne „Novice“. Ta list prinaša iz peresa moža, kateremu so razmere med poslanci na Dunaji gotovo dobro znane, naslednji članek: Vprašanje takega kluba razpravljali so nekateri slovenski časniki uže večkrat, prav odločno in kategorično pa je sklenilo zahtevati tak klub „Slovensko društvo11 za Spodnji Štajer pri svojem občnem zboru dne 28. decembra minolega leta. Resolucija 3., zadevajoča to vprašanje, se glasi: „V dosego de-janjske jednakopravnosti smatramo za ne-obbodno potrebno, da Slovenci od Trsta do Mure in od Novega Mesta do Beljaka v prihodnjih volitvah za državni zbor izvolimo takošne poslance, ki bodo zraven koristi svojega volilnega okraja gledali tudi na korist celega naroda slovenskega, in vstopivši s primorskimi, isterskimi in dalmatinskimi Hrvati y poseben klub, skušali nam priboriti naše narodne pravice v vzajemnem postopanji s češkim, polj- drago. Mislimo si, da bi železnice na jeden-krat več ne vozile potnikov, in spoznali bodemo pomen osebnega prometa. Ta pa je najbolj zavisen od voznine, in ako je ta sebično ali neracijonelno nastavljena, sega ta pogrešek globoko in kvarljivo v vse življenje narodovo, in zanimanje za reforme torej tudi ni brez vrednosti. S tem na videz nekaj preobširnim uvodom menim je vsaj nekoliko utemeljena važnost predmeta, katerega sem si izbral za berilo nocojšnjega večera in ki bi se sam na sebi ne zdel vreden, da se pečajo z njim drugi, kakor železniški izvedenci. Pred očmi mi je v prvi vrsti voznina za osebe, in opomniti moram uže sedaj, da se imamo pri tovornem prometu ozirati na vzroke, kateri še ne pripuščajo, zahtevati p.i voznini za blago jednakih principov, kakor za osebe. Po raznih naših železnicah voznina za osebe ni povsod jednako visoka, ali vse imajo za princip, da se za vsak kilometer vožnje— se ve da v tretjem razredu — plačuje isti znesek, ki se navadno suče okoli dveh krajcarjev. Nič se na prvi pogled ne zdi bolj primerno in naravno, kot ta zahteva, ker vsak skim, rusinskim klubom in nemškimi konservativci." Ni nam treba omenjati, da se bistveno strinjamo z vsemi drugimi sklepi omenjenega društva, in da je le jedino vprašanje potrebe posebnega jugoslovanskega ali slovensko-hrvat-skega kluba, o katerem se čutimo vezane, izreči svoje pomisleke. — O kompetenci takega sklepa nočemo govoriti, ker je samo po sebi umevno, da vsaka poklicana skupina sklepa o svojih zadevah sama, in sedaj bi se k večjemu smela vsem slovenskim in hrvatskim državnim poslancem ter mogla priznati pravica, vsaj deloma kompetentno izjaviti se o tem vprašanji v tem teritorij alnem obsegu. Kar zadeva pomenljivost vprašanja, priznati moramo, da je gotovo zelo važno orga-nizatorično, oziroma taktično vprašanje, nikakor pa bi tako vprašanje ne spadalo med točke našega programa. Če bi mi Slovenci ne imeli za seboj skušenj minolih 24 let in bi prvič volili v državni zbor, ali ko bi nas bile dosedanje skušnje prepričale, da je zahtevam in pravicam Slovencev v škodo, ako se v klub združijo z drugimi, ko s Hrvati, tedaj bi se vsaj v teoriji ne dalo veliko ugovarjati zoper poseben klub. Tudi nikakor ne trdimo, da bi bil tak poseben klub izključen za vso prihodnost, ampak bilo bi celo nemogoče, da bi se tak klub v resnici kazal koristen. Zdi se nam pa, da je jedino pravo, rešitev tega vprašanja prepustiti izvoljencem državnim poslancem. Klubi se spreminjajo, kakor tudi vojskovodja svoje čete časi združuje, časi zbira, ravno tako je tudi nekoliko premakljivosti in gibčnosti treba v politični borbi. — če se pa ozremo na sedanje razmere v državnem zboru in pa na dosedanje skušnje, izreči moramo brez ovinkov, da o potrebi in koristi posebnega kluba nismo nikakor prepričani. Nočemo obširneje govoriti o prvem začetku ustavne dobe, le toliko omenjamo, da so Slovenci z narodnimi Dalmatini, s Tirolci in Bukovinci pa nekaterimi avstrijskimi konservativci bili v skupnem klubu in so izrekoma stara tirolska garda Greuter-Giovaneili in drugi zmiraj najzvestejši stali s Slovenci. Po izstopu Čehov 1. 