GRAD BEN I VESTN IH LETO XVI AVGUST-SEPTEMBER 1967 GP TEHNIKA LJUBLJANA: GRADNJA SKLADIŠČA T. I. R. V BRUXELLESU (BELGIJA) S 15.000 m-' ETAŽNE POVRŠINE Podjetje je specializirano za visokogradnje. Projektira in gradi vse vrste inženirskih zgradb v Jugoslaviji z gradbišči v Ljubljani, Mariboru, na Bledu, v Zagrebu in Dubrovniku, kakor tudi v tu jin i — v Zahodni in Vzhodni Nemčiji ter Belgiji. Delo izvaja na sodoben način z moderno mehanizacijo. Ima dobro meha­ nizirane pomožne obrate in pripadajoče laboratorije. V sklopu projektant­ skega biroja ima lastno specializirano grupo za reševanje geomehanskih in hidroloških problemov. Podjetje je bilo osnovano 11. aprila 1947. V sezoni zaposluje nad 2000 delavcev. V S E B I N A Slavko Pukl, dipl. inž.: O bnašanje gradbenih konstruk­ cij pod vplivom dejanskih o b re m e n ite v .................... V iktor Turnšek, dipl. inž.: P roblem atika atestov in ate­ s tiran ja p ro iz v o d o v ............................................................ V ladim ir Čadež, dipl. inž.: Slovensko gradbeništvo v drugih republikah in v t u j i n i ........................................ S. Pukl: Behavior of civil enginneering structures 153 subjected to actual loading V. Turnšek: Problem of the testing and certifi- 162 cation of products V. Čadež: Slovenian building construction in 165 o ther Yugoslav federal republics and abroad Gospodarsko-pravna vprašanja Dr. Miro Saje: N ačela zakona o urbanističnem plani­ ran ju ......................................................................................170 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstruk­ cij v Ljubljani B. F.: In form acija o dejavnosti in storitvah ZRMK . . 177 O dgovorni u re d n ik : Sergej B ubnov , d ip l. Inž. U red n išk i o d b o r: Ja n k o B leiw eis, dipl. inž., V lad im ir Čadež, dipl. inž., p ro f. B ogo F a tu r , M arjan G asp ari, dipl. inž., dr. M iloš M a rin ček , d ip l. inž., M aks M egušar, dipl. inž., D ušan R a ič , d ip l. ju r is t , S aša Š k u lj, d ip l. inž., V ik to r T u rn šek , d ip l. inž. R ev ijo iz d a ja Z veza g ra d b e n ih in žen ir jev in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te le fo n 23-158. T ek. raču n pni N aro d n i b a n k i 503-608-109. T iska tisk a rn a »Toneta Tomšiča« v L ju b lja n i. R e v ija iz h a ja m esečno. L e tn a n aro čn in a za n eč lan e 15.000 d in a rjev . U redn ištvo in u p ra v a L ju b lja n a , E rjav čev a 15. GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ST. 8-9 — LETO XVI — 1967 Obnašanje gradbenih konstrukcij pod vplivom dejanskih obrem enitev1 DK 624.9:624.042 Vplivi premikajočih se bremen, strojev ter strojnih naprav, razne vrste zračnih in vodnih udarov in pa vsiljeni prem iki posameznih kon­ strukcijskih delov (kot so npr. prem iki temeljev pri potresih), predstavljajo vplive na gradbene konstrukcije, ki jih ni moč obravnavati z načeli in predpostavkami, prirejenim i za statiko gradbenih konstrukcij. V pričujočih razm išljanjih imamo na­ men seznaniti se s kvalitativnim opisom obnašanja konstrukcij pod takimi vplivi in podati nekaj po­ gledov na reševanje problemov. Pripom be k predpostavkam o delovanju obtežbe Osnovo statičnega proučevanja konstrukcij predstavlja zakon o ravnotežju sil, ki delujejo na mirujočo konstrukcijo. Glede na fizikalno definicijo sile a li dvo jce , kot vzrok spremembe h itro s t i a li kotne h itro s t i pa je potrebno natančneje presoditi pojem m irovanja konstrukcije. Zaradi fizikalnih lastnosti materialov te r robnih pogo jev načinov p o d p ira n ja , se pri delovanju sil in dvojic v kon­ strukciji pojavljajo določene deformacije. Pri tem opravlja izbrana točka v konstrukciji gibanje, ki je lahko podano s potjo u, h itrostjo Ü, a li pa s po­ speškom ii, kot časovno spremenljivim i količinami. Sile a li dvo jice , povzročitelji p re m ik o v a li zasukov imajo svoj časovni potek. Deformacija konstrukcije je časovni pojav in se statično proučevanje konstrukcij om ejuje le na trenutna stanja v procesu delovanja obremenitev. Navadno so to končna stanja, p ri katerih dosegajo sile pa tudi deformacije m ejne vrednosti, ki niso več odvisne od časa. Poleg tega pa statika proučuje le take vplive, ki jih je moč izraziti s s ila m i a li d v o jica m i neod­ visno od deformacij konstrukcije. Tako se npr. teža bremena izenačuje s silo, ki deluje na podlago. S procesom obtoževanja (postavljanja bremena na konstrukcijo) pa je povezana časovna funkcija sile S(t), ki nastopi med bremenom in konstrukcijo. Po­ tek sile S (£) je v splošnem odvisen od načina ob- 1 Nastopno javno predavanje, ki ga je imel avtor v zvezi z imenovanjem za izrednega profesorja za sta­ tiko gradbenih konstrukcij na FAGG dne 9. januarja 1967. SLAVKO PUKL, DIPL. INŽ. teževanja in pa od deformacijskih lastnosti kon­ strukcije. Na sliki 1 je podan kvalitativni potek sile S(t) za razne načine cbteževanja konstrukcije določene togosti. K rivulja a kaže potek sile S(t) pri postopnem postavljanju bremena s težo G tako, da sta v vsakem času t sila S(t) in konstrukcija v ravno­ težju .2 V času t a postane sila Sta enaka teži bre- s mena G. Vsaka konstrukcija im a glede na svoje deformacijske sposobnosti tud i svoj značilen potek postavljanja bremena, ki dovoljuje predpostavko o ravnotežju. Takšna predpostavka je praktično upravičena ravno če upoštevamo mase in dušenje, kar sicer pri statičnih preiskavah zanemarjamo. Ce pa pri postavljanju brem ena pride do po- rušenja ravnotežja, potek sile S (t) ni več pravilen ter ima lahko večjo vrednost ko t je teža bremena G (k r iv u lja h). Zaradi porušenja ravnotežja pride do nihanja konstrukcije te r seveda tudi do nihanja točke obremenitve. Postavljanje brem ena ne more slediti gibanju obrem enjene točke konstrukcije, zato se pojavi med bremenom in konstrukcijo sila S (t), k i ima nepravilen potek. Skrajnost predstavlja pad bremena, kjer lahko pride pri določenih predpostavkah o deformacijskih lastnostih m aterialov na m estu trka v procesu obre­ menjevanja, tud i do odvajanja brem ena od kon­ strukcije. O času t c, v katerem se konstrukcija 2 Ko govorimo o ravnotežju, predpostavljamo, da gre za majhne spremembe sile S, katerim ustrezajo majhne spremembe deformacij d, tako da lahko pred­ postavljamo ravnotežje v vsakem času t. umiri, je moč govoriti le, če se upoštevajo fizikalne lastnosti resničnih konstrukcij, predvsem dušenje. Praktično bo ta čas vedno daljši kot pri postopnem obteževanju. Že navaden prim er kaže, da je mogoče določiti potek sile S(t) p ri obteževanju, šele na osnovi pro­ učevanja medsebojnega delovanja dveh sistemov ter njunih deformacijskih lastnosti. Določanje poteka sile S (t) spada torej v vrsto dinamično nedoločenih problemov, kar pomeni, da proces nastajan ja sil na konstrukciji n i neodvisen od konstrukcije . 3 Izkušnje kažejo, da se pri večjem številu vpli­ vov ni umestno ukvarjati s procesom nastajan ja sil in ustreznim procesom nastajanja defor­ macij. V večini prim erov gre le za končna stanja, ki so zelo verjetno tud i merodajna za presojo var­ nosti konstrukcij. Če pa je pri presoji varnosti kon­ strukcij važen tud i proces nastajanja deformacij, potem pri statični preiskavi ni pričakovati odgovora na vprašanje, ali je razen končnega deform acijske­ ga stanja še kakšno vmesno stanje, ki je za kon­ strukcijo bolj neugodno. 5 S Vzemimo kot prim er najenostavnejši bilineam i potek sile S (t), k i naj nastopi m ed dvema sistemoma in podaja postopno obremenjevanje (slika 2). Po­ doben deformacijski potek bo imela tud i izbrana točka v konstrukciji, če se deformacije določajo na podlagi pogojev o statičnem ravnotežju sil. Se­ veda se pri tem tud i predpostavlja linearno delo­ vanje konstrukcije. Resnični potek deformacij pa se razlikuje od statičnih deformacij. 'skd/ n . SCO Sl. 3. T re n u tn a ob težitev Razlike postanejo še večje, kadar gre za tre ­ nutno stopenjsko obrem enitev .4 Iz teorije poznamo, 3 Podobna razmišljanja veljajo tudi v primerih, kadar gre za določene premike (ali zasuke) posameznih delov konstrukcije — npr. pri potresih. 4 Trenutna stopenjska obremenitev je teoretična skrajnost, kateri se približujejo zelo togi konstrukcij­ ski sistemi, je pa koristen pripomoček pri reševanju dinamičnih problemov s pomočjo aproksimacij. da deform acija lahko doseže dvakratno vrednost statične deformacije in da izbra,no mesto niha okrog statičnega ravnotežnega položaja, dokler se ne umiri po določenem času zaradi dušenja (slika 3 ). Tudi ta p rim er kaže, da statika rešuje dovolj točno tiste prim ere olbteževanja, k jer se nastopajoča sila počasi sprem inja ter se lahko zanemarijo razlike med dejanskim delovanjem konstrukcije in pred­ postavljenim i trenutnim i ravnotežnimi stanji. O dinam ičnih vp liv ih Dosedanja razm išljanja kažejo, da gre pri res­ ničnem obteževanju za medsebojno sodelovanje dveh ali več sistemov, aktivnih in pasivnih, (na­ vadno smatramo', da so konstrukcije pasivni siste­ mi.) Nastanek in potek s il a l id v o jic s ta posledici so­ delovanja. S časovnim potekom s il a li d vo jic pa je povezan tud i časovni potek deformacij v sistemih, ki je odvisen od fizikalnih lastnosti m aterialov ter začetnih in robnih pogojev v konstrukciji. V teoriji konstrukcij udomačena razdelitev na statične in dinamične vplive je v bistvu neprim erna, saj gre pri tem le za predpostavke in postopke pri reše­ vanju problemov nosilnosti oziroma obnašanja kon­ strukcij. S ta tika rešuje vprašanja poteka deformacij — reagiranja konstrukcij, poenostavljeno s podanimi silami, ki se zelo počasi sprem injajo ali pa so kon­ stantne, p ri tem pa zanemarja vplive mase in duše­ nja, ki nastopajo pri deformacijah konstrukcijskih sistemov. V primerih, k jer s statičnimi postopki ni mogoče obravnavati dejanskih razm er v kon­ strukciji, si statika pomaga z raznim i koeficienti. Pri izrazitih časovnih pojavih, podanih s funkci­ jami S(t) ali d (t), k jer gre v prvem prim eru za na­ stopajoče sile a li dvo jice , v drugem pa za pred­ pisane deformacije (premike ali zasuke določenih delov konstrukcije), se reagiranje konstrukcij lahko obravnava le na podlagi ravnotežja vseh sil — tudi vztrajnostnih sil in sil dušenja. Veda, ki proučuje reagiranje konstrukcij, to je časovne poteke količin, ki bo bistvene za oceno nosilnosti in trajnosti kon­ strukcij, pa je dinamika konstrukcij. Strogo gledano, kot smo že omenili, se dina­ mika konstrukcij srečuje vselej z dinamično ne­ določenimi problemi, ker je potek sil odvisen od deformacij sodelujočih sistemov. P ri tem pa dina­ mična nedoločenost nima nobene zveze s statično nedoločenostjo, temveč izhaja iz načina sodelovanja in iz kakovosti vplivov. S pomočjo raznih poeno­ stavitev, ki ustrezajo dejanskim razm eram pa je mogoče izraziti večino dinamičnih vplivov s funk­ cijsko odvisnostjo S(t), oziroma d (t). Tako se lahko npr. pravokotni pritisk vetra na konstrukcijo pa tudi pritisk zaradi eksplozije že v naprej poda s funkcijsko odvisnostjo p(t). Pri tem je zanem arjen m orebitni vpliv deformacije obrem enjene površine, ki bi utegnila odvisnost p(t) nekoliko spremeniti. Seveda pa to ne velja več pri konstrukcijah z velikimi deform acijam i (viseči mo­ stovi velikih razpetin, visoki antenski stebri), kjer konstrukcija bistveno vpliva na proces nastajanja pritiska . 5 P rav tako se izenačujejo vplivi premičnih vozil z obtežbo premičnih sil, p ri čemer se zane­ m arjajo vztrajnostne sile vozil, k i nastopijo zaradi prečnih deformacij nosilcev. Poenostavitev bo do­ pustna v primerih, kadar so vztrajnostne sile m ajh­ ne v prim erjavi z vztrajnostnim i silami konstruk­ cije (majhne deformacije in težke konstrukcije). Tudi pri potresnih vplivih se računa s premiki, ki so izm erjeni v bližini tem eljev in se predpostav­ lja, da se enako premikajo tudi temelji. Vendar pa vemo, da zlasti pri večjih izm erah temelji pred­ stavljajo posebne robne pogoje za vpadajoče seiz­ mične valove. Odvisnost med konstrukcijam i in silami pred­ stavlja tud i problem na področju dinamičnega pre­ izkušanja konstrukcij (trajnost konstrukcij in dina­ mične karakteristike). Tu gre za vzbujanje sil ali premikov, ki naj bi bili čim manj odvisni od pre- izkušane konstrukcije. Poznamo predvsem dva na­ čina vzbujanja dinamičnih vplivov: — neposredni način, ki deluje na principu vzbujanja sil v elektromagnetnem polju, — posredni način s pomočjo hidravličnih stro­ jev ali vrtečih se mas. Nekoliko primerov kaže, da se zelo zamotani procesi, ki sprem ljajo medsebojno sodelovanje me­ haničnih sistemov, lahko izrazijo s poznanimi sila­ mi (ali dvojicami) te r s poznanimi premiki (ali za­ suki), s katerim i sistemi delujejo drugi na druge. Ce se pri tem opredelimo še za določeno mesto in smer delovanja vpliva, potem se sile (ter ostale količine) lahko izrazijo s skalarnim i funkcijami f(f). Funkcije f(t) se delijo na vrste glede na možnost matematične formulacije, karakteristične oblike ter na trajanje. Glede na možnost m atem atične formulacije raz­ likujemo (slika 4): Sl. 4. D eterm in ističn i vp liv N ederm in ističn i vp liv — deterministične vplive, izražene s funkcijo £(t), k jer je moč podati vrednost funkcije v poljub­ nem času t ; — nedeterministične, slučajne vplive, k jer se vrednosti funkcije v času t lahko le predvidevajo v določenih m ejah verjetnosti. 5 Tak primer predstavlja tudi sodelovanje med zračnimi tokovi in nihajočimi krili aviona — tako ime­ novani flutter; analogne probleme rešuje elektroteh­ nika, ki so poznani kot sistemi s povratnim spojem. Po karakteristični obliki se deterministični vplivi, podani s funkcijo f(t) (slika 5) dele na: — harmonične funkcije s konstantnimi ampli­ tudam i fo in konstantnim i krožnim i frekvencami coo: |(t) = A + |o sin (cot + a) — periodične funkcije s periodično se ponav­ ljajočimi vrednostmi: £(t) = f (t ± n r) — poljubne funkcije f (t), podane z izrazom |(t), ali pa aproksimirane s polinomom, oziroma harmo­ nično vrsto. Končno razlikujemo odvisnosti od trajan ja (slika 6 ): Sl. 6. T ra jn i vp liv U d arn i vp liv — trajne vplive, k je r je funkcija |( t) podana v daljšem (ali neomejenem) časovnem intervalu, — kratkotrajne ali udarne vplive, k jer je funk­ cija |( t) podana v omejenem časovnem interva­ lu A t. G radbene konstrukcije — dinam ični sistem i Med delovanjem dinamične količine (sila, dvo­ jica, premik, zasuk) je stanje ravnotežja trenuten pojav, ki ga lahko proučujemo, če ustavimo čas. Osnovni činitelj dogajanj v konstrukciji je m enjava oblik mehanične energije — potencialne in kinetič­ ne. Konstrukcije so nihalni sistemi, ker je m enjava oblik energije v konstrukciji periodična. Sposobnost zbiranja potencialne energije je podana z deformacijskimi lastnostmi m ateriala, robnim i pogoji in vezmi v konstrukciji, masa kon­ strukcije pa je zbiralec kinetične energije. P ri me­ njavi oblik energije v konstrukciji se energija tudi oddaja, bodisi da se sprem inja v delo trenja, ali pa prehaja v druge sredine (atmosfera, tlo). Osnov­ ni nosilci posameznih oblik energije (vezi, masa in dušenje), so v vsaki konstrukciji porazdeljeni ter jih ni mogoče proučevati ločeno vsakega za sebe. P ri proučevanju posameznih vplivov - para­ m etrov so zelo koristni idealizirani modeli. Tako lahko idealizirane vezi p ri translatom ih prem ikih prikažemo z idealizirano vzmetjo s karakteristiko K kp . Sili, ki nastopata na koncih vzmeti, sta cm sorazmerni s premikom a u in x (slika 7). Predpo­ stavljamo, da idealna vzmet nim a mase, zato sta 1K—s % elem ent m ase C H < A -Po d ušiin i dement Sl. 7 premika u in r m ed seboj enaka, torej sta enaki tudi sili :6 Pk — K x oziroma P = jk (x ), kadar gre za vzmet z nelinear­ nimi deformacijskimi lastnostmi. P ri zasukih govo­ rimo o dvojici in kotu zasuka na spiralni vzmeti. Zbiralec kinetične energije je idealna masa, ki povzroča vztrajnostne sile. Predstavljam o si jo kot togo telo s pospeškom, ki je proporcionalen rezultanti nastopajočih sil: P m — mx pri zasukih govorimo o dvojicah in m om entih iner­ cije. Tudi dušiini elem ent lahko prikažemo v obliki enostavnega modela. Zelo pogosto se v dinamiki konstrukcij srečujemo z viskoznim dušenjem, k jer je nastopajoča sila sorazmerna hitrosti premika. Idealni dušiini elem ent nim a mase, zato sta sili na koncih enaki in protiusm erjeni: P c = C x kjer je C koeficient dušenja z dimenzijo k p sek sila h itrost cm S prikazanimi elementi se lahko sestavi ele­ mentarni nihalni sistem. Na sliki 8 je podano nekaj možnosti vezav posameznih elementov v elemen­ tarnem nihalnem sistemu. 