1871. skrčilo se je število avtonomistov, Galicijani hodili so svojo pot. L. 1872 imeli smo Slovenci samo 4 zastopnike iz Kranjskega, Tirolci imeli so 5 avtonomistov, 2 sta bila s s Predarelskega in 2 sta bila avstrijska kmeta, katerih pa je uže eden umri in je tako ves klub avtonomistov štel samo 12 udov. Dalmatinci z Ljubišo in Danilom na čelu stopili so s tem klubom le redko kedaj v dotiko -in ravno takrat, ko nam je šlo za najvažnejšo akcijo nam nasprotne vlade: za neposrednje volitve, zapustili so nas Dalmatinci čez noč in tako pomagali nasprotnikom našim vpeljati sistemo, od katere so si obetali večno večino. Leta 1873 osnoval je grof Hohenwart klub si pač misli, če hodim peš ali se vozim z navadnim vozom, dvakrat večja daljava me mora gotovo tudi dvakrat toliko stati. In vender moramo reči, da kedor trdi, železnico stane vožnja za vsak km in osebo pri dveh krajcarjih, ima ravno tako prav, kakor naši statistiki, če pravijo, da izpije vsak Avstrijec ne vem uže koliko litrov vina in piva na dan. Kajti kakor železnice sedpj preračunjajo voznino, je to le povprečni prevdarek, ki se nikakor ne drži resničnih vožnih troškov. Bo li kdo v resnici mislil, da je primerno, če plačam za jeden kilometer vožnje, na primer od Maribora do Gradca po ravnini, ravno toliko, kakor če se vozim čez Semmering, kjer so milijone požrli jeden za drugim vrsteči se predori in prevodi? Vsak vidi, da železnice s svojo tarifo nikakor ne zahtevajo take voznine, kakor jo zahtevajo prizadeti troški. Toda ugovarjalo se bode, da vender ni možno, da bi železnica z rigorozno natančnostjo preračunila vsak posamezni trošek, ki pade na jedenkratno vožnjo. Kdo bo povedal, koliko bi imel potnik plačati za vozni listek, za porabo čakalnice, za to, da se pelje čez ravuo polje ali ob strmih desnega središča, v katerem so bili zbrani vsi avtonomisti razen Galicijanov, in po čegar državniškem vodstvu je bilo leta 1879 grofu Taaffe-u mogoče, dosedanjo manjšino povzdigniti k večini. Povrnili so se Čehi, število udov poljskega kluba je narastlo nad 50, in Hohen-wartov klub je štel 58 udov. Znano je, da se je čez par let odcepil po osebnih spletkah Lienbacherjevih klub Lienbacherjev s približno 20. udi; Hohenvvartov klub pa še danes šteje 38 udov in bi jih štel cel6 40, ako bi dva privrženca njegova ne bila ministra. Med temi 38 je zastopnikov Slovencev vseh. . 13 zastopnikov Hrvatov iz Dalmacije in Istre..................9 Tirolcev je.........................7 Bukovincev..........................5 Nadalje 3 avstrijski konservativci in goriški Valusi . . 4 skupaj . . 38 Slovenci s Hrvati imajo tedaj 22 glasov, v klubu odločno večino, sicer pa imajo Bukovinci z nami prav enake narodne težnje gledč svoje narodnosti nasproti tamošnjemu ponemčevanji, tako da je v klubu 27 udov enoličnega političnega prizadevanja. Ostalih 11 udov, pa izrekoma Tirolci, so pri vsaki priliki dejanjsko in očitno pokazali, spominamo edino na izvrstne Greuterjeve govore, da nas odločno in pošteno podpirajo. Z njihovo podporo sprejele so se v zbornici resolucije, katere so nam deloma pripomogle, deloma nam pripravljajo pot k enakopravnosti. — Enako se je ravno pred božičnimi prazniki ves Hohen-wartov klub odločno izrekel za podporo onih zahtev, katere so vnovič sprožili slovenski poslanci, in načelnik klubov stopil je z vso odločnostjo za-nje v akcijo. Zdi se nam tedaj po sedanjih razmerah neumestno, odbacevati dosedanje zveste nam zaveznike brez vzroka, in pa odcepljati se v manjši, slabejši in manj vpliven klub. — Ne puščajmo tedaj dobrega, dokler nimamo boljšega. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Državni poslanec za goriška mesta in trgovinsko zbornico grof Fran Coronini sklical je v 11. dan t. m. svoje volilce v Gorico, da jim poroča o svojem delovanji. Govornik je omenjal, da je ustanovil svoj klub (Coro-ninijev klub) zaradi tega, ker je prejšnja usta-voverna stranka povsodi hotela poudarjati nemško-narodni značaj ter se tudi na vse kriplje zanj poganjati; ker pa govornik ne mara za narodnostno propagando, je delal tudi proti ustanovitvi italijansko-narodnega parlameutnega kluba. Govornik je opravičeval pečinah in sto družili posameznostij, ki se komaj dajo opaziti? — Res je, da to ni možno; je pa li to dokaz, da je dosedanje računanje pravo in da naj ostanemo za vedno pri starem! Ali naj se vedno računa s stališča, s katerega se niti ne določi plačilo za oni premog, katerega pokuri hlapon za posameznega poto-valca! Če je prav, da se ravna voznina po dolgosti vožnje pri navadnem vozniku, kateremu res rastejo troški jednakomerno z daljavo, katero mu konji vlečejo tovor, se to ne more hvaliti pri železnici, ki je do cel i drugačno podjetje! Toda ravno to moramo natančneje dolo- čiti. Nimamo tukaj avstrijske železniške karte, nadomesti naj nam jo spomin in domišljija. Vzdignimo se v mislih v zrak in ozrimo se doli po naši državi. Kakor mreža vijejo se po njej železnice. Tam z Dunaja stegajo se kakor trakovi na vse strani glavne proge, hitč čez meje dežela skozi obljudene kraje gori na sever, proti Nemčiji in Rusiji, tje na ogerske planjave; zarijejo se med gorovjo alpinsko in silijo ven proti Italiji in Franciji. Na vseh potem postopanje svojega kluba pri premembi državnozborskega volilnega reda, oznamenoval je obnašanja zjedinjene levice pri tem vprašanji neliberalnim ter kazal na prednosti novega volilnega reda za Goriško in Gradiško. Grof Caronini se je izrekel, naj se nujno uravna državni jezik. O izimnih naredbah za Dunaj in okolico je dejal, da so bila neogibno potrebna. Govornik omenja, da se njegov klub ne poteguje za federalistične in reakcijonarne tendence, ker je on neomahljivega prepričanja, da je federalizem nezdružljiv z okrepljenjem države. Na dalje omenjal je Coronini, da je narodnostno razmerje v Goriški prijazno ter da ni resnih narodnostnih prepirov. Govornik je konečno tudi omenil, da se tudi njemu vidi koristno, da se uravna valuta, a da ni še prišel pravi čas, ko se more to izvesti. V hrvatskem saboru stavil je včeraj Folnegovič nujni predlog zaradi odpošiljatve odseka ad hoc, kateri naj izdela novi saborski red. Tržaška trgovinska zbornica je v slednji svoji seji včeraj po daljši debati vzprejela predlog, da podpira peticijo borzne deputacije na trgovinsko ministerstvo zaradi izvolitve Trsta kot izhajališče za nemško parobrodno črto ter da naprosi tudi druge avstrijske trgovinske zbornice, da podpirajo to peticijo. Tuje dežele. Vsi francoski listi bavijo se z madamo Clovis Hugues in nje oprostitvijo pred sodnijo. Mnogi listi se izrekajo, da ta oprostitev jasno dokazuje potrebo, naj se kazenski zakon pre-naredi, kajti porotniki bili so primorani vprašanje na krivdo zanikati, inače bila bi morala zatožena obsojena biti v petletno ječo. Kazenski zakon se mora presnovati, to zahteva človeška družba. Dopis v „Journal des D6bats“ pripoveduje, da v Egipta ni nobene varnosti več ni za življenje ni za imenje; roparske tolpe vlačijo se po deželi ter jo pustošijo. Posestniki bežijo iz provincij ter se preseljujejo v Aleksandrijo in Kahiro. Kakor se brzojavlja iz Ko rti ja, izpovedali so ujeti pristaši Mahdijevi, da je Me-temneh dobro zasedeno po njegovih vojakih. Nekateri cenijo njih moč na 2000, drugi na 5000 m6ž. Uporniki so postavili trdnjavice ter so pripravljeni vzprejeti Angleže. Vender