6 Idealna vzmet ne more nihati, ker manjka nosi­ lec druge oblike mehanične energije — masa. Omenili smo, da so nosilci energije oziroma dela v konstrukciji porazdeljeni. Zamotani meha­ nizem lahko ponazorimo s kombinacijo elem entar­ nih nihalnih sistemov, oziroma njihovih elemen­ tov. V dinamičnem modelu konstrukcije raste šte­ vilo elem entarnih dinamičnih modelov preko vseh meja, prav tako pa tudi število kombinacij v nji­ hovi medsebojni vezavi. Za vsak elementaren si­ stem je potrebna ena koordinata pri določitvi pre­ mika, zato raste število koordinat preko vseh meja. Govorimo, da ima dinamični model konstrukcije vzporedna vezava (k,c.) K zaporedna vezava(v,c,m) L o m C _L zaporedna vezava(fac) Sl. 8 neskončno število stopenj prostosti, to pa pomeni tudi neskončno število možnih medsebojnih polo­ žajev posameznih mas. P oen ostav itve dinam ičnih m odelov konstrukcij Pri proučevanju zamotanih dinamičnih mode­ lov in njihovem prirejanju za analitično reševanje, sta poznana dva osnovna načina poenostavitve di­ namičnih modelov: — prehod od diskretnih dinamičnih param e­ trov na zvezne param etre — redukcija stopenj prostosti. P ojem prehoda od d is k re tn ih na zvezne k o li­ čine se pogosto uporablja v teoretični mehaniki. Osnovni param etri (vezi, masa, dušenje) se lahko podajo v obliki funkcijskih odvisnosti. Zveze med napetostm i in deformacijami in pa njihovi med­ sebojni odnosi omogočajo znatne poenostavitve pri proučevanju konstrukcijskih sistemov. Prav tako kot v elastomehaniki se tudi tukaj omeju­ jemo na vplive in posledice, ki so odločilni za opis nekega dogajanja. Če je npr. plošča obremenjena v prečni smeri, nas bodo v prvi vrsti zanimali le upogibi, ne pa tudi deformacije v smeri večjih raz­ sežnosti plošče. Če je razen tega plošča še zelo tanka, z enakomerno razporejeno maso, bomo pro­ učevali le upogibe, ki nastopijo zaradi upogibnih in torzijskih momentov. Tako pridemo do soraz­ merno enostavnih izrazov za n ihanja plošč. Poenostavitve pri prehodu na zvezne param e­ tre in ustrezni dinamični model bomo prika­ zali na prim eru prostoležečega nosilca, k jer je za- nem arjen vpliv deformacij zaradi prečnih sil in pa rotacij mase, ki nastopi pri upogibu (slika 9). Toge palice brez mase so med seboj povezane s spiralnimi vzmetmi S;. Če dolžino palic U poljubno zmanjšujemo, potem podaja vrsta vzmeti Si s ka­ rakteristikam i K i upogibno odpornost nosilca EJ. Maso nosilca M nadomestimo z vrsto elementarnih mas m?-, ki leže v posebnih ležajih. Pri zasukih vzmeti se mase mj premikajo v prečni smeri, ne morejo se pa sukati. Seveda si v takem modelu lahko ponazorimo tudi mehanizem tren ja , 7 ki je lahko podan bodisi z vrsto dušilnih elementov C,-, ki so spojeni paralelno z vzmetmi Si, ali pa kot medsebojno trenje med masam i m f, redkeje se predpostavljajo zunanji dušilni elementi, ki poda­ jajo prehod energije v okolje. s i . 9 sliki 1 1 je okvirni vpeti nosilec nadomeščen z modelom, ki ima eno stopno prostosti (p re m ik u \). Zopet smo predpostavili, da nosilec nima mase. Pri proučevanju vodoravnih premikov Mi oglišč C, D iu O " * (EJ>) r \u s c ' ® D ( B O © & ,) A w m m B 13 ~ r= ■ B i l l y / / Sl. 11 zamišljamo maso elementa (3) kot togo teto, po­ stavljeno na okviru v posebnih ležiščih, ki do­ voljuje premike le v smeri koordinate mi. Dinamični modeli z eno stopnjo prostosti ima­ jo velik pomen v dinam iki konstrukcij, ker se lah­ ko prevede analitično reševanje sistemov z več stopnjam i prostosti na reševanje modelov z eno stopnjo prostosti. D inam ični m odel z eno stopnjo prostosti P r i re d u k c iji s topen j p ro s to s ti gre za prouče­ vanje posameznih izbranih točk v konstrukciji. V takih prim erih si zamišljamo konstrukcijo kot nosilni sistem brez mase. Na mestih, k jer nas za­ nimajo p re m ik i a li zasuki pa so postavljene nado­ mestne mase. Tako lahko okvirni nosilec (slika 10) nadomestimo s sistemom, ki ima 4 mase razpore­ jene na mestih, k jer proučujemo premike M i, do Ms. Reducirani model im a 8 stopenj prostosti. Naj­ večkrat zanemarjamo osne deform acije v palicah (3) in (6 ), zato dobimo dodatne pogoje o enakosti premikov M i in U2 te r M3 in M4 , ki reducirajo šte­ vilo stopenj prostosti na 6 . Včasih dovoljujeta značaj vpliva te r sistem konstrukcije, da lahko konstrukcijo nadomestimo z modelom, ki im a eno samo stopnjo prostosti. Na 7 Pri t. i. zaprtih rešitvah se trenje največkrat zanemarja. Na vpeti okvir z nadomestno maso mi v višini etaže naj deluje v smeri koordinate Mi sila P (t). Zanima nas predvsem prem ik u (t), ki naj bo za­ dosten za presojo obnašanja vpetega nosilca. Nosilec, za katerega smo predpostavili, da ni­ ma mase, je že vzm et elementarnega modela (slika 1 1 ). Če predpostavimo, da je premik u (t) v linear­ nem področju delovanja nosilca, potem določimo karakteristiko vzmeti K s tem, da podamo sito v m estu D, v smeri m , ki povzroči premik m = 1,0 kp z dimenzijo — . Predpostavimo še, da je dušilni cm mehanizem viskoznega tipa in da je spojen para­ lelno z vzmetjo. Tako smo prišli do dinamičnega modela vpetega okvirnega nosilca, ki podaja pre­ mike točke D, k i nastopijo pod vplivom sile P (t) (slika 1 2 ). Obtežba P (t) je lahko poljubna časovno spre­ m enljiva ali pa harmonična obtežba, ki nastopi zaradi delovanja kakšne strojne naprave. Osnovno enačbo gibanja mase mi lahko po­ stavimo na več načinov. Poslužili se bomo D’Alem- bertovega pogoja o ravnotežju vseh sil. Če prere- m,d +C ii +Ku - PCi), m > ^ (A s in iM ^ c o s o & jfa o žemo model in opazujemo maso mi, bodo pri giba­ nju od leve strani proti desni, na maso mi delo­ vale sile (slika 12). Pogoj za ravnotežje sil v smeri m se glasi: — miti — Cm — K m + P (t) = 0 ali m \ü + C m + K m = P (t ) Tako smo prišli do poznane elem entarne ni­ halne enačbe, ki je diferencialna, linearna, neho- mogena enačba 2 . reda. Rešitev se sestoji iz homogene rešitve in iz partikularnega integrala. Pri majhnem dušenju, k jer je C < C krit — 2 m\co — — 2 l/Kmi, ima homogena rešitev elem entarne ni­ halne enačbe obliko: m iti + C m — q + K ( u — q) 0 a li m iti -I- Cm + K u = Cq (t) + K q (t) Enačba pove, da gre tudi v tem prim eru za osnov­ no diferencialno enačbo nihanja, k jer je nehomo­ geni člen podan s funkcijo zunanjih premikov te r faktorjem dušenja oziroma karakteristike vzmeti. Včasih pa bo gibanje mase mi bolje prikazal model (slika 13 b), k jer je premik q (t) podan na koncu vzmeti K, dušilec C pa ostane vezan na ne­ premično podlago. V tem prim eru se enačba gibanja glasi: m iti + Cm + K m — q = 0 ali m iti + Cm + K u — K q (t) m (t)h — e A sin a>d t + B oos a>d t kjer je: l C C krit C 2 mi® (odnos dušenja) krožna frekvenca lastnega nedu-. šenega nihanja a>d = ft) V 1 — )? krožna frekvenca lastnega duše­ nega nihanja Pri dinamičnih preiskavah konstrukcij s po­ močjo hidravličnih strojev — pulzatorjev, kjer gre za pcdane prem ike q (t) na m estu delovanja napra­ ve, se tud i srečujemo z raznimi variantam i osnov­ nega modela. Odvisne so od dispozicije preizkuša­ nja in principa delovanja stroja. Prisilni prem ik q (t) lahko deluje na maso mi preko vzmeti, ali pa preko dušilca, kot vmesnega člena (slika 14). intergracijski konstanti, odvisni od začetnih pogojev u(0 ), u(0 ). Partikularno rešitev pa lahko podamo v obliki in­ tegrala konvolucije: t u (t) = — 1---- f P (r) e~lm (f_r> sin con (t — r) dr, mi (od J ki predstavlja vsoto vplivov elementarnih impulzov mi P (t,) — mi A m;, k i povzročijo gibanje: Odgovarjajoči enačbi gibanja modela se glasita: Ui (t ) = A Mi (Od e—Aco(t— ti ) sin ft)d (£ — t;) miM + Cm + K u = K ^q (t ) in miM + Cü + K u = C \q (t) Tako je z vsoto rešitev določeno gibanje mase mi elementarnega nihala pa tudi reducirane mase vpetega nosilca p ri poznani sili P (t ) in p ri danih začetnih pogojih u (0 ), ü (0 ). V praksi se srečujemo tud i z drugimi vrstam i vplivov, ki jih lahko nazorno prikažemo na ele­ m entarnih dinamičnih modelih z eno stopnjo pro­ stosti. Pri potresih so podani premiki podlage q (t), oziroma q (t ); gibanje mase je prikazano v modelu na sliki 13 a. Na podoben način, kot v prvem pri­ meru podamo enačbo gibanja mase mi: Končno naj omenimo še prim er vzbujanja sil s pomočjo dveh rotirajočih mas, katerem u odgo­ varja dinamični model (slika 15) z enačbo gibanja: (mi + m 2 ) m + Cm + K m = m -r (o2 sin w t w w — d — («A «KS A (rrk+nvu+Cü+Ku-irinfsto* u({) p ) K >W) jm , O) C La v -6 Oh 0 n m+cii+Ku-Cgco+kpc/) m +C u+Ku - Kt0. ki v m atrični obliki podaja probleme, ki jih rešuje statika. [K] = m atrika koeficientov togosti konstrukcije {u } = vektor linearno neodvisnih premikov {P} = vektor obtežbe — vseh zunanjih sil Enačba pove, da je pri dani m atriki togosti [K] in pri danih premikih {u}, ki ustrezajo m atriki [K] mogoče določiti vse zunanje sile P;. Našemu pojmo­ vanju je bližja enačba v obliki: M = [K ]-i {P} kjer je [K]—1 inverzna m atrika m atrike [K]. Opera­ cija je izvedljiva v primeru, da m atrika [K ] ni sin­ gularna, tj. pripadajoča determ inanta je različna od nič. M atrika [K]-1 = [D] je m atrika vplivnih ko­ eficientov djj, to je premikov ali zasukov v mestu in v smeri u,, zaradi sil ali dvojic enakih enoti, ki delujejo v m estu in v smeri U j . Enačbe: {«} = [D] {P} podajajo prem ike ali zasuke w,- v odvisnosti od vseh zunanjih sil, ki delujejo na konstrukcijo. P ri pogledu na enačbe se vsiljuje vprašanje smotrnosti vpeljave m atričnega računa v statične preiskave. Ce je nam reč potrebno najprej določiti koeficiente m atrike togosti k ij, oziroma koeficiente djj, potem je problem s tem že rešen te r bi bilo vsako urejanje enačb odveč. Vendar pa. tem u ni tako; m atrike imajo zelo koristne lastnosti, da se lahko sestavljajo — komponirajo in parcelirajo. Te lastnosti dovoljujejo, da se m atrike [K] oziroma [D] pri poljubnih konstrukcijskih sistemih sestav­ ljajo iz elementarnih m atrik [k ] in [d] za elemen­ tarne grede sistema, ne pa računajo za celotni si­ stem. Z možnostjo parceliranja m atrik pa so podani načini za enotno določanje premikov oziroma sil P; brez ozira, ali so le-te zunanje sile, ali statično ne­ določene neznanke. Najobsežnejše računske opera­ cije, ki nastopajo pri taki obravnavi, so zopet in­ verzije matrik. Posebej moramo om eniti prednosti matrične obdelave problemov iz teorije konstrukcij, ki se kažejo v vedno intenzivnejši uporabi elektronskih računalnikov. Tako se odpirajo možnosti za hitrejše računanje in približevanje problemom, ki so bili doslej nedosegljivi. To pa prav gotovo prispeva k prizadevanjem za izpopolnjevanje gradbenih kon­ strukcij, za poglabljanje naših spoznanj o delovanju konstrukcij, katerim se bodo v prihodnosti zastav­ ljale vedno zahtevnejše naloge. S. Pukl: BEHAVIOR OF CIVIL ENGINNERING STRUCTURES SUBJECTED TO ACTUAL LOADING S y n o p s i s Moving loads, effects of m achinery, different kinds of b last p ressure or w ind gust and cases w here the supports of the structu re move rep resen t influences w hich can not be dealt w ith suppositions applied by the static of structures. In fac t th e loading should be treated as the in­ teraction of tw o or m ore m echanical systems, active and passive; usually the structu res a re supposed to be passive systems. The generation of the tim e-dependent forces is the outcome of such in teractin . The tim e va­ riation of generated forces during the loading generally depends on the deflection properties of structu re and on the kind of loading. In the g reat m ajority of pro­ blem s w hich the theory of structures is dealing with, the tim e varia tion of dynam ic load can be determ ined independent of the structu re itself. The equilibrium during th e interaction of m echa­ nical system s is an instan taneous sta te which could be analyzed if the tim e is stopped. The basic feature of an actual loated stru c tu re involves the a lternating transfer of energy betw een its potential and kinetic forms; some energy is dissipated as well. In an actual structu re the m eans for storing and dissipating of energy of are d istributed. A useful tool in the analysis of the structu ra l re­ sponse is given by th e elem entary lum ped-param eter model com prised of ideal spring, mass and dam per. Each structu re should be represen ted by an equivalent djm am ic model composed of a num ber of properly interconnected elem entary models. The electrom echanical analogy m akes th e im age of structu ra l properties even m ore general. T he struc­ tu res can be considered as function-transform es as well. By the im provem ents in the field of m echanics and electronics th e re ex ist efficient possibilities for unique trea tm en t of s tru c tu ra l response under the effects of dynam ic loads. Problematika atestov in atestiranja proizvodov DK 620.2:620.1 Viktor Turnšek, dipl. inž. V zakonih in uredbah, ki so bili izdani v zad­ njih dveh letih v zvezi z investicijsko izgradnjo, je na več mestih postavljena zahteva, da se m orajo pri dobavi investicijskih proizvodov v industriji in gradbeništvu predložiti atesti. S tem naj bi bila zajamčena kvaliteta. Zaostrena zahteva s strani inšpekcij na eni strani, na drugi strani pa sank­ cije, ki jih že izvajajo sodišča, so problem atestov in poglede na ateste v zadnjem času izredno aktu­ alizirale. P ri današnjem stanju obvladanja kvalitete, predvsem pa pri današnjem stanju v pogledu orga­ nizirane kontrole kvalitete, zahteva po predlaga­ nju atestov ne predstavlja le formalnost, ki jo je potrebno uvesti na osnovi že organizirane kon­ trole. Z zahtevo po atestih se pri nas šele odpira problem organizirane, sistematične, na statističnih metodah sloneče kontrole kvalitete, ki je osnova za atestiranje. Nejasnost okrog vprašanj: kaj je atest? kaj se atestira? in kaj lahko atest, sloneč na izvršeni preiskavi, pove? te r končno kdo lahko atestira? so tolikšne, da je potrebno o tem podrobneje spre­ govoriti in razčistiti določene pojme. Predvsem pa bo potrebno načrtno ukrepati v smeri organizacije statistične kontrole kvalitete, da bomo lahko pri­ stopili k dejanskem u atestiranju. Atest bi lahko na splošno definirali kot do­ kum ent o uporabni vrednosti proizvoda. Osnovni kazalci uporabne vrednosti za reprodukcijski m a­ terial so bistveno različni od onih za proizvode investicijske potrošnje, kot so to: zgradbe, indu­ strijske naprave, stroji, prometna sredstva itd. Celo eden in isti proizvod ima lahko različne vrste kazalcev, kot tudi kazalce različne vrednosti z ozirom na nam en uporabe, pogoje uporabe ter način uporabe. Naj bo to ilustrirano na prim eru cementa. Namen uporabe: Cement za prefabricirane konstrukcije naj h itro pridobiva na trdnosti zaradi štednje z opaži in s tem zaradi povečanja kapacitet prefabrikacije. Tak cement razvija veliko toplote te r zato ni uporaben za masovne betone pri jezov- nih zgradbah, k je r naj bo razvijanje toplote po­ časno, kot posledica tega pa je, da pridobivanje na trdnosti zaostaja. Pogoj uporabe: Cement za beton, ki prihaja v dotik z morsko vodo, m ora biti odporen proti sul- fatni koroziji, so pa vse druge lastnosti, kot je npr. trdnost, m anj pomembne. Način uporabe: Cement za beton, ki se vgraju­ je v zimskem času, m ora predvsem hitro vezati in v prvih urah razviti visoko toploto. Tudi tu trdno­ sti niso toliko bistvene, ker se zaradi nizke tem pe­ ra ture pridobivanje na trdnosti tako ali tako za­ vleče. Vseh teh med seboj tudi izključujočih se last­ nosti pa seveda v enem standardu, ki obravnava cement na splošno, ni mogoče zajeti. Zato lahko v določenih pogojih, ko poznamo nam en uporabe, odstopamo od standarda ali pa zahtevamo cd pro­ izvoda tud i druge lastnosti, ki jih standard na splošno ne vsebuje. Če poskušamo kazalce uporabne vrednosti si­ stem atizirati, dobimo naslednjo sliko o tem, kaj opredeljuje uporabno vrednost in s tem kvaliteto. 