jim ni bilo znano, da gredo Angleži skozi puščavo njim nasproti, zato jih je nastop Angležev iznenadil. Ujetniki so nadalje tudi izpovedali, da so komaj pred štirinajstimi dnevi parniki generala Gordona peljali se po reki proti Berberu ter se vrnili v Kartum z živežem. Angleži s? nadejajo, da jim bode kmalu možno, po parnikih napraviti zvezo z Gordonom ter mu poslati pomožne čete, če bi jih potreboval. straneh pa se ločijo od njih postranske zveze, nitim podobno se vlečejo od mesta do mesta in vežejo vsak kraj z vsemi druzimi tje po celi Evropi. In kako življenje na teh črtah! Z vseh stranij sopihajo vlaki proti sredini, niso še dohiteli do svojega cilja, uže se spuščajo tam za njimi novi vlaki v dir, od desne in leve hiti po zveznih črtah broj postranskih vlakov, mudi se jim, zveza se ne sme pretrgati, vedno bolj se polnijo vozovi, brez od-maha drdrajo naprej, na poti jih pa srečujejo tovariši, ki se drvč nazaj iz sredotočja, na vse kraje noseč rdje nikdar mirujočih ljudij; in po zveznih postajah uže čakajo pripravljeni vlaki, da raznesejo plav ljudij v trge in vasi, ~- prava podoba organičnega telesa! Pa ne samo danes, vsak dan se ta tok ponavlja, leto za letom nadaljuje in dovršuje, m to z gotovostjo in natančnostjo, kakeršno moremo občudovati le malokje. Kakor astronom iz računa vč, kje ob določenem času stoji kak planet, tako nam je mogoče z voznim redom v roci določiti vsako uro kje je sedaj naš prijatelj, ki se je od-Pe,jal s tem ali onim vlakom. (Konec prihodnjič.) V Japanu izvršili so se v slednjem času v raznih okrajih agrarni zločini. Vlada zaukazala je prefektom, naj vpošljejo obširna poročila o stanji posestev; sklenilo se bode baje, da se zniža zemljiški davek. Razne vesti. — (Poskušnja z bli s ko vi akom) med Dunajem in Prago, kakor tudi nasprotno, se je izvrstno ponesla. V eni uri in 6 minutah prehitel je bliskovlak po 85 kilometrov. Za pot z Dunaja v Prago potrebuje le 6 ur. — (Nenavadna bolez en.) V Jičinu (na M.) primeril se je te dni nenavaden slučaj, o kojem se mnogo govori. Posestnik tovarne za izdelovanje volnatih rečij, A. Perl, obolel je 7. t. m. nanagloma. Naredil se mu je na gorenji ustni mehurček, ki ni imel na sebi sicer nič posebnega in ga je Perl v začetku pripisoval prehlajenji, tembolj, ker je ob jednem nahod imel. A ker se je čutil bolj in bolj slabega, poklical je vender zdravnika. Zdravnik pride in ko si bolnika natanko ogleda, najde povsem simptome, kakor so nahajajo pri vnetji vranice, koja bolezen se sicer precej pogosto nahaja pri živini, a zelo zelo redko pri ljudeh. Stvar pa je bila ta: Perl kupoval je volno ter pri tem jo večkrat poduhal. Kmalu potem začelo ga je okolo nosa in uston poči in so mu je slednjič po ustnah spahnilo. Jasno je tedaj, da se je po nesreči dotaknil volne od bolne ovce ter tako nalezel to tako novarno bolezen. Zdravnik mu tudi ni mogol več pomagati in umrl je v noči 9. t, m. — (Tudi šport.) Na AngleSkem dobil se je človek, kojemu je delalo največje veselje, ako je zaraogel koga tako daleč premotiti, da ga je imel za blaznega. Ulogo blaznega pa je igral res tako izvrstno, da je celo več zdravnikov pripravil do tega, da so mu izgotovili spričevalo zrelosti za blaznico. Konečno odvedejo ga res v norišnico. Tu imol je lepo priložnost opazovati, kako se godi nesrečnežem, ki niso samo navidezno, ampak v istini na duhu bolni in v čem da so angleški zakoni, tikajoči se blaznic, pomanjkljivi in nedostatni. Ko je mislil, da je o celi stvari uže dovelj poučen, dal se je kot »ozdravljen" izpustiti in sedaj proglaša svoje dogodke in skušnje v „Pall Mali Gazette", kar zbuja občno senzacijo. — (Potres v Španiji.) Potresi, ki uže tri tedne strašansko razgrajajo v Španiji, niso še pojenjali. Najnovejša poročila datirajo od 7. in 