1. R eprodukcijski m aterial Fizikalne lastnosti: oblika, dimenzije s tolerancami, trdnost, trdota, gostota. Kemijske lastnosti: kem ijska sestava, s katero je dostikrat tudi proizvod definiran, mineraloška sestava, zahteva po določenih minim alnih količinah bistvenih sestavnih elementov, maksimalno dopustne količine elemen­ tov, ki jih produkt še sme vsebovati. Lastnosti materialov pri uporabi: obrabnost, odpornost proti ognju, odpornost proti koroziji, utrujenost m ateriala, odpornost ma­ teriala na nizke tem perature in podobno. Lastnosti materialov v tehnologiji: kem ijske spremembe, ki se v tehnologiji mo­ rejo izvršiti ali pa tudi ne smejo izvršiti, spre­ membe fizikalnih lastnosti, ki jih m aterial v teh­ nološki obdelavi m ora ali ne sm e izkazovati. 2. Proizvodi in vestic ijske potrošnje — K apaciteta strojev in strojnih naprav. — K valiteta in enakomernost kvalitete, ki jo stroj ali stro jna naprava daje. — Funkcionalnost pri objektih (stanovanja, šole in podobno). — V arnost pri objektih: statični izračuni — pri strojih: varnost pri delu. — Ekonomičnost pri obratovanju, pri strojih in strojnih napravah je ta izražena z uporabo po­ gonske energije tehnološkega goriva in potrošnjo obrabnih delov. Pri gradbenih objektih je ta po- kazovalec dan s stroški vzdrževanja. — Življenjska doba — pokazovalec važen pred­ vsem pri gradbenih objektih in pri transportnih napravah. Posamezni kazalci uporabne vrednosti, ki so rezultat raziskav te r teoretičnih študij, so kvanti­ tativno fiksirani v raznih tehničnih predpisih, stan­ dardih ali pa tudi le v dobavnih pogojih. Mnogo­ kdaj pa so tudi kazalci kvalitete izraženi s sestavo ali pa z nekaterim i fizikalnimi lastnostmi uporab­ ljenih materialov. Važna ie tudi ta jnost proizvajal­ nih podjetij, k i na osnovi lastnih raziskav ugotav­ ljajo odnose med določenimi lastnostm i in sestavo te r tehnologijo svojih proizvodov. Tako se izredna uporabna vrednost s ponujenimi garancijami re­ klam ira na tržišču. Bistven element pri ugotavljanju uporabne vrednosti oziroma kvalitete so aparati in merilne metode, ki so v raznih tehničnih predpisih in stan­ dardih tudi povsem opisani in definirani. Če določamo kvantitativno vrednost katerega­ koli kazalca kvalitete na večjem številu vzorcev, bomo ugotovili, da dobljene številke variirajo. Variacija je odvisna na eni strani od reproduktiv- nosti m erilnih metod samih, predvsem pa od ne­ homogenosti proizvodnje, ki pa je bistvena karak­ teristika slehernega proizvodnega procesa. Nehomo­ genost oziroma disperzija kvalitete je seveda lahko večja ali m anjša te r je odvisna od obvladanja teh­ nologije. P rav v tem pogledu je ena izmed bistve­ nih karakteristik kvalitete proizvodnje postala dis­ perzija. U vajanje avtomatizacije disperzijo zmanj­ šuje, na drugi strani pa zopet zaostruje zahtevo po homogenosti reprodukcijskih proizvodov in surovin. Osnovni instrum ent za dosego homogenosti proiz­ vodnje, obvladanje proizvodnje in ne nazadnje tudi za obvladanje proizvodne problem atike same je statistična kontrola kvalitete. V proizvodnem p ro ­ cesu samem je potrebno postaviti kontrolo kvalitete po fazah tako, da se zajame od surovin do končnega proizvoda celotni tehnološki proces in to na mestih, ki so bistvena za homogenost kvalitete. Če gledamo statistično, potem kvaliteta katere­ gakoli kazalca ni dana samo z eno številko, temveč je karakterizirana še z raztrosom. Slučajnostni fak­ torji, ki vplivajo na raztros kvalitete, bodo kvali­ tetne številke pri dovoljnem številu vzorcev raz­ porejali po Gaussovi verjetnostni krivulji. Zato lahko tudi iz manjšega števila vzorcev dobimo z določeno verjetnostjo vpogled v kvaliteto in njen raztros. Iz tega je razumljivo, da rezultati preiska­ ve enega samega vzorca ne m orejo povedati mnogo. Za presojo kvalitete dobavljene količine, predvsem pa za presojo kvalitete proizvodnje je potrebno imeti rezultate sistematično uvedene statistične kontrole. Le preko takih rezultatov lahko pridemo do atesta, pa bodisi, da je to tovarna sama, ali pa inštitu t izven tovarne, ki naj proizvod oziroma proizvodnjo atestira. Kot smo pa že omenili, sloni statistična kon­ trola kvalitete na osnovni ideji, da slučajnostni faktorji, ki so med seboj neodvisni, povzročajo dis­ perzijo rezultatov. Zato seveda neka groba na­ paka, ki n i slučajnostna, npr. zastoji v peči, nekon­ tro lirana sprememba tehnologije ali sprememba v dobavi surovin, v statističnem vrednotenju dis­ perzije ni zajeta. Grobe napake je potrebno s te­ kočo »vizualno« kontrolo v proizvodni škartirati. P rav tako niso izključene v določenih proizvodih tako imenovane skrite napake, to so slučajnostne napake, ki jih tekoča kontrola pri proizvajalcu re­ produkcijskega m ateriala ni zajela in jih tudi kon­ trola surovin v proizvodnji ne zajame. Iz tega torej sledi, da atest ne more garanti­ rati, da so izključene posamezne grobe občasne na­ pake. Zato z atestom ne more biti odvzeta proizva­ jalcu sleherna odgovornost za grobe napake. Če gledamo na atestiranje s statističnega aspek­ ta, je jasno, da je osnova za atestiranje kontrola kvalitete pri proizvajalcu, to pa pomeni, da bi mo­ rali proizvajalci uvesti statistično kontrolo kvalitete, če hočemo priti do atestov. Če pa so rezultati kontrole, ki jih proizvajalec posreduje kupcu, pravilni, m ora proizvajalec sam kontrolirati predvsem svoje aparature in tudi svoje preiskovalne metode. A test raziskovalne organiza­ cije potrjuje pravilnost m etod in točnost preisko­ valnih strojev in aparatur. K er pa se kontrolira s paralelnimi preiskavam i pri kupcu in inštitu tu pravilnost metode na ta način, da se odvzame do­ ločeno število vzorcev te r se ti vzorci evaluirajo s celotnimi rezultati proizvajalčeve kontrole, se na ta način v inštitu tu po trju je pravilnost tudi vseh rezultatov proizvajalca. Osnova pri a testiran ju so osvojene in defini­ rane, to je reproduktivne preiskovalne metode. Vendar pa se raziskovalne m etode stalno dopol­ njujejo te r razvijajo v cilju hitrejšega in poglob­ ljenega vpogleda v določene lastnosti m aterialov ali proizvodov. Paralelno z raziskovalnimi m etoda­ mi pa se dopolnjujejo tudi preko raziskav in opa­ zovanj materialov in konstrurkcij v naravi tudi teoretične osnove, na katerih slone standardi, ali pa se te celo povsem izprem injajo. Zato standardi s časom zastarevajo in jih je stalno dopolnjevati. Če je postopek za spremembo standarda še dolgotra­ jen, lahko standard postane tudi zavora napredka. Glede atestov in vrste atestov, predvsem na področju gradbeništva, bi lahko le-te razvrstili v naslednje vrste: 1. atest vzorca obsega rezultate preiskav samo enega konkretnega vzorca. Sestavni del atesta so tudi podatki o na­ činu odvzema vzorca. V atestu je tudi označen na­ čin odvzema vzorca. Tak atest nam predstavlja le grobo inform acijo te r bi nam lahko služil npr. za odločitev, ali določeni proizvodi sploh prihajajo v poštev. Preiskave potekajo po raznih standardih in tehničnih predpisih, domačih ali tudi tu jih ; 2. atest proizvoda obsega v načelu večje število preiskav, program i­ ranih po statistični metodi, ki naj da vpogled v kvaliteto in raztros. K ot proizvod se sm atra ko- ličina izdelkov, vgrajenih v konkretni objekt ozi­ roma s strani proizvajalca dobavljena količina po­ sameznim uporabnikom ; 3. atest proizvodnje daje vpogled v kvaliteto celotne letne ali polletne proizvodnje. A testiranje celotne proizvodnje se iz­ vaja tabo, da se rezultati tekoče kontrole o kvali­ teti statistično obdelajo te r se po statistični me­ todi prim erjajo z rezultati na odvzetih vzorcih, preiskanih v raziskovalni organizaciji. Z atestom proizvodnje se dejansko potrju je ta ­ ko pravilnost m etode preiskav pri proizvajalcu, kot se tudi verificirajo rezultati vseh preiskav, ki jih je izvršil proizvajalec. Iz atesta bi morala biti raz­ vidna srednja vrednost, kot tudi raztrosi za ob­ dobje, na katero se atest nanaša. V prim eru, da obstaja atest proizvodnje, lahko ta nadomešča atest proizvoda pri konkretnem upo­ rabniku, seveda če se ta nanaša na isti, v pogodbi dogovor j eni proizvod; 4. atest objekta vsebuje ateste proizvodov (lahko tudi atest proiz­ vodnje) o vgrajenih m aterialih, kot tudi rezultate preiskav posameznih konstrukcijskih elementov ali tudi preiskav celotne konstrukcije te r rezultate različnih drugih preiskav in študij, (npr. glede na funkcionalnost, akustičnost, termično zaščito in po­ dobno). Vse te preiskave in atesti skupaj tvorijo osnovo za končno oceno uporabne vrednosti objekta. Tako oceno z vsemi zgoraj omenjenimi dokumenti lahko označimo kot atest objekta. Za posamezne večje objekte se program atestiranja v gornjem smislu obdela individualno in tvori sestavni del projekta te r pogodbe. Za objekte, ki se večkrat gradijo, se atest ob­ jekta izda na tem elju program iranih preiskav za prve izvedene objekte. Pri gradnji nadaljnjih ob­ jektov lahko izdani atest z manjšim številom pre­ iskav vgrajenih m aterialov služi kot atest vsakega nadaljnjega objekta. Raziskovalne organizacije pa sodelujejo tudi pri posameznih individualnih projektih kot sveto­ valci. P ri tem se omejujejo na posamezne probleme s tem, da na tem elju rezultatov že izvršenih pre­ iskav ali pa z novimi preiskavami za konkretne objekte izdajajo strokovna poročila in mnenja. Npr. modelne preiskave objekta, akustične preiskave, toplotne preiskave posameznih elementov objekta in podobno. Taka poročila raziskovalnih zavodov so element v sklopu z ostalimi program iranim i pre­ iskavami in atesti v končnem »atestu objekta«. V. TURNŠEK: PROBLEM OF THE TESTING AND CERTIFICATION OF PRODUCTS S y n o p s i s Many parag raphs of the codes and regulations de­ veloped during la st tw o years in connection w ith the investm ent building, em body the requirem ents, tha t w ith the delivery of the investm ent products in the industry and the a rch itec tu ra l line, the corresponding certification should be presented. Thereby th e quality should be w arran ted . P re tty severe claims from the p art of the inspection service on the one hand and the penalties already executed by the courts on the other, m ade the prob lem of th e testing and certifica­ tion of products in the recent tim e most actual. In view of to-days m astering of the quality and particularly the organized quality control service, the requirem ent for the presentation of certificats is not morely a fo rm ality which, for the sake of the already organized control should be accepted. The requ irem en t for the presentation of certificats rises in th is country the problem of a organized and system atic quality control, based on the statistical methods. Such a quality control is a necessary con­ dition for a successful testing. The au tho r considers in detail the question w hat is the testing, w hat could the testing reveal and who could be authorized to conduct the testing. OBVESTILO ZGIT S p o š t o v a n i n a r o č n i k i ! Peti številki Gradbenega vestnika smo priložili položnice za poravnavo naročnine, ki znaša za člane Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov s članarino vred za letos samo 18 N din. Domnevamo, da ste prezrli položnico in prošnjo za nakazilo. Zato Vas ponovno prosimo, seveda če medtem še niste izpolnili svoje obveznosti, da izredno nizko na­ ročnino za letos skupno z morebitnim zaostankom za pretekla leta brez odlašanja poravnate. Uprava Gradbenega vestnika želi, da bi tudi naslednje številke pravočasno izšle. Prepričani smo, da je to tudi Vaša želja, zato upamo, da ponovna opozorila ne bodo več potrebna. Za Vaše razumevanje se Vam vnaprej najlepše zahvaljujemo. ZGIT Slovensko gradbeništvo v drugih republikah in v tu jin i V L A D I M I R C A D E 2 . D I P L . I N Ž . Zm anjšanje obsega gradbenih del, zlasti od leta 1965 dalje, je sililo gradbena podjetja* da so začela iskati dela v drugih republikah in v inozemstvu. Od skupne vrednosti oprav ljen ih del slovenskih gradbenih podjetij se delež v S loveniji zm anjšuje, po­ večuje pa se delež v drugih republikah, zlasti pa ude­ ležba del v tujin i, kair kažejo naslednji podatki: Dejavnost gradbenih podjetij 1965 1966 I. četrt­letje 1967 S k u p a j ......................... 1 0 0 , 0 1 0 0 , 0 1 0 0 , 0 v SR Sloveniji . . . 93,8 86,6 83,8 v drugih republikah . 4,8 10,5 9,4 v t u j i n i .................... 1,4 2,9 6,8 Kolikšna je usm eritev posam eznih slovenskih grad- benih podjetij n a tržišča izven Slovenije, kažejo na- slednji podatki, ki se nanašajo na predvidena dela v letu 1967: Podjetje Skupaj V SR V Sloveniji drugih v republ. tujini Slovenija ceste, L j u b l j a n a .................... . 100 23 14 63 Gradis, L jub ljana . . . 100 90 6 4 Tehnogradnje, M aribor . 100 80 — 20 Tehnika, L jub ljana . . . 100 79 — 2 1 K onstruktor, M aribor . . 100 83,5 6,5 10 Tehnograd, L jub ljana . . 100 27 65 8 Ingrad, Celje . . . . . 100 90 10 — Pionir, Novo m esto . . . 100 83 17 — Prim orje, A jdovščina . . 100 95 5 — Stavbenik, K oper . . . 100 85 15 — Zidar, Kočevje . . . . 100 64 36 — G ornji podatki kažejo, da je od največjih gradbe­ nih podjetij v Sloveniji po obsegu in v odnosu na vsa prevzeta dela zdaleč največ angažirano p ri prevzema^ n ju del v drugih republikah in v inozem stvu SGP Slovenija ceste s 77°/o vseh s pogodbam i prevzetih del v letu 1967. Zato je od uspeha tega podjetja največ odvisno, kako se bo slovensko gradbeništvo uveljavilo v letošnjem le tu na tržiščih izven Slovenije. V rednost pogodbeno prevzetih del slovenskih grad­ benih podjetij v inozem stvu je v letošnjem letu po- rastla v p rim erjav i s prejšn jim i leti, kar kažejo na­ slednji podatki, k i zajem ajo vso državo. Pogodbeno prevzeta dela v inozem stvu v tisoč no­ vih din, preračunano na osnovi 1 do lar = 12,50.— N din SFRJ »/. Bosna in Herce­ •/o Hrvat­skagovina 1965 569.031 1 0 0 12.840 2,3 338.333 59,4 1966 1,056.338 1 0 0 52.408 5,0 517.221 49,0 1967 908.751 1 0 0 63.066 7,0 173.716 19,1 trom esečje Slove­ nija °/o Srbija •/« Make­ donija “/u 1965 28.582 5,0 189.276 33,3 — 1966 60.710 5,7 425.999 40,3 — 1967 133.724 14,7 515.245 56,7 23.000 2,5 I. trom esečje K er je b ila doslej vrednost izvršenih del n iž ja od vrednosti pogodbeno prevzetih del, je tudi letos raču­ nati z m anjšo realizacijo, posebno še zato, ker odpade 85°/o vseh pogodbeno prevzetih del na dela v Libiji, Iraku in v S iriji, k je r je možno, da bodo zadnji do­ godki vp livali na m anjšo realizacijo. K akšna je angažiranost slovenskih gradbenih pod­ je tij v posameznih državah v prvem četrtle tju letoš­ njega leta, kažejo naslednji podatki. G radbena dela v tu jin i v p rvem če trtle tju 1967 Ul u t - Sl *■ d S £ « 3 S * K o "X ° O ^ oj - » +- k , a ° o t i fb M > a e n > Ž; > o C m w S ( W - ö > 2 m O ti :> ü u) ’C Skupaj 140.221 17.704 831 471 ZR Nemčija . 7.412 5.600 320 171 DR Nem čija . 1.531 835 39 26 A vstrija . . 3.193 981 73 47 B elgija . . 5.575 993 187 1 1 1 H olandija . . 3.500 2.091 130 70 S irija . . . 5.955 2.199 34 1 0 L ibija . . . 41.720 420 42 32 Irak . . . . 71.335 4.585 6 4 V naslednjem navajam o podatke in ugotovitve več­ jih slovenskih gradbenih podjetij, ki so prevzela dela izven Slovenije. A nketa, ki jo je izvedel Republiški sek re taria t za gospodarstvo, je zajela naslednja g rad­ bena podjetja: G IP Gradis, L jubljana, SGP Slovenija ceste, L jubljana, GP Tehnika, L jubljana, Tehnograd, L jubljana, SGP Zidar, Kočevje, SGP Pionir, Novo me- G rad n ja s ta n o v an jsk e sto lp n ice p r i B ru x e llesu — B elg ija (GP » T eh n ik a« , L jub ljan a) sto, Tehnogradnje, M aribor, SGP K onstruktor, M aribor, S tavbar, M aribor, SG P Prim orje, A jdovščina, GIP Ingrad, Celje, SG P Stavbenik, Koper. V drugih repub likah izvajajo slovenska gradbena podjetja g radbena dela predvsem v SR H rvatski. Več podjetij je p reko poslovnega združenja GI- POSS prevzelo gradn jo turističnih objektov. G radbena podjetja Tehnika, P ionir, Stavbenik, Ingrad, P rim orje grade hotelske in druge turistične objekte v Poreču, Ičićih, G rabrovem p ri K raljevici, v Dubrovniku, Opa­ tiji in M oščenički Dragi. Tudi G radis gradi hotel v O patiji in sodeluje p ri izgradnji TE Plom in v Istri. Tehnograd iz L ju b ljan e je prevzel preko poslovnega združenja IMOS g radn jo turističnega naselja v Ro­ vinju. P ri prevzem anju del v drugih republikah je po­ m em ben delež SGP Slovenija ceste, ki je prevzelo v SR H rvatsk i v le tu 1967 gradbena dela v vrednosti 22,400.000 N din in to p ri dovršitvi letališča Split, raz­ na m anjša dela n a cestiščih v okolici Splita, p ri mo­ dernizaciji cest v okraju Bjelovar, p ri razširitv i le ta ­ lišča v P u li in p ri izvajan ju raznih m anjših del na cestiščih v južni Istri. K onstruk tor iz M aribora gradi osnovni šoli v Va­ raždinu in v V irju p ri Koprivnici. Tehnika iz L ju b ljan e gradi v Zagrebu 2 in d u strij­ ska objekta in to Pogon autom atike i tehnike m jere­ n ja u industriji in A latn ico na Žitnjaku. G P Tehno­ grad iz L jub ljane je preko poslovnega združenja IMOS prevzelo g radn jo 840 stanovanj v Beogradu in v Zem unu. Zidar, K očevje že več le t gradi n a Reki, letos gradi 2 stanovan jska bloka, 4 poslovne objekte in razne adaptacije. V rednost pogodbeno prevzetih del za leto 1967 in v naslednjem letu zgoraj navedenih podjetij v drugih republikah znaša po podatkih podjetij: V le tu 1967 N ovih d in v le tu 1968 Ingrad, C e l j e .......................... 5,820.000 1,500.000 Pionir, Novo m esto . . . 12,155.086 — Prim orje, A jdovščina . . . 1,400.491 — Gradis, L jub ljana . . . . 7,550.000 1 ,0 0 0 . 0 0 0 Stavbenik, K oper . . . . 5,500.000 — Slovenija ceste, L ju b ljan a . 22,400.000 2,544.000 K onstruktor, M aribor . . . 4,530.000 1,400.000 Tehnika, L ju b ljan a . . . 12,750.000 — Tehnograd, L ju b ljan a . . 14,000.000 50,000.000 6,400.000 8 ,0 0 0 . 0 0 0 Zidar, K o č e v j e ..................... 8 ,1 0 0 . 0 0 0 2 ,2 0 0 . 0 0 0 S k u p a j .................................... 100,605.577 66,644.000 V inozem stvu so se slovenska gradbena podjetja usm erila v glavnem na — zunan ja tržišča Srednjega vzhoda in Severne Afrike, to je v Libijo, Irak in Sirijo, — na zahodnoevropska tržišča, to je v ZR Nem­ čijo, A vstrijo in Belgijo, — na vzhodnoevropska tržišča, v DR Nemčijo. Od vseh podjetij se največ angažira na zunanjem tržišču SGP Slovenija ceste. To podjetje gradi v Libiji 78,6 km dolgi odsek ceste M arble—A rch—Benghazi, bol­ nico v A gedabiji v Libiji, I. odsek ceste K ut-Nasiriyah in III. odsek ceste Nasir—N asiriyah v Iraku. P ri grad­ n ji ceste v L ibiji in Iraku sodelujejo tud i Tehnogradnje iz M aribora. To podjetje gradi v S iriji m ost preko ro­ kava E vfra ta v D eir ez Zoru, sodeluje p ri izgradnji letališča v H am i v S iriji. V fazi podpisa pogodbe, ki je bila začasno p rek in jena v času nedavnih vojnih dogod­ kov, je g rad n ja železniškega mostu preko E vfrata pri Tabki v Siriji. Na zahodnoevropskem tržišču je bilo v I. Četrt­ le tju letos zaposlenih 85 °/o vseh naših delavcev, ki iz­ vajajo gradbena dela v tujin i. Kako h itro raste stru k tu ra kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev te r visoko strokovnega in sred­ n je strokovnega osebja, ki dela v tu jin i, kaže podatek, da je znašal v prvem četrtle tju lanskega leta odstotek pol in nekvalificiranih delavcev in nižjega strokovnega osebja 40°/o, m edtem ko znaša ta odstotek v letošnjem prvem če trtle tju le 14 °/o od vseh zaposlenih. G radis sodeluje pri izvajanju del p ri gradnji in­ dustrijsk ih objektov F arbw erke H öchst pri F rankfurtu , In štitu ta za geologijo v F rankfurtu , U niverzitetne klini­ ke v F rankfu rtu , p ri gradnji m ontažnih stanovanjskih objektov v Lim es-Schwelbachu v bližini F rankfurta, vse skupaj s firm o F. Holzm ann A. G., dalje vrši pro­ jek tan tske usluge, ki gredo h koncu. Tehnograd iz L jubljane sodeluje p ri g radnji stano­ vanj v bližini N iirnberga z delovno skupnostjo ARGE- Bad-Streben. GP T ehnika iz L jubljane se je zlasti angažirala v Belgiji in gradi v Bruxellesu arm iranobetonsko skla­ dišče in poslovni prostor za m ednarodni tovorni prom et (TIR) te r 2 stolpnici po 14 etaž. P ri tej gradnji sodeluje s firm o Van Neck-Bruxelles. V A vstriji se je od slovenskih gradbenih podjetij največ angažiralo podjetje K onstruktor iz M aribora. To podjetje prevzem a določena dela, ozirom a faze del na večjih gradbiščih avstrijsk ih delovnih skupnosti ARGE (Arbeitsgem einschaft). Dela izvajajo n a 10 gradbiščih pri g radnji hidrocentral, mostov, industrijsk ih in d ru­ gih objektov visokogradenj. Ta dela izvajajo s 131 kva­ lificiranim i in visoko kvalificiranim i delavci. Tudi Slo- H otelsk i o b jek t »Z elena laguna« v P o re č u (G IPO SS: č lan i zd ru žen ja G P P io n ir, Novo m esto , G P S tavb en ik , K oper, G P P rim o rje , A jdovščina) G ra d n ja p e ru tn in a rsk e fa rm e v M ö ck ern u — NDR (piP T eh n ik a , L ju b ljan a ) venija ceste sodelujejo z delovno silo p ri u re jan ju hu­ dournikov na Koroškem s Forsttechnische Abteilung für W ildbach und Law inenverbauung-Sektion Villach. V DR Nem čiji gradi več km etijsk ih in njim pri­ padajočih objektov v o-krajih Königs W usterhausen in M agdeburg GP Tehnika iz L jubljane. K akšen je obseg prevzetih del na inozemskem tržišču v letošnjem in prihodnjih le tih kažejo naslednji podatki: V rednost prevzetih del v le tu 1967: N din 1. Slovenija ceste* L j u b l j a n a ......................... 98,030.000 2. Gradis, L j u b l j a n a ......................................... 5,170.000 predvideva se sklenitev pogodb do skup­ ne vsote .............................................................. 10,940.000 3. Tehnogradnje, M a r i b o r ............................... 6,771.300 predvideva se sklenitev pogodb do skup­ ne vsote .............................................................. 17,546.300 4. Tehnika, L ju b l j a n a ......................................... 10,700.000 5. K onstruktor, M a r i b o r .................................... 5,300.000 (10-krat večja realizacija kot v le tu 1966) 6 . Tehnograd, L jubljana ca................................. 625.000 V rednost pogodbeno prevzetih ozirom a predvidenih del za dela v naslednjih le tih v tu jin i znaša po pred­ videvanjih podjetij: N din Slovenija ceste, L j u b l j a n a ................................ 52,010.000 Gradis, L ju b l ja n a ..............................................ni še znano Tehnogradnje, M a r i b o r ................................. 2,405.000 predvideva se sklenitev pogodb do skup­ ne vsote ............................................................. 39,285.000 Tehnika, L jub ljana — predvideva veliko povečanje obsega prevzetih del in to v DR Nemčiji, Alžiriji, L ibiji in Belgiji v v r e d n o s t i ....................................................... 53,750.000 K onstruktor, M a r i b o r ....................................ni še znano P ri prevzem anju del izven Slovenije sodelujejo podjetja m ed seboj na razne načine. V drugih republi­ kah dobe podje tja lažje delo, če nastopajo kot močnejše grupacije podjetij v okviru poslovnih združenj, npr. GIPOSS pri prevzem u del pri g radnji turističnih ob­ jektov, velika podjetja Gradis, S lovenija ceste pa na­ stopajo sam ostojno ali v povezavi z domačim podjetjem. Tako je dobil npr. Gradis delo p ri izgradnji TE Plomin v kooperaciji z zagrebško «-Tehniko«. GP Zidar, Kočev­ je, ki gradi na Reki, prevzem a dela samostojno, pa predvideva povezavo z GIPOSS. Za uveljav ljan je na inozem skem tržišču je zlasti pri prevzem u večjih del potrebno sodelovanje sorodnih podjetij in povezava z domačim i podjetji. Tu gre za koncentracijo sredstev, strokovnosti, kom ercialnih in organizacijskih izkušenj. P ri gradnji cest, železnic, mostov, letališč — to je pri izvajanju nizkih gradenj, ki pogojujejo specialno m ehanizacijo in delovne izkušnje, se ustvarjajo grupacije kot so npr. grupacija cestnih podjetij Slovenija ceste, Partizanski put, Beograd, Auto­ put, Beograd in Put, Sarajevo pri gradnji 345 km ceste v Libiji, grupacija Tunelogradnja, Beograd, Mostograd- nja, Beograd, Mavrovo, Skopje in Tehnogradnje, M ari­ bor p ri gradnjah v Siriji, Union—inženjering, g rupa­ cija, ki združuje bivša vojaška gradbena podjetja in druga večja podjetja, kot je Planum , Zemun, Ratko Mitrovič, Ćačak, Autoput, Beograd, Tehnogradnje, Ma­ ribor pri gradnjah v Siriji. Razne grupacije podjetij ali pa podjetja sam a izvajajo večja dela preko Jugoinvesta, In tertrada , Ingre, G eneralexporta, Rudisa. Tako SGP Slovenija ceste gradi cesto v Libiji s so­ rodnim i jugoslovanskim i podjetji pod firm o »Jugoin- vest«, Beograd, bolnico v L ibiji so prevzeli skupaj z do­ mačo firm o LIDECO — Benghazi, Libija, cesto v Iraku gradi Slovenija ceste v kooperaciji z domačim podjet­ jem Haj Ismail H. A. Al. Shaikhly, Bagdad — Irak. G radis prevzem a gradbena dela v Nemčiji od pod­ je tja F. Holzm ann A. G. Tehnogradnje, M aribor se vključujejo v Jugosla­ v ija put, U nion-inženjering, sodelujejo s podjetjem Slovenija ceste in iščejo povezave z drugimi večjim i podjetji. Za Tehniko iz L jub ljane je pomembno so­ delovanje z belgijsko firm o Van Neck — Bruxelles. K onstruktor iz M aribora želi ustanoviti novo družbo In terbau na Dunaju, ki bo sodelovala z večjim i av s trij­ skim i podjetji, predvsem z »Universale«, Dunaj, preko katere bodo dobili dela v A vstriji. Vsa večja dela se v A vstriji izvajajo preko ARGE. Podjetja, ki že izvajajo gradbena dela v inozem­ stvu in ki so s svojim delom dokazala, da so sposobna izvršiti prevzete naloge, si še naprej prizadevajo, da si zagotove nova dela na zunanjih tržiščih. Ta prizadeva­ n ja so intenzivnejša predvsem pri večjih podjetjih, ki bodisi niso dovolj angažirana doma, oziroma zato, ker m orajo zaradi večjega potenciala v oprem i in strokov­ nih kadrih iskati možnosti za izkoriščanje svojih kapa­ citet. P ri prevzem anju del na zunanjem tržišču uspe­ vajo predvsem sposobnejša podjetja, ki razpolagajo z zadostnimi obratnim i sredstvi in ki si znajo v sodelo­ van ju s sorodnimi podjetji, institucijam i dom a in v tu jin i in z dobrim i referencam i ustvariti pogoje za prevzem del zunaj Slovenije. Tako Slovenija ceste računajo, da bodo v bližnji perspektivi prevzele v Libiji razširitev ceste, ki jo se­ daj gradijo, v večpasovno. V Libiji ustanavlja to pod­ je tje skupaj z libijsko firm o ADECO mešano družbo »SC A D«, da bo tako S lovenija ceste preko te družbe lahko nastopala na libijskem tržišču. Tehnogradnje iz M aribora računajo predvsem z gradnjo železniškega m ostu preko E vfra ta v Siriji, ki trenutno predstavlja Cesta M arb le A rch-B enghazi (Libija) K o m p rim iran je nas ip o v (SGP S loven ija-ceste , L ju b ljan a) C esta M arb le A rch -B enghazi (Libija) G ra d n ja o b m o rsk e ceste . A sfa ltn a b aza »M arini« (SG P S lo v en ija -ceste , L jub lana) ozko grlo železniške proge, ki je v gradnji. Poleg tega računa, da bo sodelovalo s sorodnimi jugoslovanskim i podjetji p ri izgradnji avto ceste Homs—Saraqueb in pri izgradnji spodnjega u stro ja železnic na odseku R aqqa- D eir ez Zor v S iriji. Tehnika iz L jubljane raču n a v bližnji perspektiv i n a prevzem del v DR Nemčiji, Al­ žiriji, L ibiji in v B elgiji pri gradnji visokogradenj. V zadnjem času im a to podjetje ponudbo za prevzem del v ZR Nemčiji. T udi poslovno združenje GIPOSS je p red k ratk im spreje lo ponudbo, da sodeluje p ri grad­ n ji objektov visokogradenj v sodelovanju s podjetjem Siem ens-Bauunion, M ünchen. K onstruktor iz M aribora, ki se je dobro uveljav il v Avstriji, želi razširiti svojo dejavnost v tej deželi, k i nim a dovolj kvalificiranih gradbenih delavcev, k e r njihovi delavci odhajajo na delo v ZDA, Švedsko in ZR Nemčijo. G radis računa, da bodo prevzeli še nekatere objekte v ZR Nemčiji, pogajajo pa se za prevzem del v Avstriji. Na področju izvoza projektantskih storitev n a zu­ n an ja tržišča ni p ri slovenskih projektantskih organi­ zacijah opaziti v p rim erjav i z lanskim letom nobenega napredka glede n a celotno povečanje obsega prevzetih ozirom a izvršenih del. V rednost pogodbeno prevzetih del v p rvem če trtle tju letos znaša 1,176.000 N din, lan ­ sko leto v istem obdobju pa 1,178.000 N din. Udeležba izvoza slovenskih projektantskih storitev v odnosu na celo državo znaša v prvem trim esečju letos komaj 2,4 °/o (udeležba izvoza gradbenih del 14,7 °/e). V zadnjem času se kaže določena aktivnost osmih največ jih pro jek tan t­ skih organizacij, ki se preko »Konzorcija«, ki ga hočejo registrirati, žele uveljav iti predvsem na libijskem t r ­ žišču. Ta konzorcij projektantskih organizacij, k jer je zaposlenih 277 inženirjev in 267 tehnikov, sestavljajo: IBT Trbovlje, Industrijsk i biro, L jubljana, IB Elektro- projekt, L jub ljana, Kom una projekt, M aribor, P rojekt nizke zgradbe, L jubljana, P rojektivno podjetje, K ranj, Slovenija projekt, L jubljana in U rbanistični zavod — P rojektivni atelje, L jubljana. Preko p redstavništva Slovenija cest v Tripoliju in prijave te g rupacije na m inistrstvu za razvoj in p lani­ ran je L ibije obsta ja možnost, da se naše pro jek tan t­ ske organizacije in gradbena podjetja vključijo v pro­ jek tiran je in g radnjo treh RTV postaj v L ibiji ob so­ delovanju z inozemskimi partnerji in da se po naših strokovnjakih organizira kontrola g radn je stanovanj po IDRIS planu, ki se izvaja v Libiji. Ta grupacija si tudi prizadeva, da n jen i člani prevzam ejo dela pri projek­ tiran ju objekten'' v DR Nemčiji kot npr. velikega hotela v Oberhofu. V hotelski izgradnji v DR Nemčiji ob­ stoje možnosti za zaposlitev naših pro jek tan tsk ih in gradbenih kapacitet, ker program a izgradnje hotelov sami zaradi pom anjkan ja gradbenih kapacitet in kadrov ne m orejo izvesti. Problematika pri izvajanju del v tujini Možnosti prevzemanja! del so v tu jin i podvržena raznim n ihan jem v investicijski politiki ali pa spre­ m em bam m ednarodnih dogodkov. Značilni obliki prevzem anja del sta kompleksno prevzem anje gradn je celotnih objektov ali pa prevze­ m anje določenih faz del, ozirom a organizirano pošilja­ nje grupe strokovnih delavcev na delo. Vmes pa je še polno razn ih variant. K om pleksno prevzem anje del (v S iriji in Libiji), ko gradbeno podjetje ali grupacije podjetij v celoti prevzam ejo dela (v S iriji so Tehnogradnje tudi izdelale načrte za mostove), je povezano z znatnim i finančnim i, organizacijskim i in strokovnim i napori. Zato