8, t. m. V Loji pri Granadi, kjer je bilo uže prej 300 hiš razdejanih, ponavljal se je 7. t. m. potres, tor je poškodoval voč ljudi. Iz Granade ljudje še vedno beže; dnč 7. t. m. zapustilo je 16 000 ljudi mesto. V Malagi pronočujejo vsi ljndje pod milim nobom. V Cartausi v provinciji Malagi raz-palo je 6. t. m. vsled novega sunka 14 hiš, in kakih 60 je hudo poškodovanih. V Canillasu de Accitimo razdejanih je 376 hiš in 208 hudo poškodovanih. V Arenasu del Rey našteli so 163 mrtvih in 350 ranjenih; 383 hiš in vse cerkve so razdrte. Nek star mož prišel je ob vso rodbino, in sicer 7 otrok. Blizu Nerje odtrgala se je pri potresu gore velikanska skala ter zavalila se v morje. — (Robinzonov naslednik.) Kedo ni v svoji mladosti z veseljem prebiral „Robinzona", kedo ni imol sočutja zanj in njegovo usodo? Da povest o Robinzonu ni izmišljena, da se temveč naslanja na resnične dogodke škotskega mornarja Aleksandra Selkirka, ki je od 17. septembra 1704 pa do meseca februvarija 1709 preživel na tedaj neobljudenem otoku Juan Pernaudez, je znano. Manj znano je morda, kaj so je s tem otokom, ki je vsled gori imenovane in v vse jeziko izobraženih narodov prevedene povesti tako imenitnost zadobil, zgodilo. Kakor poroča amerikansk list, naselil se je zadnji čas na tem otoku nek Švicar z imenom Rodt. Ta je sin necega duhovnika. Lota 1864 stopil je kot 211eten mladenič v avstrijsko armado in se je leta 1866 kot častnik zoper Pruse bojeval. V boji pri Na c hodu bil je jako nevarno ranjen in je moral kot invalid stopiti iz vojaške službe. Na to naselil se je v Parizu. Ko se je leta 1870 Parizu približala nemška vojska, se je kot prostovolec dal uvrstiti v francoske trume in se je kot tak vojskoval zoper stare svoje nasprotnik«. Kmalu potem pa, ko se je vojska med Francozi in Nemci končala, podal so jo v Chile in potem na Robinzonov otok, kamor je vzel seboj tudi več delavcev. Nad temi gospoduje prav pa-trijarhalično, on jim je vse, zapovedovalec in sodnik in ti so mu prav podložni ter se klanjajo radi njegovim ukazom, dokler nimajo — žganja. Ukvarjajo pa se ti ljudje s tem, da preskrb-ljujejo mimo prihajajoče ladije z živežem, s čemer si dokaj denarja prislužijo. Vsled tega obdelujejo tudi zemljo in se bavijo z živinorejo, in sicer prav z vspehom. V najnovejšem času obrnil se je Rodt celo do zveznega sveta švicarskega s prošnjo, da bi mu ta dovolil voziti s svojim parnikom pod švicarsko zastavo, kar se mu pa zdaj še ni dovolilo. — (Žrtev galantnosti.) V »Berliner Tag-blattu“ se bere: Včeraj zvečer, t. j. 8. t. m., šel je nek gospod, in sicor iz boljših krogov po Potsdamski cesti proti mostu. Moral je pač biti nekoliko natrkan, kajti njegova hoja ni bila posebno trdna, a razpoložen je bil neizrečeno dobro. Zlasti je bilo videti, da mu nežni spol vzbuja občudovanje, kajti, kjerkoli je srečal kako lepo deklico, umaknil seje spoštljivo na stran, snel pokrivalo z glave ter elegantno priklonil se. Ker pri tem ni napravil ni-kake nerodnosti, mu dame njegovih poklonov in pozdravov niso zamerile ter so ozdravljale. Ko je uže naprej bil, so se pač obračale za njim ter smeje opazovale, kako je pri bližnji dami isto izkazovanje spoštljivosti ponavljal. A cela ta stvar imela je kaj žalosten konec. Zadnji spoštljivi poklon, s kojim je kavalir pokazal, kako da čisla ženstvo, bil je tudi zadnji v njegovem življenji. Ravno, ko se mimogredoči deklici zopet prav globoko prikloni, pridrči mimo omnibus ter ga, ker je preveč na cesti stal, potegne seboj. Kolosa šla so mu čez život in glavo in ostal je takoj mrtev na mestu. Množica, ki se je še ravnokar smijala kavalirjevemu početji, prestrašena priskoči, da bi mu pomagala, a pomoči ni več potreboval. Deklica, koji je na zadnje čast skazoval, zgrudila se je vsled strašnega prizora brezzavestna na tla. — (Sultan kot komponist.) Iz Carigrada se poroča: K navadnemu razveseljevanji Sultanovemu spada tudi to, da se vsede vsak dan za jedno uro k klavirju ter si, igraje skladbe zapad-nih umetnikov, krajša čas. Akoravno je bil prej zapadnih skladateljev velik nasprotnik, spremenil je Sultan svoje nazore, odkar je Wagner umrl, in sicer je ravno zadnjega velik častilec postal. Tudi oba sina Sultanova, Selim in Abdul Medžid, sta vneta za godbo in sta tudi zelo izurjena igralca na klavirji. Pa tudi mati prvega princa, ki je ob jodnem najljubša soproga Sultanova, igra klavir. Ta je namreš hči umrlega Sultana Abdul Arira, kateri ji je dal izvrstno odgojo. Ko si je ta necega dne iskala učitelja za jahanje, ponudi se ji njen bratranoc Abdul Hamid v to. Ni dolgo trajalo, da sta se učitelj in učenka ljubila in kmalu sta bila tudi srečen parček. Abdul Hamid se še dandanes rad zabava s to soprogo svojo ter jo hodi vsak večer razveseljevat z igranjem na klavirji. Časi tudi čveteroročno igrata. Pred kratkim pa je gospodar vseh vernih sam zložil neko kompozicijo ter jo posvetil soprogi svoji. Domače stvari. — (Diner.) Včeraj popoludne bil je pri visokorodnem gospodu deželnem predsedniku baronu Winklerji in visokorodni gospej baronovki Winklerjevi obed za 36 oseb. Udeležili so se: Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Missija, gospodje: Nj. ekscelenca fral. baron Rheinlan-der, deželni glavar grof Thurn, mestni župan Grasselli s podžupanom Petričičem, dvorni svčtnik grof Chorinsky in drugi višji uradniki deželne vlade; dalje prošt dr. Jarc, finančni ravnatelj Dimitz, državni pravdnik Porsche, trgovinske zbornice predsednik Kušar, predsednika odvetniške in beležniške komore dr. Suppan-tschitsch in dr. Zupanc, več duhovnikov, štabnih častnikov, državnih in deželnih poslancev in drugih dostojanstvenikov. — (Kranjska eskomptna družba.) Včeraj popoludne ob 4. uri imeli so delničarji kranjske eskomptne družbo izreden občen zbor. Iz poročila upravnega sveta posnemamo naslednjo bilanco o stanji banke dne 31. decembra 1884: Po izneverjenji ravnatelja Zenarija provzročena škoda znaša 105 771 goldinarjev 48 kr., druga, od izneverjenja nezavisna izguba (firma Neuss) 24 792 gld. 32 kr., torej znaša vsa izgub\a 130 563 gld. 80 kr. Po odbitji rezervnega zaklada v znesku 89 303 gld. in drugega zneska 263 gld. 99 kr. znaša izguba, katero imajo pokriti delničarji, 40 996 gld. 81 kr., od katere pa se mora odšteti še čisti dohodek pro 1884, tako da se pokaže zguba delničarjev z 21419 gld., torej s 14 odstotki delniške glavnico. — Upravni svet je dalje poročal, da je do zdaj 454 upnikov, oziroma vlagateljev z glavnico 574 494 gld. 84 kr. uže dovolilo moratorij do konca leta 1885, torej še ni došla izjava o tem od 134 upnikov z glavnico 114 860 gld. 10 kr. — Upravni svet je potem stavil naslednje predloge: Delniška družba »Kranjska eskomptna družba“ v Ljubljani se razpusti in izvede se nje likvidacija. Po § 49 pravil naj se izvoli v likvidacijski odbor pet dol-ničarjev, kateri ne pripadajo upravnemu svetu ter imajo pravico glasovati, in štirje članovi uprav nega sveta. — Po dalnjih predlogih, kateri si tičejo izvedbo likvidacije, vršila so je volitev likvidacijskega odseka in izvoljeni so bili od delničarjev gg. Emerih Mayer, Josip Luckmaun Matej Treun, Josip Kušar in Vaso Petričič od strani upravnega sveta pa gg.: Josip K o r -din, P. M. Schmitt, Josip Krisper in Janez Janesch. Sklenjena je torej likvidacija es-komptne družbe! — (Nesreča na železnici.) Minolo SO' boto zvečer padel jo sprovodnik Andrej Dimnik hišni posestnik iz Ljubljane, z železniškega voza blizu Postojine ter prišel pod kolesa vlaka, katera so nesrečnežu raztrgala vse ude na male koščeke Nesrečnež bil je uže 69. let star