lahko taka dela prevzam ejo in so uspešna le velika podjetja, ozi­ rom a grupacije podjetij, ki so v stan ju in tegrira ti po­ trebna ob ratna sredstva, p rav tako tudi organizacijske M ost p re k o E v fra ta v R aq q i (Sirija) (PIT G T eh n o g rad n je , M aribor) in strokovne izkušnje, ki so posebno potrebne pri grad­ nji večjih objektov. Zato so razum ljiva prizadevanja nekaterih podjetij, da se m ed seboj povezujejo in sku­ šajo ob prim ern i delitvi dela nastopati na zunanjem tržišču. T i integracijsk i procesi so pa prepočasni ter bodo potrebni še napori, da bodo tud i grupacije na j­ večjih podjetij v Sloveniji (Gradis, Slovenija ceste, Tehnogradnje), našle ustrezajočo obliko povezovanja, da bo lahko najm očnejša slovenska gradbena operativa enotno nastopala in kompleksno prevzem ala večja dela na inozemskem tržišču. Slovenija ceste nim ajo še izkušenj p ri izvajanju del v tujin i. Velik obseg prevzetih del, ostra konku­ renca ob prevzem anju del in začetne težave, s kate­ rim i je treb a računati p ri tak i gradnji, zahtevajo po­ sebne napore podjetja, ki prvič nastopa na zunanjem tržišču v L ib iji in Iraku. V elika sredstva, ki jih je podjetje m oralo vložiti v p rip rav lja ln a dela (ca. 5 m ili­ jonov N din), dalje zagotovitev sredstev v višini 10 mi­ lijonov N din za dobo 5 le t (ob soudeležbi financiranja gradbenih podjetij Tehnike, Obnove, P ion irja in Gorice) za razne garancije p ri Jugobanki, predstav lja jo velike finančne obveznosti, ki bodo vrn jene šele naslednja leta ob realizaciji prevzetih del. K er doslej še ni enot­ na organizirana služba raziskave gradbenega tržišča oziroma inform ativna služba v m erilu države, ki bi lahko podjetjem olajšala nastop n a zunanjem tržišču, si m ora podjetje samo v povezavi z raznim i instituci­ jam i organizirati to službo, kar p redstav lja dodatne napore. P ričakovati pa je, da bo to podjetje z bogatimi izkušnjam i p ri g radnji cest in letališč v naši državi kljub težavam uspešno izvedlo p revzeta dela, če bodo tudi naročniki pravočasno izpolnili svoje pogodbene obveznosti. D ruga značilna oblika izvajan ja del v tujini, ki se je poslužujejo naša podjetja v zahodnih državah s kon­ vertibilno valuto, zlasti v ZR Nem čiji in Avstriji, je prevzem anje določenih faz del v sestavu nem ških ozi­ rom a avstrijsk ih podjetij. Tu gre lahko tudi samo za organizirano pošiljanje strokovne delovne sile v okviru naših podjetij na delo v te dežele, k je r prim anjkuje strokovnih delavcev. V teh p rim erih prevzam e vso skrb za izvajan je del tu je podjetje, naša podjetja pa sodelujejo s svojimi delavci p ri izvajan ju pogodbeno določenih del. P ri tem naša p o d je tja ne prevzamejo nobenega večjega rizika. T a dela so tudi in teresantna za naša podjetja, ker dobi razliko m ed zaračunanim i norm a uram i in dejansko izplačanim i uram i v celoti in v devizah naše podjetje. P ri tem načinu izvajan ja del nastopajo težavo zlasti v ZR Nemčiji, k je r je zaposlenih največ naših delav­ cev. ki odhajajo v sestavu naših podjetij na delo v inozemstvo. S to državo ni še sk lenjen sporazum o zaposlovanju kot ga im am o npr. z A vstrijo, prav tako pa nim am o z ZR Nemčijo spreje te konvencije o social­ nem zavarovanju. Zato se m orajo naši delavci, ki delajo v ZR Nemčiji, dvakrat socialno zavarovati, to je doma in v ZR Nemčiji. V A vstriji je tu ja delovna sila kontingentirana, zato je ekspanzija naših podjetij v A vstrijo om ejena. G rad­ bena podjetja in zavodi za zaposlovanje iščejo oblike sodelovanja, k a r bi omogočilo organizirano zaposlova­ nje naših delavcev v tej deželi. V ZR Nemčiji je treba dobiti za delo policijsko dovoljenje. Ta dovolje­ n ja se izdajajo po raznih k rite rijih glede na trenu tno potrebo po delovni sili, k i je različna v raznih obdob­ jih in pokrajinah. Nem ške firm e se direktno povezujejo z našim i delavci ali podjetji te r iščejo nadaljn je zveze preko poznanstev, ne pa organizirano preko delovnih uradov. To pa zato, k e r nim am o kot druge države z ZR Nemčijo sporazum a o zaposlovanju. K ljub tem u pa je naša strokovna delavna sila v Nemčiji zelo iskana, čeprav je po v rstn i lis ti držav na 17. mestu. P ri Zvezni zbornici je b ila uvedena služba obvez­ nega p rijav ljan ja za vsak nam eravani prevzem del v tu jin i. Ta im a nam en nuditi pomoč pri usm erjan ju in povezovanju interesentov. Pokazalo pa se je, da ni možno doseči organiziranega nastopanja naših podjetij na zunanjih tržiščih. Zato so se dogajali prim eri ne­ lo ja lne konkurence naših podjetij pred tu jim i investi­ torji. S tem niso podjetja škodovala samo sebi, k er so si zm anjšala možnost ugodnejšega zaslužka, am pak tudi vsem resnim interesentom in ugledu naše države. Pokazalo se je, da se vprašan ja koordinacije in d a jan ja inform acij ne rešu je jo uspešno preko zbornic. P raksa kaže, da se posam ezna podjetja, ozirom a gru­ pacije podjetij preko zunanje trgovinskih organizacij sam e trud ijo in več ali m anj sam ostojno nastopajo na zunanjem tržišču. V elik problem predstav lja prem ajhna k red itna spo­ sobnost naših gradbenih podjetij, kajti vsako prevzeto delo, posebno večje, zah teva n a začetku vlaganje dolo­ čenega kapitala, ki ga gradbena podjetja nim ajo. Tudi težave, ki nastopajo zaradi nepoznanja zu­ nan jih tržišč, bi bile lahko mnogo m anjše, če bi bil organiziran v m erilu države kvaliteten inform acijski cen ter ozirom a cen ter za raziskavo zunanjih tržišč, ki bi m oral tekoče posredovati želene podatke za in tere­ siranim podjetjem . K ljub navedenim težavam p a kažejo podatki, da se proces prevzem anja del v tu jin i slovenskih gradbe­ n ih podjetij v tej ali oni obliki vse bolj razvija, isto­ časno p a kažejo n a to, d a tud i v bodoče ne m ore slovensko gradbeništvo več računati s polno zaposlit­ vijo svojih kapacitet p ri izvajan ju del v SR Sloveniji. T ra n sp o rt n o silca n a m o stu v D eir ez Z oru (PIT G T e h n o g ra d n je , M aribor) V. CAD EZ: SLOVENIAN BUILDING CONSTRUCTION IN OTHER YUGOSLAV FEDERAL REPUBLICS AND ABROAD S y n o p s i s The stabilization of investm ent activ ity and a sm all increase of th e building w orks in Slovenia w ith re­ ference to the past years affect th e S lovenian building construction in the w ay th a t i t begins to develop a m ore intense activ ity in o ther Yugoslav republics and abroad, too. The p resen t artic le deals in deta il w ith the engagem ent of ou r construction engineering ou t of Slovenia. E n s pnd ar s hü- pr ama vprašanja Načela zakona o urbanističnem planiranju Z zakonom o urbanističnem p lan iran ju uvajam o urbanistično reform o ko t nujno posledico gospodarske­ ga in družbenega razvoja. S topnja urbanizacije Slo­ venije, ki jo sprem lja intenziven gospodarski in d ru ž­ beni razvoj, te r izvajan je reform e za stanovanjsko in kom unalno področje, so terjale , da se m etode p ro sto r­ skega p lan iran ja izpopolnijo in skladno sprem enijo sedanji urbanističn i in strum enti in celo n ek a te ra iz­ hodišča naše urbanizacije. P orast koncentracije prebivalstva in gospodarskih aktivnosti te r vse več ja d inam ika razvoja naselij so vse bolj odkrivale negativne nasledke, ki n as ta ja jo za­ rad i nezadostno p roučenih prostorskih rešitev, napač­ n ih investicijskih odločitev in neracionalno upo rab lje ­ nih zemljišč. H kra ti so se množili pojavi urbanistične nediscipline, divje g radn je . Občine, ki bi m orale voditi urbanistično politiko v okviru smernic širših p ro sto r­ skih planov povsem sam ostojno in odgovorno, so bile dejansko navezane n a obsežno intervencijo republiške uprave. V rsto drugih pom anjkljivosti je povzročila ne­ usklajena gradnja, ki te rja kasnejša nepotrebna in v e ­ sticijska sredstva za kom unalno oprem ljanje, u re jan je p rostora in podobno. N aravno je, da sedanji sistem urbanističnega u re jan ja , k i izhaja še iz adm in istra tiv ­ nega obdobja, ni u strezal več novim pogojem in da je postajal ovira za skladno prostorsko u re jan je in raz­ voj. Vse to so bili razlogi za uveljavitev nove u rb an i­ stične zakonodaje. I. IZHODIŠČA NOVEGA ZAKONA Poglavitno izhodišče zakona je v tem, da se od­ pravijo gradbeni okoliši, ki so jih predpisali ok rajn i ljudski odbori v le tu 1957 te r drugi adm inistra tivn i k rite riji za nam ensko uporabo zemljišč za splošne gradbene nam ene te r da se uveljavijo načela svobod­ ne izbire stavbišč glede na ekonomske zm ogljivosti graditeljev. P ri tem zakon postavlja trdne k rite rije za varstvo takšn ih površin, ki so družbi potrebne za iz­ gradnjo in fra s tru k tu rn ih in gospodarskih objektov, za­ radi varstva pokrajine te r za sm otrno urbanizacijo. H krati z liberalizacijo doslej toge urbanistične po­ litike pa zakon o urbanističnem p lan iran ju dopoln ju je sistem regionalnega prostorskega planiranja, k i ga re ­ publika h k ra ti uvaja. Povezava med ožjim urbanskim- prostorom in širšim prostorom , ki je predm et reg ional­ nega prostorskega p lan iran ja , je dosežena p rek u rb a ­ nističnega program a, ki zajem a vse območje občine, ne pa več samo ožje m estno območje. S tem se omo­ goča tud i u sk la jevan je vseh prostorskih elem entov p r i­ zadete občine in to z enim sam im prostorskim doku­ mentom. N adaljn je pom em bno izhodišče zakona je, da je urbanistično p lan iran je dejavnost posebnega d ružbe­ nega pom ena in da dobi svojo stalno strokovno službo, ki naj sprem lja g iban ja in razvoj tega področja. To službo naj b i op rav lja la strokovna delovna organ iza­ cija, ki jo pooblasti občinska skupščina in z n jo tud i uredi razm erja s pogodbo. Pom em bna novost je, da v skladu z ustavo p re ­ pušča zakon občinskim skupščinam sam ostojnost p ri izvajanju urbanistične politike in da jih pooblašča, da samostojno sprejem ajo ustrezne splošne ak te s pod­ ročja urbanizm a. T aka ureditev je bila po trebna, ker je vm ešavanje repub lišk ih upravnih organov v odlo­ čitve občinskih skupščine slabilo njihovo odgovornost p ri izvajan ju njihove urbanistične politike. V skladu s priporočili organizacijsko političnega zbora skup­ ščine SR Slovenije zakon poenostavlja postopek pri izdelavi u rbanističn ih načrtov in upravni postopek v zvezi z lokacijam i te r s tem omogoča časovno hitre jšo DR. MIRO SAJE dovršitev urbanistične dokum entacije in izdajanja ak ­ tov o lokaciji te r h k ra ti znižuje stroške za to doku­ m entacijo. V sedanji p raksi so se zem ljiške parcelacije in g radnje nadaljevale tud i na območjih, za katera je občina p rip rav lja la zazidalne načrte, k a r je onemogo­ čalo sm otrno p ro jek tiran je in u re jan je zemljišč in n a ­ selij. Da se v bodoče preprečijo zem ljiške špekulacije in stihijske gradnje , uvaja zakon in stitu t splošne p re ­ povedi grad itve te r prepovedi parcelacije zemljišč na območjih, za k a te ra se predvideva izdelava zazidalne­ ga načrta. Uvedba splošne prepovedi g radnje bo omogočila tudi učinkovitejše ukrepanje urbanističn ih inšpekcij­ skih organov p ro ti nezakonitim gradnjam , ker se krši-i tev te prepovedi šte je za urbanistični razlog za odstra­ nitev začetega objekta. Zakon obdrži urbanistično inšpekcijo kot poseben organ za nadzorstvo nad izvrševanjem urbanističnih predpisov in u rban ističn ih načrtov, vendar uvaja do­ ločene sprem em be. Z odpravo gradbenih okolišev od­ padejo up rav n a soglasja u rbanističnih inšpekcij ter vobče po treba po obveznem sodelovanju v upravnem postopku za določene lokacije. S tem se odpravlja dvotirnost up ravnega postopka. Poglavitno delovno področje u rban istične inšpekcije posta ja kontrola ob­ jektov in zidav n a terenu. Zakon natanko določa, ka teri organi so pristojni za izdajanje konkretn ih urbanističnih aktov, to je lo­ kacijskih dovoljenj in potrd il o p rig lašenih delih. Sa­ mo za objekte, ki im ajo širši regionalni pomen (take objekte bo določil Izvršni svet s posebnim odlokom) izdaja lokacijska dovoljenja Republiški sek re taria t za urbanizem s tem , da poprej zasliši prizadete občinske urbanistične organe. V vseh drugih p rim erih pa je za izdajo konkretn ih upravnih aktov pristo jen občinski urbanističn i organ. T aka razm ejitev pristo jnosti je po­ trebna, da se zagotovi enotna obravnava objektov, ki po svojem družbeno ekonom skem pom enu ali tehnič­ nem in tehnološkem značaju presegajo m eje občine. Zakon p o u d arja tud i pridobljene pravice lastnikov in uporabnikov zem ljišč in objektov, ki so po novi u re­ ditvi po lnopraven p artn e r v lokacijskem upravnem postopku te r jim je šele s tem dana možnost, da v a ru ­ jejo svoje p rav ice in p ravne koristi v zvezi z nam era­ vano novo gradnjo. II. SPLOŠNI URBANISTIČNI AKTI Med splošne urbanistične ak te uvršča zakon: u r ­ banistični program , urbanistični plan, zazidalne načrte, urbanističn i red, prepoved gradbene parcelacije te r ak t o določitvi etapnega u rejan ja . V naslednjem si oglej­ mo bistvena oznam enila posam eznih aktov, pristojnost organov za izdelavo in sprejem anje teh aktov te r n ji­ hove p ravne učinke. a) Urbanistični program Po sedanjih predpisih je m orala občina izdelati u rbanistični p ro jek t za gradbeni okoliš in za vplivno območje tega okoliša. U rbanistični p ro jek t je vseboval urbanističn i p rogram za razvoj vplivnega območja ter u reditveni n ač rt z zazidalnim i načrti za u reditev ožje­ ga obm očja naselja. P raksa je pokazala, da je za veči-, no naselij u red itven i n ačrt nepotreben glede na to, da so program ski elem enti za razvoj in u red itev takih n a ­ selij že vsebovani v urbanističnem program u, nadrobni tehnični elem enti pa v zazidalnem načrtu , ki je nam e­ n jen za neposredno realizacijo. Po novi u reditv i se u rbanističn i p rogram obvezno izdeluje za celotno ob­ močje občine. Nova ureditev je b ila nujna, ker u rb a­ nistični program i za posam ična vp livna območja na terito riju občine niso bili m edsebojno usklajeni glede in frastruk tu rn ih objektov te r nam ena rabe zemljišč. Na ta način so predstav lja li mozaično prostorsko rešitev, ki ni upoštevala enotnih družbenogospodarskih in pro­ storskih tendenc. V rh tega pa vse preostalo območje občine, ki ga niso pokrivali urbanističn i program i vplivnih območij, ni bilo urejeno z urbanistično doku­ m entacijo. T aka območja so bila načelno nezazidljiva, v p raksi pa podvržena lokacijski stihiji. Z uvedbo re ­ gionalnega prostorskega p lan iran ja pa je bilo treba vključiti v sistem prostorskega u re ja n ja celotno ob­ močje občine. U rbanistični program je ekonom sko tehnična do­ kum entacija, ki vsebuje dokum entacijo o družbenem in ekonom skem razvoju m est in naselij v občini, funk­ cijo in zm ogljivost mest in naselij, upoštevajoč ele­ m ente regionalnega prostorskega plana. Med številno grafično dokum entacijo, ki jo vsebuje urbanistični pro- gram, pa zakon določa le tole obvezno grafično doku­ m entacijo, ki jo m ora im eti vsak urbanističn i program : 1 . osnove za vodnogospodarske ureditve, 2 . osnove prom etnega omrežja, 3. osnove energetskega om režja, 4. nam ensko porazdelitev površin s prikazom za­ varovanih območij. U rbanistični program p rip rav i strokovna delovna organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina. N juni odnosi se uredijo s pogodbo. Ta strokovna de­ lovna organizacija p rip rav lja u rbanističn i program ob sodelovanju krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih in strokovnih organizacij, delovnih skupnosti in držav­ nih organov. Smisel te določbe zakona je v tem, da se že ob sam em nasta jan ju urbanističnega program a z navedenim i organizacijam i in organi konfrontira vsa pereča prostorska problem atika na občinskem območ­ ju, da bi osnutek urbanističnega program a izbral kar najbolj p rim erne rešitve za bodočo ured itev in razvoj območja občine. Zato razum em o določbo zakona v tem smislu, da m orajo navedeni organi in organizacije so­ delovati p ri p rip rav ljan ju urbanističnega programa. Strokovna delovna organizacija, ki po pooblastilu občinske skupščine p rip rav lja u rbanističn i program, lahko zahteva, da ji državni organi, delovne organiza­ cije in druge organizacije dajo podatke, ki so potreb­ ni za izdelavo urbanističnega program a, če z njim i razpolagajo. Ce pomenijo zah tevani podatki državno, uradno ali poslovno tajnost, jih organ oziroma organi­ zacija ni dolžna dati, če zato p risto jn i organ ne da dovoljenja. Postopek za sprejem anje urbanističnega program a je po novem zakonu znatno poenostavljen. Po prejšnji ureditv i je m oral občinski u rban ističn i organ pred­ ložiti osnutek urbanističnega program a v javno raz­ pravo tudi zborom volilcev, ki p a v številnih prim erih strokovne dokum entacije niso mogli slediti oziroma razum eti, zaradi česar pripom be zborov volivcev pri sprejem anju urbanističnih program ov niso mogle imeti odločilne vloge. Tudi novi zakon daje javnosti p ri ob­ ravnavan ju urbanističnih dokum entov velik pomen, vendar p repušča pristojnem u svetu občinske skupšči­ ne, da sam določi način javne razgrn itve in rok za javno razgrn itev urbanističnega program a oziroma or­ ganizacije javne razprave. P reden pristo jn i svet ob­ činske skupščine javno razgrne u rban ističn i program , ga m ora poprej obravnavati, rok za javno razgrnitev pa ne sme biti k ra jši kot 30 dni. H kra ti z objavo o razgrnitv i pošlje p risto jn i svet občinske skupščine osnutek urbanističnega program a Republiškem u sekre­ ta ria tu za urbanizem . Ta je po zakonu zadolžen, da skrbi za usk la jevanje u rbanističn ih program ov z regio­ nalnim i prostorskim i p lani ozirom a z njihovim i posa­ meznim i elem enti. Po p re jšn ji u reditv i je m oral u rbanističn i program potrd iti R epubliški sek re taria t za urbanizem . Po novi u red itv i ta potrd itev odpade in se Republiški sek re taria t za urbanizem vključu je v javno razpravo o urbanističnem program u te r daje pripom be in p red ­ loge kot vsak drug organ, organizacija ali občan. Ko preteče rok za pripom be, ki je bil objavljen ob javn i razgrnitvi v uradnem glasilu občine, obrav­ nava pristo jn i svet občinske skupščine vse pripom be in predloge, ki so jih na osnutek urbanističnega p ro ­ gram a predložili občani, organizacije in organi, te r ga s svojim obrazloženim m nenjem predloži v obravnavo in sprejem anje občinski skupščini. Ta sprejm e u rb an i­ stični program z odlokom. U rbanistični program je torej glede obvezne grafične dokum entacije norm ati­ ven ak t občinske skupščine. Se eno pomembno funkcijo m ora sprejeti u rb an i­ stični program , ki je v tem, da se z njim kategorizirajo m esta, naselja in druga območja, za ka tera se bo iz­ delovala ustrezna urbanistična dokum entacija. Z u rb a ­ nističnim program om nam reč določi občinska skupšči­ na za celotno območje občine: 1 . mesta, naselja in d ruga območja, za ka tera se izdelajo urbanistični načrti in na njihovi podlagi za­ zidalni načrti; 2 . naselja ali posam ezna območja, za ka tera se ne izdelujejo urbanistični načrti, m arveč samo zazidalni načrti; 3. naselja ali območja, ki se ne u reja jo na podlag} urbanističnih načrtov n iti ne na podlagi zazidalnih načrtov, m arveč se ureja jo neposredno po u rban istič­ nem redu, ki ga sprejm e občinska skupščina. Z novo zakonsko ured itv ijo je torej v celoti p re ­ puščeno občinski skupščini, da kategorizira in razm eji m esta, naselja in območja in zanje določi pravno pod­ lago za prostorski razvoj in urejan je. Seveda m ora občinska skupščina p ri te j razdelitv i paziti na to, da bo urbanistični program v skladu z regionalnim i p ro­ storskim i plani v sm islu zakona o regionalnem p ro ­ storskem planiranju . b) Urbanistični načrt Zakon o urbanističnem p lan iran ju odpravlja u re ­ ditvene načrte kot obvezno sestavino urbanističnega pro jek ta te r to kategorijo urbanistične dokum entacije nadom ešča z u rbanističnim i načrti. S tem se bistveno časovno skrajšu je proces urbanističnega načrtovanja za večino m anjših m est in naselij, h k ra ti pa to pomeni znatne prih ranke v finančnih sredstvih. U rbanistični n ač rt je po novem zakonu dokum ent, ki določa v odnosu do urbanističnega program a po­ drobnejše ekonom sko-tehnične in arhitektonske osno­ ve, ka tere služijo za izdelavo zazidalnih načrtov in za po trebe urbanistične operative. U rbanistični n ač rt obvezno obsega 10 dokum entov, tj. razne načrte, ekonom sko-tehnično poročilo z obraz­ ložitvijo in opisom etapne realizacije za kom unalne ured itve te r p rav iln ik za izvajan je urbanističnega n a­ črta. U rbanistični n ač rt se izdeluje za celotno območje m esta ali naselja in za njegovo okolico, ki je nepo­ sredno podrejena stanovanjskim , kom unalnim in d ru ­ gim urbanskim razm eram obravnavanega m esta ali naselja. Tako okolico m esta ali naselja, ki je nepo­ sredno podrejena om enjenim urbansk im razm eram , po­ im enuje zakon ureditveno območje m esta ali naselja: Za izdelavo in sp reje tje u rbanističn ih načrtov se smiselno uporabljajo določbe, k i veljajo za sp reje tje urbanističnega program a. U rbanistični n ač rt sodi v fazo p ro jek tiran ja , zato ga lahko izdelujejo le delovne organizacije, ki so reg i­ s triran e za izdelavo take dokum entacije. Občinska skupščina m ora pooblastiti strokovno delovno organi­ zacijo za oprav ljan je strokovnih zadev s področja u r ­ banističnega p lan iran ja , le -ta pa je po zakonu zadol­ žena, da skrbi za izdelavo urbanističnega načrta. Taka strokovno delovna organizacija lahko da urbanističn i n ač rt v izdelavo za ta k a dela reg istriran i delovni or­ ganizaciji neposredno ali pa tudi p rek javnega n a te ­ čaja. Seveda pa velja to le v prim eru, če občinska skupščina ne naroči strokovni delovni organizaciji, k i je pooblaščena za oprav ljan je strokovnih zadev s pod­ ročja urbanističnega p lan iran ja na njenem območju, da sam a izdela tud i u rbanistični načrt. c) Zazidalni načrt Zazidalni načrt je operativni dokum ent u rban istič ­ nega p lan iran ja . Podlaga za izdelavo zazidalnega na­ črta je bodisi u rban ističn i program za celotno območje občine, bodisi u rban ističn i načrt. Zazidalni n ač rt služi za izdelavo lokacijske dokum entacije in za izdajanje lokacijskh dovoljenj te r za parcelacijo zem ljišč na območjih, ki jih u re ja zazidalni načrt. Zazidalni n ač rt sesto ji iz dveh delov: iz p ro račun ­ skega dela in iz tehničnega dela. Program ski del zazidalnega načrta vsebuje analizo urbansk ih funkcij naselja ali dela naselja ozirom a ob­ močja, določenega za poseben namen, te r osnove za ureditev in izrabo zem ljišč te r za graditev objektov ali skupin objektov in p redračun kom unalne ureditve. Tehnični del zazidalnega načrta vsebuje a rh itek ­ tonsko dokum entacijo in dokum entacijo za realizacijo zazidalne zasnove, n ač rt parcelacije zemljišč, načrte kom unalnih naprav, p rav iln ik za izvajanje zazidalne­ ga načrta in ekonom sko-tehnično poročilo. Območje, ki ga zajem a zazidalni načrt, je bodisi celotno m esto ali naselje, bodisi posamezna obm očja takega m esta ali naselja , bodisi posamezna območja zunaj naselij, določena za posebne nam ene. P ri tem naj opozorimo, da zakon šteje za območje, določeno za posebne nam ene, vsako območje zunaj m esta ali naselja, ki je nam enjeno za turizem in rekreacijo , p rav tako pa tudi območje, ki je s posebnim predpisom ali z urbanističnim program om razglašeno za zavarovano ali določeno za druge namene. Za pripravo urbanističnega program a je zadolžena po zakonu strokovna delovna organizacija, k i jo po­ oblasti občinska skupščina, da opravlja strokovne za­ deve s področja u rbanističnega p lan iran ja n a njenem območju. Ta organizacija tudi skrbi za izdelavo u rb a ­ nističnega načrta te r ga sama ne izdeluje, kolikor ji to občinska skupščina izrecno ne poveri s pogodbo. Zazidalne načrte pa lahko izdeluje vsaka organizacija, ki je reg istrirana za izdelovanje take dokum entacije. Zakon o urbanističnem p lan iran ju v zvezi z izdelavo zazidalnih načrtov u v a ja še drugo novost. M edtem ko je po p re jšn jih p redpisih bila zadolžena za izdelavo zazidalnega načrta izključno le občinska skupščina,, pa novi zakon dopušča, da zazidalni načrt lahko na­ roči p ri organizaciji, k i je reg istrirana za izdelovanje zazidalnih načrtov, tu d i vsaka druga delovna organi­ zacija, k ra jevna skupnost ali občani. Edini pogoj, ki ga zakon postav lja v te j zvezi je, da tak a delovna organizacija, k ra jev n a skupnost ali občani o tem ob­ vestijo za urbanizem pristo jn i upravni organ občinske skupščine. S tem dobi občinska skupščina pregled nad pro jek tiran jem in p rip rav ljan jem zazidalnih načrtov in lahko naročnike opozori, da p rip rav ljan je zazidal­ nih načrtov ni v sk ladu z regionalnim i prostorskim i p lani ozirom a z urbanističnim program om ali u rb a- stičnim načrtom . T ake zazidalne načrte, ki bi nasp ro ­ tovali regionalnem u prostorskem u planu, u rban istič­ nem u program u ozirom a urbanističnem u načrtu , bi nam reč m orala občinska skupščina zavrniti. S tem bi pa nastala m ateria lna škoda naročnikom zazidalnega načrta. Tudi glede sam ega spreje tja zazidalnih n a­ črtov pravilom a velja jo iste določbe, ko t smo jih obrazložili za sp re je tje urbanističnega program a in urbanističnega načrta . Izjem a je p ri zazidalnem na­ črtu v tem, da se javno razgrne in javno obravnava le program ski del zazidalnega načrta v celoti, od teh ­ ničnega dela zazidalnega načrta pa le arh itek tonska dokum entacija. Sm isel te določbe je v tem, da se ne bi izdelovali tis ti e lem enti zazidalnega načrta, k i im ajo povsem izvedbeni značaj in ki se lahko bistveno sp re­ menijo, če nastopi sprem em ba zasnove zazidalnega na­ črta. Na ta način se izognemo nepotrebnim stroškom , ki bi nastali občinski skupščini ozirom a naročnikom zazidalnega n ač rta v prim eru, da bi ta bil zavrnjen zaradi program skih osnov, ki jih občinska skupščina ni sprejela. T aka p ravna ureditev bo z druge stran i spodbujala občinske skupščine in naročnike zazidalnih načrtov, da bodo izdelovali zazidalne načrte, to je program ski del in arhitektonsko zasnovo zazidalnega načrta, v več varian tah , da bi na ta način prišli do najbolj racionaln ih rešitev. V postopku za spreje tje zazidalnega načrta je še ena posebnost. M edtem ko m ora svet za urbanizem občinske skupščine obvezno poslati osnutek u rban i­ stičnega program a hk ra ti z objavo Republiškem u se­ k re ta ria tu za urbanizem , pa predlog zazidalnega n a ­ črta pošlje tem u sekre taria tu samo na njegovo izrecno zahtevo. Tudi iz te določbe se vidi, da je občinska skupščina p r i sprejem anju svojih splošnih aktov s področja urbanističnega p lan iran ja povsem sam ostoj­ na te r naj republišk i upravni organ in tervenira samo v p rim eru neskladnosti njenih aktov z regionalnimi prostorskim i p lan i oziroma z veljavnim i predpisi o regionalnem prostorskem in urbanističnem planiranju . č) Urbanistični red U rbanistični red je povsem nova zvrst u rban i­ stične dokum entacije. U rbanistični red predpiše ob­ činska skupščina z odlokom za tis ta naselja ali ob­ močja, ki jih ne u reja jo urbanistični načrti in zazi­ dalni načrti. Z urbanističnim redom določi občinska skupščina način u re ja n ja in asanacije predvsem m anjših naselij te r vasi, nam ensko uporabo zemljšč, kom unalno oprem ­ ljan je zemljišč, pogoje za graditev objektov (zlasti glede njihove lege, funkcije, višine in oblikovanja), velikost stavbn ih zemljišč in druge pogoje, ki jih m ora investitor izpolniti v zvezi z graditvijo objektov ali z drugim i posegi, ki vplivajo na spremembo prostora. P ri določanju nam enske uporabe zem ljišč je občinska skupščina dolžna gledati na to, da se za gradbena zemljišča upo rab lja jo km etijska zem ljišča m anjše pro­ izvodne vrednosti. Za sprejem anje urbanističnega reda tudi velja po­ stopek, kot smo ga opisali za sprejem anje u rbanistič­ nega program a, seveda z določenimi modifikacijami, ki jih te r ja na rav a tega urbanističnega dokum enta kot splošnega predpisa. U rbanistični red kot norm ativni občinski ak t daje občinskim skupščinam vse možnosti, da vodijo libe­ ralizirano u rbanistično politiko na obm očjih zunaj m est in večjih naselij, hk ra ti pa preprečujejo stihijsko graditev in neprim erne posege v pokrajino. S tem. ohran ja jo značilnosti naše pokrajine in vasi. d) Splošna prepoved graditve ter prepoved parcelacije zemljišča Za m esta, naselja in območja, za ka tera določa u r ­ banistični p rogram ali pa posebni predpis občinske skupščine, da m orajo im eti zazidalne načrte, je iz­ redno pom em bno pooblastilo, ki ga daje zakon občin­ ski skupščini, da lahko z odlokom razglasi splošno prepoved g rad itve te r prepoved parcelacije zemljišča na območjih, za katera se predvideva izdelava zazi­ dalnega načrta . T aka določba zakona je b ila potrebna, ker so se v sedanji p raksi zem ljiške parcelacije in g radnje nadaljevale tudi na območjih, za katera je občina p rip ra v lja la zazidalne načrte, k a r je onemogo­ čalo sm otrno u re jan je zemljišč in naselij. Da se v bodoče prepreč ijo zem ljiške špekulacije in stihijske gradnje, ki so prejudicirale predvidene rešitve v za­ zidalnih načrtih , je zakon uvedel in stitu t splošne p re­ povedi g rad itve te r prepoved parcelacije zemljišča na območjih, za ka tera se predvideva izdelava zazidal­ nega načrta. T aka prepoved ima začasen značaj, čeprav bo m orala v p raksi veljati tud i za daljše časovno ob­ dobje. U poštevati bo treba nam reč etapno izgrajevanje naselij, k i te r ja vzporedno tudi kom unalno oprem lja­ nje zemljišč s kom unalnim i napravam i, k ar je pove­ zano z velikim i investicijskim i stroški. Zato bodo ob­ činske skupščine usm erjale zazidavo v p rv i vrsti na prostore, ki jih bodo določile kot prvo etapo u rban i­ stičnega u rejan ja . Za vse ostale površine, ki so sicer po urbanističnem program u ali u rbanističnem načrtu nam enjene za splošno zazidavo, pa bo občinska skup­ ščina lahko razglasila splošno prepoved graditve in prepoved parcelacije zemljišč. Uvedba splošne prepo­ vedi bo omogočila učinkovitejše ukrepan je u rbanistič­ nih inšpekcijskih organov pro ti nezakonitim gradnjam , ker se k ršitev te prepovedi šteje za urbanistični raz­ log za odstranitev začetnega objekta. Zavedati pa se moramo, da je uvedba splošne prepovedi graditve in parcelacije dalekosežen političen ukrep, ki ga bo treba javnosti na prim eren način pojasniti in jo z njim seznaniti. Splošna prepoved graditve se ne nanaša na prezi- davanje in obnavljanje obstoječih gradbenih objektov na zemljiščih, ki se nahajajo na območju, za katero je bila izdana splošna prepoved graditve. e) Določitev etapnega urejanja stavbnega zemljišča Zazidalni načrti ne bodo vsi h k ra ti izdelani in sprejeti, m arveč se bodo izdelovali, zlasti na območjih večjih mest, v skladu s potrebam i po urejen ih stavb­ nih zem ljiščih v okviru načel, ki jih določa prv i od­ stavek 3. člena zakona o u re jan ju in oddajan ju stavb­ nega zem ljišča (Ur. list SRS, št. 42/66), to je v skladu z etapam i realizacije urbanističnega načrta. Že p ri opisovanju vsebine urbanističnega načrta smo videli, da je obvezen dokum ent urbanističnega načrta tud i ekonom sko-tehnično poročilo z obrazlo­ žitvijo in z opisom etapne realizacije za kom unalne ureditve. Smisel obeh citiran ih zakonskih določb je v tem, da urbanističn i nač rt opiše etape, po katerih se bo izvrševalo urejan je stavbnega zem ljišča oziroma kom unalna ureditev, da bi se tako