in je imel svoj posel navadno le v železniškem založišči, a kadar je bil promet živahen in je trebalo vač sprevodnikov, moral je tudi on na nevarno pot. — (Škofjeloška prost ovoljna požarna bramba) napravi svoj plesni venček 18. t. m. Štemarskih prostorih, pri katerem se bode tudi srečkanje za dobitke vršilo. Čisti dohodek namenjen je v prid blagajnice društva. Ustopnina: za neude 1 gld., za ude 30 kr., gospč in gospice so ustopnine proste. Začetek ob 7. uri. Vse prijatelje društva vabi k tej veselici uljudno odbor, — (Nova šola.) Kakor se poroča z Do-lonjskega, nameravajo sezidati šolske sestre začet' kom prihodnje pomladi v Št. Mihelu pri Rudolfovem novo poslopje za dokliško šolo. — (Občinska volitov,) Pri novi volitvi občinskega odbora v Treboljnom bili so izvoljeni, in sicer županom posestnik Miha Selan iz Volja velj, občinskimi svetovalci pa posestniki Ferdinand Burger in Koških Poljan, Jakob Snoj iz Gabrja in Anton Gale iz Voljavelj. — (Usodna zamena.) „Ed.“ poroča Trsta: Denarničarski posel je težak in nevaren, to je znano. Denarničar tukajšnje filijalke kreditne banke je pred kratkim izplačal zastopniku papirnice v Podgori, g. Jakliču, nakaznico za 1000 gld , dal mu je dva paketa, v vsakem po sto petakov. Tako vsaj je mislil kasir. Gosp. J. sprejme oba paketa, ne da bi ja pregledal, gre domov in za-prž oba paketa, ne da bi ja bil natančneje pogledal, v denarnico. Denarničar kreditne banke zvečer skontrira denarnico in zapazi, da mu manjka nič manj nego 9000 gld. Velika zadrega, hrup, iskanje okolo vseh, kojim jo dal kaj denarja, ali vse zastonj. V nedeljo je ubogi denarničar uže dobil denar, da je pokril primanjkljaj, da ni izgubil službe. Gosp. J. ni bil isti dan doma; drugi dan se vrne, in ker je hotel tudi svojo denarnico skontrirati, odpre tudi ona dva paketa, katera je dobil pri kreditni banki — ali ostrmi, ko vidi, da ima pred seboj mestu 200 petakov, 200 pet-desotakov, hitro nose oba paketa v omenjeno banko, in kedo more popisati veselje denarničarja, ko mu je bilo vrnjeno, rekli bi, lepo premoženje. Tudi v Trstu je poleg največjo sleparije največje poštenje. — (Loterija „Narodnega doma11.) Pri žrebanji dobitkov ^Narodnega doma“ zadole so nadalje dobitke naslodnje številke: 23982 57814 92096 82509 76190 38292 31246 94646 70862 2729 72868 10668 45215 85000 82718 48937 65957 23364 38533 18377 99936 35902 69012 16565 49166 41581 13585 14684 1715 92348 51800 36903 69346 67428 60345 41445 48085 7581 94945 46696 39156 93301 64552 8186U 88521 36326 3388 18020 58706 13431 92445 19342 34459 49406 25410 55705 52680 91499 36036 7028 8951 21013 11921 54076 94063 32184 76125 81982 95721 27607 290 96492 99133 710 3803 23445 74263 93071 96341 75548 92490 58964 2574 63067 57367 80563 34399 44086 49558 99530 92610 80975 93173 92230 34238 55554 44976 36787 75167 90366 27851 99623 66716 23358 24099 60286 31861 93879 99939 46299 57480 88664 63856 22994 16893 5652 73787 64208 77776 97824 35290 94808 27355 42078 55710 73764 53667 54140 75084 12847 12162 3767 5008'0 61285 63831 17150 18301 4018 33619 49990 70160 29455 73404 26331 96294 19901 64561 67800 44720 48890 37074 16355 65616 31862 34406 70814 93415 86760 13761 27770 82270 35108 96453 36279 47156 54872 33177 75504 60005 10671 72107 28277 21330 33890 62058 69847 85256 46963 9687 37994 20915 1332 72020 27766 8640 61196 54369 67934 32462 62950 17754 50003 84123 97528 91961 19480 38008 63650 92387 67335 50757 28940 80883 69217 19203 53575 87063 80014 19804 9564 71785 40274 15805 78322 82814 4342 36330 36620 81158 98642 50354 85846 39621 80522 75157 7225 80601 92058 52404 23721 66781 61852 13830 90343 77209 68632 11142 31252 15075 64945 72234 91437 91725 85083 24970 11302 52021 64846 98336 58663 27074 76006 52381 25555 44134 59816 20561 37755 24496 9004 31989 70327 55531 301 53726 38624 20396 3397 72231 85293 81922 13936 54372 51513 79810 90800 28761 41456 48248 10112 84193 17969 40076 72360 25919 58593 56809 22079 43245 82712 93787 14201 58305 15554 42971 93746. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Dunaj, 13. januvarija. Cesarjevič in cesaričina ogledala sta si v novi svetnici slike Hlawaczekove. Berolin, 13. januvarija, Wurttemberški je umrl. Madrid, 13. januvarija. devi dijaških nemirov izrazil glasovom vladi zaupanje. Princ Avgust Senat je v za-s 136 proti 48 Trst, 12. januvarija. Josip vitez Bor-dini, upravni svetnik in bivši komercijalni ravnatelj „Lloydov“, je umrl. Zagreb, 12. januvarija. Urednik »Pozora" Klement Božič bil je zaradi žaljenja časti, izvršenega v časopisu, obsojen v sedemmesečni zapor. Obsojenec prijavil je pritožbo ničevosti. Olomuc, 12. januvarija. Blizu Benateka okraji Sternberg je vaščan Zapletal umoril iz osvete občinskega svetovalca Krečmerja; davil ga je za vrat, ga potem vlekel k bližnjemu potoku ter mu glavo tako dolgo tiščal vodo, da se je zadušil. London, 12. januvarija. Brzojavka generala Wolseleya iz Kortija poroča: Iz Kartuma v 28. dan m. m. odišli poslanec došel je sem ter naznanil, da se general Gordon in njegove čete dobro počutijo. Gordonovi parniki so oskrbeli s severa živino in žito za mesto. Telegrafično borzno poročilo z dn6 13. januvarija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih......................83 • io » » » » srebru .........................83-95 Zlata renta. . ........................................105-50 5% avstr, renta..........................................98-25 Delnice narodne banke............................... 864 — Kreditne delnice....................................... 295-30 London 10 lir sterling..................................123-80 20 frankovec............................................. 9-79 Cekini c. kr............................................ 5 80 100 drž. mark............................................60-40 I Dan j Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v ram •UBt-gl I 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 722-39 721-61 718 16 + 0-2 + 0-6 - 0-2 bzv. szpd. sl. bzv. sneg > 35 001 sneg 1 1 1 Tujci. Dne 11. januvarija. Pri Maliči: Hostnig in Spira, trgovca, z Dunaja. — Kossler, nadzornik, iz Gradca. — Schuster, trgovec, iz Trsta. — Loy s soprogo iz Kočevja. Pri Slonu: Lowy, Stein, Kraus, trg. potovalci, z Dunaja. —: Pietzko inžener, iz Vitkovic. — Dr. To-maseo, odvetnik, iz Spijeta. — Lengyel, trgovec, iz Kaniže. — Pajk, hiš. posestnik, iz Maribora. Pri Avstr, carji: Bizjak, zasebnica, iz Litije. TJntirli so: Dnž 12. januvarija. Ernestina Knaus, četo-vodje hči, 9 dnij, Cerkvene ulice št. 21, oslabljenje. V civilni b61nici: Dnš 10. januvarija. Jakob Hribar, hišni posestnik, 43 1., jetika. Dnž 11. januvarija. Marija Jamnik, delavčeva hči, 2 mes., jetika. Meteorologično poročilo. Zalivala. Za obilo toplo sočutje, koje nam je došlo od mnozih stranij povodom smrti našega iskreno ljubljenega, ponesrečenega očeta, gospoda Andreja Dimnika zlasti pa za prekrasne, pokojniku darovane vence in mnogobrojni sprevod pri pogrebu izraža vsem globoko čutečo, iskreno zahvalo žalujoča rodbina. V založništvu našem je ravnokar lzišla na svitlo knjiga D C) D Zbirka najboljših kratkočusuic iz vseli stanov. m Nabral Anton Brezovnik, učitelj. 12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr. I5. v. Kleinmajr & Fei. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. ■*fh Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. II. v. Kleiamayr & Fed. Bamterj-ova knjigarna v Ljubljani. LTl______________________ Odgovorni urednik J. Naglič, Tiskat« in zaluguta Ig. v. Kl#inmayr & P«d. Bamberg v Ljubljani.