sm otrno izkoristila investicijska sredstva in zagotovila kom unalna u re ­ ditev vzporedno s stanovanjsko in drugo gradnjo. Zakon o u re jan ju in oddajan ju stavbnega zemlji­ šča pa omogoča občinskim skupščinam , da določajo etapne graditve u rejan ja stavbnega zem ljišča tudi s posebnim predpisom , dokler ne p rip rav ijo in sprej­ mejo urbanističnega načrta. Pogoj pa je, da stavbno zemljišče, za katerega se določa e tapna graditev, u reja zazidalni načrt. Brez zazidalnega načrta občinska skupščina tedaj ne more določiti etapne graditve. Ce občinska skupščina ne določi etapne graditve z u rb a­ nističnim načrtom ali posebnim predpisom , se bo pač v m estih in naseljih na njenem obm očju nadaljevala neusklajena stanovanjska in kom unalna graditev, raz­ položljivi obseg finančnih sredstev za kom unalno g ra­ ditev pa se bo nujno zm anjšal. Poseben predpis za določitev etapnega u re jan ja stavbnega zem ljišča po zakonu ni podvržen javni raz­ grnitvi in javn i razpravi, vendar menimo, da je tak predpis v m ateria ln ih razm erjih do investitorjev in kom unalnih organizacij tako pom em ben, da bi bila p rim erna javna razgrnitev in jav n a razprava pred odločanjem in sprejetjem takega predpisa. III. KONKRETNI URBANISTIČNI AKTI U rbanistični program i, u rban ističn i načrti, zazi­ dalni načrti in urbanistični red se izvajajo s konkret­ nim i upravnim i akti, ki jih izdaja jo za urbanizem p ri­ stojni up ravn i organi v ustrezn ih up ravn ih postopkih v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku in v skladu z določbami zakona o urbanističnem p la­ niranju , ki v teh postopkih u vaja določene posebnosti, ki izhajajo iz same narave urbanističnega p laniranja. V naslednjem obravnavam o konkretne upravne akte s področja urbanističnega p lan iran ja . a) Lokacijsko dovoljenje Zakon posveča posebno pozornost določanju lo­ kacij in ustreznem u upravnem u postopku. Dosedaj to vprašan je sploh ni bilo zakonsko urejeno in je v la ­ dala velika nejasnost in tud i nezakonitost, predvsem pa se je postopek zavlačeval, k a r je bilo predm et g ra ­ je občanov in organizacij. Zakon predpisuje, da m ora investitor za graditev objektov pridobiti lokacijsko dovoljenje po določbah tega zakona. V endar zakon določa, da za m anjše druž­ beno nepom embnejše objekte oziroma dela lokacijsko dovoljenje ni potrebno, oziroma, za katere objekte se urbanistični pogoji ugotovijo le v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Za določena m anjša dela pa predpisuje zakon obveznost investitorja , da nam era­ vana dela ali graditev prig lasi pristo jnem u občinskem u organu. S tem v bodoče odpadejo upravni postopki za m anjše objekte in dela, k a r bo v olajšavo obča­ nom in upravnim organom samim. Lokacijsko dovoljenje ni potrebno v teh-le p ri­ m erih: 1 . za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih ob­ jektih, 2 . za adaptacije, s katerim i se ne sprem injajo zu­ nanjost, velikost ali nam en obstoječih objektov, 3. za postavitev začasnih objektov in naprav pri prireditvah, proslavah in podobno, 4. za postavitev tu rističn ih opozorilnih tabel, p a ­ nojev in reklam, 5. za graditev pomožnih objektov, kot so drvarnice, čebelnjaki, kurn ik i in drugi pomožni objekti, k i se uporabljajo za potrebe posameznega občana in n je ­ gove družine. K ateri objekti se štejejo za pomožne objekte v smislu te točke, predpiše občinska skup­ ščina s svojim predpisom . Opomnimo naj, da se ga­ raže za m otorna vozila ne štejejo za pomožne objekte, razen če se gradijo za osebne avtom obile p ri d ružin­ ski stanovanjski hiši in je zanje potrebno gradbeno dovoljenje. Lokacijsko dovoljenje tu d i ni potrebno za g rad i­ tev družinskih hiš, km ečkih gospodarskih poslopij in pomožnih poslopij v naseljih ozirom a n a območjih, za katera je izdelan sam o urbanističn i red. Za take družinske stanovanjske hiše te r gospodarska in po­ možna poslopja se lokacijski pogoji določajo v po­ stopku za izdajo gradbenega dovoijenja. P ravna osnova za ugo tav ljan je lokacijskih pogojev in zahtev v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja je urbanistični red, ki ga sprejm e občinska skupščina s posebnim predpisom , o katerem smo že govorili. V endar občinska skupščina lahko to zakonsko določbo z urbanističnim redom ali drugim predpisom zoži in določi, da je tud i za grad itev družinskih stanovan j­ skih hiš, km ečkih gospodarskih poslopij in pomožnih poslopij potrebno lokacijsko dovoljenje, če se g radnja izvaja v določenih naseljih in območjih. To poobla­ stilo občinski skupščini upošteva okoliščino, da bodo določena naselja in obm očja te rja la strožji u rb an i­ stični režim zaradi svoje pom em bnosti ali iz d rug ih razlogov. Združitev lokacije v postopku za gradbeno dovoljenje torej ne ve lja generalno za vsa naselja in območja, ki se u re ja jo z urbanističnim redom. Občin­ ska skupščina im a tud i v tak ih p rim erih možnost, da usm erja svojo urbanistično politiko prek sistem a iz­ da jan ja lokacijskih dovoljenj. Po sedanjih predpisih je bilo lokacijsko dovoljenje predpisano samo za grad itev objektov. Po novem za­ konu pa lahko občinska skupščina predpiše, da je za območja, za ka te ra se izdeluje urbanističn i načrt ali zazidalni načrti, potrebno lokacijsko dovoljenje tudi za druge posege, ki vplivajo na spremembo prostora. Za take posege, ki vp livajo na sprem em bo prostora, nava ja zakon nasipavan je in odkopavanje zem ljišča v m estih in naseljih, zasaditev in krčenje javn ih p a r­ kov, drevoredov in podobno te r odstranitev obstoječih objektov in naprav. Glede n a svoje krajevne potrebe in razm ere bo lahko občinska skupščina določila še druge podobne posege, za katere bodo m orali inve­ stito rji oziroma n jihovi izvajalci pridobiti lokacijsko dovoljenje. V erjetno bodo občinske skupščine izko­ ristile to zakonsko pooblastilo le za večja m esta. Posebno varstvo uživajo po zakonu objekti, k i so ku ltu rn i spomeniki. Z anje je potrebno poprejšn je so­ glasje pristo jnega zavoda za spomeniško varstvo ne glede na to, ali je za graditev objektov ozirom a za druge posege, ki vp livajo na spremembo p rosto ra v neposredni bližini objekta, potrebno lokacijsko dovo­ ljenje ali zgolj lokacijska priglasitev. Načeloma so p risto jn i za izdajanje lokacijskih do­ voljenj občinski u rban ističn i upravni organi. Sam o za objekte, ki im ajo širši regionalni pomen, izdaja loka­ cijska dovoljenja repub lišk i sek re taria t za urbanizem , s tem da poprej obvezno zasliši prizadeti občinski urbanistični organ. K a te ri objekti se štejejo za objekte, ki im ajo širši reg ionaln i pomen, bo določil Izvršni svet s posebnim odlokom. Razm ejitev pristo jnosti za izdajo lokacijskega do­ voljenja m ed občinskim i in republiškim i upravnim i organi je potrebna, da se zagotovi enotna obravnava objektov, ki po svojem družbenoekonomskem ali teh ­ ničnem in tehnološkem značaju presegajo m eje občine. S to določbo se je želela odpraviti neprim erna praksa, ki je povzročala p ri določanju lokacij za javne ceste, daljnovode, plinovode in podobne gradnje investito r­ jem velike stroške p r i številnih in dolgotrajn ih obrav­ navah. Z druge s tran i pa naj bi Republiški sek re taria t za urbanizem , ki je po zakonu o regionalnem p ro ­ storskem p lan iran ju skupno z Zavodom SRS za p la ­ n iran je zadolžen za organizacijo pri p rip rav ljan ju re ­ gionalnega prostorskega p lana republike, imel možnost, da v konkretn ih lokacijsk ih postopkih varu je širše p ro ­ storske koristi republike. Postopek za lokacijsko dovoljenje uvede pristo jn i organ na zahtevo investito rja . Zahtevi m ora investitor priložiti lokacijsko dokum entacijo in dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem. Lokacijska do­ kum entacija je posebna v rsta tehnične dokum entacije, ki vsebuje bistvene podatke za lego, funkcijo, višino in oblikovanje gradbenega objekta. K er so ti podatki p r i­ kazani na strokoven način, bo lokacijska dokum en­ tacija vplivala na to, da se bo lokacijski postopek znatno sk rajša l in poenostavil. Vsebino lokacijske do­ kum entacije zakon natanko opredeljuje te r im a ta dokum entacija: 1 . geodetski načrt terena, objektov in kom unalnih naprav, 2 . arhitektonsko zazidalno s itu a­ cijo s poročilom o zazidavi, 3. soglasje p risto jn ih orga­ nov in organizacij. V prizadevanju , da bi se lokacijski postopek za občana kot investito rja stanovanjske hiše k a r najbolj olajšal, določa zakon tole olajšavo: za občana, ki gradi stanovanjsko hišo v ureditvenem obm očju n a ­ selja in v skladu s predvideno etapo u re jan ja s tav b ­ nega zemljišča, p resk rb i na njegovo zahtevo lokacij­ sko dokum entacijo občinski urbanistični organ ali s tro ­ kovna delovna organizacija, ki jo pooblasti občinska skupščina. Lokacijsko dokum entacijo lahko p rip rav lja vsaka organizacija, ki je reg is triran a za izdelavo tak e doku­ m entacije. Izdelava lokacijske dokum entacije nam reč spada v področje p ro jek tivne gospodarske dejavnosti. P ravna podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja je spreje ti zazidalni načrt. Samo v prim eru, če izde­ lava zazidalnega nač rta ni predvidena, ker se območje, na katerem je zemljišče, u re ja z urbanističnim redom , se lokacijsko dovoljenje izda v skladu z elem enti iz sprejetega urbanističnega program a, urbanističnega načrta ali urban ističnega reda. P ri izdaji lokacijskega dovoljenja pa se m orajo upoštevati tudi tehnični in drugi predpisi, ki u re ja jo lokacijo specifičnih objektov. Pogoji za lokacijsko dovoljenje se ugotovijo na kom isijski obravnavi, ki jo razpiše v skladu s p rav ili upravnega postopka p risto jn i urbanistični organ. Zelo pom em bna je določba 24. člena zakona, ki taksativno našteva, v ka terih prim erih zavrne pristo jn i organ zahtevo za lokacijsko dovoljenje. Razen v teh prim erih je pristo jnem u organu prepovedano izdati lokacijsko dovoljenje na tistih delih naselja oziroma območjih, za k a te ra je predviden zazidalni načrt za ves čas, dokler se ne sprejm e zazidalni načrt takega dela naselja ozirom a območja. Glede obličnosti lokacijskega dovoljenja kot kon­ kretnega upravnega akta, določa zakon, da m ora lo­ kacijsko dovoljenje vsebovati podatke iz lokacijske dokum entacije in urbanistične, arhitektonske, u reditve­ ne, spom eniško varstvene in podobne pogoje, ki jih m ora investitor izpolniti v zvezi z graditvijo. Ti po­ goji se ugotovijo na kom isijski razpravi. Če gre za graditev novega investicijskega objekta, se v lokacij­ skem dovoljenju predpišejo tudi pogoji za ureditev gradbišča. S estavni del lokacijskega dovoljenja je lo­ kacijska dokum entacija, ki se uradno overi in priloži lokacijskem u dovoljenju. Če se zah teva lokacija za odstranitev obstoječega objekta ali njegovega dela, investitor pa ne nam erava na njem postav iti novega objekta, se v lokacijskem dovoljenju navedejo pogoji za u red itev prostora po odstranitv i objekta. Odločba o lokacijskem dovoljenju se vroči inve­ stito rju in d rug im strankam v upravnem postopku, strokovni delovni organizaciji, k i je pooblaščena za strokovne zadeve s področja urbanizm a, občinski u r ­ banistični inšpekciji, občinskem u geodetskem u uprav­ nem u organu. Zoper odločbo o lokaciji ima predlaga­ telj te r vsak občan, organizacija ali organ, k i meni, da so kršene njegove pravice ali p ravne koristi, p ra­ vico do pritožbe. Z nam enom , da se pospeši lokacijski postopek, določa zakon, da se m ora o zahtevi za izdajo lokacij­ skega dovoljenja na zemljišču, za katero je zazidalni načrt že sprejet, izdati odločba v 1 m esecu po prejem u pravilno sestavljene zahteve. V drugih prim erih se m ora izdati odločba v roku, ki je predpisan z zakonom o splošnem upravnem postopku. b) Smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije To je posebna zvrst konkretnega urbanističnega akta, ki ga sedanja zakonodaja ni poznala. K er je lokacijska dokum entacija podlaga za izdelavo investi­ cijske tehnične dokum entacije (gradbenih načrtov) in sestavni del lokacijskega dovoljenja, po katerem se določi lega ob jek ta na terenu, m ora b iti izdelana po­ vsem dokončno z vsemi podatki, k i so v ta nam en potrebni. Im am o pa vrsto arhitektonsko in drugače pom em bnih in tehnično zahtevnih objektov oziroma številne investicijske objekte, ki se gradijo na večjih površinah za gospodarske potrebe te r jih sestavlja več gradbenih enot. P ri tak ih objektih je treba reševati določena v p rašan ja na specifičen ozirom a kompleksen način. Npr. treb a je prikazati celoten sistem odvaja­ n ja industrijsk ih in fekalnih odplak, napajan je z indu­ strijsko ozirom a tehnološko vodo a li pitno vodo in podobno. Vse take rešitve lahko YPliv a3° na prostor­ sko urejevanje . Da bi imel investito r oziroma njegov izdelovalec lokacijske dokum entacije povsem jasno usm eritev, ka j naj vsebuje lokacijska dokum entacija in v kakšni sm eri je treba pri izdelavi lokacijske dokum entacije d a ti poseben poudarek rešitvi, m ora urbanistični u p rav n i organ na investitorjevo zahtevo izdati poseben ak t — sm ernice za izdelavo lokacijske dokum entacije. Sm ernice za izdelavo lokacijske dokum entacije ne nadom eščajo lokacijskega dovoljenja. Za ak t o sm er­ nicah za izdelavo lokacijske dokum entacije nam reč ni predpisano, da se pogoji za izdajo takega ak ta ugo­ tovijo na javn i obravnavi, niti tak ak t ne vsebuje podatkov in pogojev, kot so predpisani za lokacijsko dovoljenje. Z ahtev i za izdajo sm ernic za izdelavo lo­ kacijske dokum entacije investitor ni dolžan priložiti dokazila, da je uprav ičen razpolagati z zemljiščem, ker se s tem ak tom ne konstitu irajo nikake prem oženjsko­ pravne ali druge pravice investito rja na določenem zemljišču. Te bodo ugotovljene šele v lokacijskem postopku in predpisane v lokacijskem dovoljenju. c) Potrdilo o priglasitvi nameravane graditve Za določeno vrsto m anjših objektov in del, k i im a­ jo značaj začasnih ali pomožnih objektov, n i potrebno lokacijsko dovoljenje. Občinska skupščina pa lahko s svojim predpisom odstopi od tega načela in pred­ piše, da m ora za graditev začasnega ali pomožnega objekta v m estu, naselju ozirom a območju, ki se u reja z urbanističnim ali zazidalnim načrtom ali v posa­ meznem delu mesta, naselja ozirom a takega območja, investitor nam eravana dela ali grad itev priglasiti ob­ činskem u urbanističnem u upravnem u organu. Prig lasitev nam eravane grad itve je v takih p r i­ m erih v naspro tju z lokacijsko dokum entacijo zelo enostavna: vsebuje samo opis gradbenega objekta in zemljišča, na katerem se nam erava postaviti objekt ter situacijsko skico z lokacijo tega objekta. Tudi upravn i postopek je v teh zadevah poeno­ stavljen in hiter. Po prejem u p rig lasitve m ora p ri­ stojni u rbanističn i organ ugotoviti, ali gre za tako v r­ sto del, za katero določa predpis občinske skupščine priglasitev ali pa za druga dela, za katera zakon predpisuje lokacijsko dovoljenje. Če organ ugotovi, da je po predpisu občinske skupščine dovoljena zgolj p ri­ glasitev in da nam eravana grad itev ni v naspro tju z urbanističnim načrtom , izda investito rju o tem po­ trdilo. Če pa ugotovi, da je za nam eravano graditev potrebno lokacijsko dovoljenje ozirom a da priglašena graditev naspro tu je u rbanističnem u načrtu , m u z od­ ločbo zavrne potrdilo. Postopek v zadevah prig lašenih del oziroma g ra­ ditev je h ite r in m ora pristo jn i organ izdati potrdilo o priglasitvi nam eravane graditve ozirom a odločbe o zavrnitvi priglasitve v 15 dneh po prejem u pravilno sestavljene priglasitve. Brez po trd ila investitor ne sme začeti z izvajanjem priglašenih del. Če pa k ljub temu začne s priglašenim i deli, bo m oral organ urbanistične inšpekcije izdati inšpekcijski uk rep po 41. členu za­ kona ozirom a investitor sto ri kazenski prekršek. Potrdilo ne velja trajno, m arveč je njegova doba veljave le 1 leto. Če investitor ne prične priglašenih del v tem roku, potrdilo izgubi veljavo. č) Ustavitev del U stavitev gradbenih del sodi m ed konkretne u p ra v ­ ne akte, k i jih izdaja občinski organ urbanistične inšpekcije kot represivni ukrep v prim eru, če začne investitor z gradnjo v nasp ro tju z zakonskim i do­ ločbami. Odločbo o ustavitv i g radbenih del izda občinski organ urbanistične inšpekcije, če ugotovi, da se ob­ jek t gradi brez lokacijskega dovoljenja ali brez po­ trd ila o p rig lasitv i nam eravane graditve. U stavitev se izreče za čas, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma potrd ila o prig lasitv i nam eravane graditve. U krepanje v prim erih nezakonito začete gradnje je treba izvršiti takoj in se v nam en učinkovitosti tega ukrepa izdana odločba takoj izvrši. Zakon določa, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. d) Odprava ugotovljene pomanjkljivosti D ruga v rs ta ukrepov, ki jih izdajajo organi ob­ činske urbanistične inšpekcije, je odločba o odpravi ugotovljene pom anjkljivosti. G re za dejansko stanje, ko investitor odstopa p ri g radn ji od pogojev, ki jih določa lokacijsko dovoljenje ozirom a urbanistično po­ trdilo. V tak ih prim erih m ora organ urbanistične in­ špekcije z odločbo odrediti, da investito r ugotovljene pom anjkljivosti odpravi v določenem roku. Pomembno je torej, da se v odločbi navede rok, v katerem m ora investitor izvršiti ukrep organa urbanistične inšpek­ cije. Rok m ora b iti seveda prim eren in sm iseln v zvezi z dejansko stopnjo gradnje, da se investitorju ne po­ vzroči m aterialna škoda. P ravn i nasledniki uk repa o odpravi ugotovljene pom anjkljivosti so za investito rja , ki takega ukrepa ne upošteva, zelo težki. Občinski organ urbanistične inšpekcije mora, če investitor njegovega ukrepa ne izvrši in kljub tem u nadalju je z deli, pa se pom anj­ kljivosti ne dajo odpraviti, odrediti, da investitor od­ stran i objekt ali del objekta na svoje stroške in v določenem roku vzpostavi p rejšn je stanje. Tudi v tem prim eru pritožba zoper odločbo o od­ p rav i ugotovljene pom anjkljivosti ne zadrži izvršitve odločbe. e) Odstranitev objekta ali dela objekta O dstranitev celotnega objekta ali dela objekta in vzpostavitev v p rejšn je ustan je odredi organ u rb an i­ stične inšpekcije v tehle prim erih : 1 . če se gradi brez lokacijskega dovoljenja in brez po trd ila o priglasitvi g radbenih del na zemljišču, za katero določa zakon, da ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja; 2 . v prim erih, da se ne dajo odpraviti pom anj­ kljivosti, ki so v tem, da je investitor odstopil od lokacijskega dovoljenja ozirom a izdanega potrd ila —■ ne glede na to ali je bil izdan ukrep o odpravi po­ m anjkljivosti ali ne. O dstranitev se izreče s pogoji, da investitor izvrši ukrep v določenem roku in da izvrši ukrep na lastne stroške. Ukrep ne vsebuje samo odstranitev samega objekta ali dela objekta, m arveč tud i obveznost inve­ stitorja, da vzpostavi zemljišče oziroma objekt v p re jš­ n je oziroma v zakonito stanje. K akor zoper druge inšpekcijske ukrepe tako tudi zoper ta ukrep pritožba ne zadrži izvršitve odločbe; odločbo izvrši občinski u rbanističn i up ravn i organ. U krep odstranitve objekta ali dela objekta ne velja samo za začete g radnje ozirom a objekte, m arveč tudi za objekte, ki so bili dokončani brez lokacijskega do­ voljenja oziroma potrd ila ali pa v naspro tju s temi akti. IV. URBANISTIČNA SLUŽBA Zakon o urbanističnem p lan iran ju uvaja pom em b­ ne novosti tud i n a področju organizacije urbanistične službe. Zakon loči up ravne in strokovne zadeve s področja urbanizm a; p rve oprav ljajo za urbanizem pristo jn i občinski up ravn i o rgani — izjem om a R epu­ bliški sek re taria t za urbanizem — in organi občinske urbanistične inšpekcije in republiškega urbanističnega inšpektorata, druge pa strokovne delovne organizacije, ki jih za svoje območje pooblastijo občinske skup­ ščine. Zakon natanko določa razm erja, to je pravice in dolžnosti, med občinskim in republiškim upravnim organom. Načeloma je za vse upravne zadeve s pod­ ročja urbanističnega p lan iran ja pristo jen občinski up ravn i organ, m edtem ko je republiški up ravni o r­ gan (republiški sek re taria t za urbanizem ) pristo jen izjem oma le p ri op rav ljan ju določenih nadzorstvenih funkcij nad delom občinskih up ravn ih organov, za iz­ dajan je lokacijskih dovoljenj za objekte širšega regio­ nalnega pomena (ali za določene objekte na nekaterih območjih) ter v postopkih za usk la jevanje in sp reje­ m anje splošnih u rban ističn ih aktov. Večje sprem em be zadevajo pristo jnosti u rban istič­ ne inšpekcije, v tem ko n jena organizacija ni bila sprem enjena. Po p re jšn jih predpisih so imele u rb a ­ nistične inšpekcije določene pristojnosti neposredno v upravnem postopku te r so občinski u rbanistični u p rav ­ ni organi m orali za izdajo izjem nih dovoljenj za g ra d ­ njo na nezazidljivih zem ljiščih, se prav i na zem ljiščih izven gradbenih okolišev, p ridobiti poprejšnje soglasje urbanistične inšpekcije. N aravno je, da se je s tem upravni postopek podaljševal oziroma da je upravni postopek potekal dvotirno (urbanistični u p rav n i o r­ gan in urbanističn i inšpekcijski organ). Sledeč nam enu, d a poenostavi postopek in glede na to, da zakon o d p rav lja gradbene okoliše, odprav­ lja zakon tud i u p rav n a soglasja urbanističnih inšpek­ cij te r njihovo obvezno sodelovanje v upravnem po­ stopku za določanje lokacij. Poglavitno delovno pod­ ročje u rbanistične inšpekcije se m ora po zakonu usm e­ riti na kontrolo objektov in zidav na terenu. Teren zaradi angažiranosti organov urbanističnih inšpekcij v upravnem postopku doslej ni čutil n jihove stalne prisotnosti in tako tu d i inšpekcija ni m ogla opraviti svoje naloge v celoti. V bodoče naj se v tem pogledu situacija bistveno izboljša. Poglavitne naloge urbanistične inšpekcije oprav lja občinska u rban istična inšpekcija. To je predvsem nad­ zorovanje nad izvrševanjem predpisov o regionalnem prostorskem p la n iran ju in urbanističnem p lan iran ju te r na njihovi podlagi izdanih predpisov te r drugih splošnih in konk retn ih urbanističnih aktov. Republiški u rbanistični in špek to rat pa v nasprotju s tem daje občinskim u rban ističn im inšpekcijam obvezna navo­ dila in nadzoruje n jihovo delo te r samo izjem oma opravlja konkretna inšpekcijska dejanja (npr. če ob­ činska u rban istična inšpekcija ne opravi takega d e ja­ n ja v določenem roku). Republiški urbanističn i in ­ špektorat zbira in proučuje poročila občinskih u rb a ­ nističnih inšpekcij te r predlaga sek re taria tu za urbanizem ustrezne ukrepe. Republiški u rbanističn i inšpektorat tudi d a je m nenje republiškem u sekre­ ta ria tu za urbanizem za izdajo lokacijskih dovoljenj za objekte širšega regionalnega pomena. Glede na to, da zakon razglaša zadeve u rb an is tič ­ nega u re jan ja za zadeve splošnega pom ena za rep u ­ bliko, urbanistično p lan iran je pa za dejavnost poseb­ nega družbenega pom ena, določa zakon, da to d e jav ­ nost opravlja sta lna strokovna služba, ki sprem lja gibanja u rbanizacije in razvoj tega področja Zakon določa, da strokovne zadeve oziroma strokovna opravila s tega področja op rav lja strokovna delovna organiza­ cija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina in z njo uredi razm erja s pogodbo. U veljavitev perm anentne strokovne službe na področju urbanističnega p lan ira­ n ja je izreden dosežek v procesu urbanizacije te r je zlasti pom em ben za tis ta območja, s katerim i doslej niso sodelovali obstoječi zavodi za urbanizem in druge strokovne u rban istične organizacije. V tej zvezi določa zakon tud i natanko, katere strokovne zadeve opravlja za urbanistično planiranje pooblaščena strokovna delovna organizacija. Delovno področje teh organizacij obsega: 1 . sp rem ljan je gibanja urbanizacije te r proučeva­ n je u red itve in razvoja naselja; 2 . p rip rav ljan je urbanističnega program a in skrb za izdelavo urbanističnega načrta; 3. strokovno pomoč za urbanizem pristo jnem u ob­ činskem u upravnem u organu v zadevah s področja urbanizm a in regionalnega p lan iran ja ; 4. a rh iv iran je in evidentiranje urbanistične do­ kum entacije. Iz teh nalog je videti, da je izključeno iz delokroga urbanistične dejavnosti opravljanje tis tih del, k i se po splošnih predpisih štejejo med p ro jek tiran je inve­ sticijske tehnične dokum entacije, to je predvsem iz­ delava zazidalnih načrtov in izdelava tehnične loka­ cijske dokum entacije te r geodetska opravila. Zakon je torej v nekem sm islu omejil monopolni položaj tak ih strokovnih delovnih organizacij. Glede izvrše­ v an ja del, k i ne sodijo m ed tipično urbanistično d e ­ javnost, pa določa zakon, da taka organizacija lahko izjemoma op rav lja tudi taka opravila gospodarske narave, če jo za to pooblasti občinska skupščina. Obseg izvrševanja strokovnih zadev iz delokroga specializiranih urbanističnih organizacij te r način fi­ nanciran ja in druge pogoje določita prizadeta občin­ ska skupščina in organizacija s pogodbo. Ob koncu naj opozorimo, da s ta tu t pooblaščene organizacije p o trju je občinska skupščina. S trokovna služba, ki jo kot perm anentno vzpo­ stav lja novi zakon, bo vsekakor pom em ben dejavnik tudi p ri izdelavi regionalnega prostorskega p lana re ­ publike in regionalnih prostorskih p lanov za ožja območja. A T E L J E Z A A R H I T E K T U R O LJUBLJANA, CANKARJ EVA CESTA 5 III I Z D E L U J E : • načrte za šole, stanovanjske in industrijske zgradbe, • zdravstvene domove, k u ltu rne domove itd., • kakor tudi načrte za vzidano in drugo opremo. INFORMACIJE 83 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I leto Vlil 8-9 Serija : OBVESTILA AVGUST-SEPTEMBER 1967 I n f o r m a c i j a o d e j a v n o s t i in s t o r i t v a h Z R M K I Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij v L jub ljan i je usm erjen v aplikativno reševanje razi­ skovalnih nalog na vseh področjih gradbeništva in industrije gradbenega m ateriala. V organiziran ju in izvajan ju raziskovalnega dela v gradbeništvu SR Slovenije zavzem a Zavod vodilni položaj. Zavod je sam ostojna gospodarska ustanova in je dobro oprem ljen z m odernim i napravam i za p re ­ iskavo in testiran je vseh v rs t gradbenega m ateriala in konstrukcij. Zato se s svojim raziskovalnim delom udeležuje najvažnejših gradbenih akcij in del po vsej Jugoslaviji, še posebno p ri rekonstrukcijah in novih g radn jah za industrijo opeke, p ri postavjanju separacij za kam en, gramoz in pesek, p ri izgradnji m odernih cest, p ri p ro jek tiran ju in g radnji tovarn za nove gradbene m ateriale, p ri p reučevan ju in izvaja­ n ju term ičnih, akustičnih in hidroizolacij, p ri preiskavi kvalitete gradbenega m ateriala, p ri oprem i labora to ­ rijev v gradbenih podjetjih in n a gradbiščih. I. D E L O V N A P O D R O Č J A Raziskovalno delo Zavoda obsega naslednja pod­ ročja: — osnovne gradbene m ateria le (opeka, kamen, pe­ sek, veziva, beton, bitum en, azbest, cement, plastične mase); — jeklo (betonsko železo, žica za prednapeti be­ ton, žične vrvi, konstrukcijski elem enti); — nem etale (kompleksno reševanje problem atike azbesta in sljude, tehnološki problem i proizvodnje ša­ m ota); — les (proizvodi iz lesnih in rastlin sk ih odpadnih m aterialov, kot so iverne plošče, lahke gradbene p lo­ šče in tako dalje); — gradbene elem ente in konstrukcije (izdelava velik ih konstrukcijsk ih elem entov za sodobno izgrad­ njo stanovanj, razširjan je sortim enta osnovnih m ate­ rialov in izboljšanje njihove kvalitete); — preučevanje tehničnih, akustičnih in higienskih lastnosti (gradbenih m ateria lov in elem entov p ri iz­ g radn ji objektov); — preučevanje gradbenih strojev in gradbenih operacij (dviganje produktivnosti v gradbeništvu z uvajan jem sodobnih stro jev in pravilno organizacijo gradbenih procesov); — geomehaniko (preiskave nosilnosti tal, sondi­ ranje, konsolidacija, stabilizacija p ri izgradnji m oder­ n ih kom unikacij in cest). Zavod opravlja kom pletne preiskave in testiran je m aterialov in konstrukcij. Specialno pa obdeluje n a ­ slednja področja: — beton, betonska tehnologija, nem etali, geom e­ hanika, g radnja cest in izolacijski m ateriali, s tab ili­ zacija zemeljskih m aterialov, inženirska geologija, in- jek tiran je in sondažno v rtan je , stanovanjska izgrad­ nja, p refabrikacija elem entov, gradbena m ehanizacija, separacije, betonarne, tehnološki postopki, azbest in azbestni proizvodi, cem entno silikatna veziva, puco- lan i zračna in m avčna veziva, elek trofiltrsk i pepel, tehnologija in izkoriščanje, konstrukcije in modeli, seizmika, opekarstvo in d ruga keram ika (tehnologija, prefabrikacija), v ognju obstojni m ateria li in mase, m etalne konstrukcije, žične in akcesorije, m etali v gradbeništvu, an tikorozijska zaščita, s tru k tu ra m ate­ riala, rentgen, toplotne in zvočne izolacije in fizikalne m eritve, m eritve z izotopi, razv ijan je s tro jn ih kon­ strukcij za gradbeništvo. N a vseh navedenih področjih opravlja Zavod p re ­ iskave v svojih lab o ra to rijih in na terenu. II. V R S T E P R E I S K A V A. NARAVNI KAMEN Za preiskavo naravnega kam na je potrebno, da naročnik dostavi Z a­ vodu najm an j 3 grobo obdelane koc­ ke dimenzij 16 X 16 X 16 cm in 40 kg tolčenca z zrni 40 — 70 mm. V p r i­ m eru, da naročnik lahko sam izdela kocke dim enzij 5 X 5 X 5 cm oziro­ m a 7,07 X 7,07 X 7,07 cm, ki so po­ trebne za preiskavo kam na, pa m ora dostaviti Zavodu najm anj 15 kock dimenzij 5 X 5 X 5 cm in eno kocko 7,07 X 7,07 X 7,07 cm. Poleg dostave m ateria la je za p re ­ iskavo potrebno sporočiti najvažnej­ še podatke o kamnolomu. V prim eru, da gre za prvič p re ­ iskani kam nolom, ali v spornih p r i­ m erih, priporočam o, da vzorec od­ vzam e strokovno osebje Zavoda. Mehanske preiskave po JUS 1. Pripravljalna dela — žaganje kamna — brušenje kock za tlačno trd­ nost 2. Prostorninska teža, ugotovljena s hidrostatično tehtnico; iz vsa­ kega vzorca 3 preizkušanci 3. Specifična teža 4. Specifična teža, prostorninska teža, poroznost in gostota 5. Vpijanje vode — s kuhanjem ali namakanjem do popolne na­ sičenosti 6. Tlačna trdnost (po 5 kock) —- v suhem stanju — v namočenem stanju — po zmrzovanju 7. 25-kratno zmrzovanje pri tem­ peraturi —20° C 8. O brus (na 1 kocko) 9. O btolčenje v bobnu (tolčenec) 10. P ritisk na gramozno p last 11. K oeficient po M annheim u 12. K oeficient po Devalu 13. Ž ilavost po Föpplu 14. T rdo ta po Brinellu 15. Ž ilavost na kockah 16. E lastic ite tn i m odul na 3 preiz- kušancih — v suhem stan ju — v nam očenem stan ju — po zm rzovanju 17. D odatna izdelava treh prizem 5 X 5 X 15 cm — za m ehak kam en — za trd kam en 18. D odatna izdelava kock za p re­ iskavo udarca na rob — za m ehak kam en — za trd kam en G l i n e19. Upogibna trdnost na 3 prizm ah dimenzij 4 X 4 X 16 cm 20. N atezna trdnost na 3 preizku- šancih 21. Izdelava vzorcev za preiskavo natezne trdnosti — za m ehak kam en — za trd kam en 22. P reiskava žilavosti po Tretonu brez specifične teže (2 preiska­ vi) 23. Obdelava rezultatov, m nenje m poročilo 24. D iagram pritiska na gramozno plast Kem ijske preiskave Apnenec — kreda — dolomit — m agnezit 25. P rip rava vzorcev 26. Vlaga 27. Ž arilna izguba 28. Določitev S i0 2 29. Določitev AI2 O3 30. Določitev Fe2Os 31. Določitev CaO 32. Določitev MgO 33. Določitev SO3 34. Določitev CO_- 35. Določitev P Silikati (kremen, lapor, glinenci, sljuda, tufi, azbest) in korundi 36. P rip rav a vzorcev 37. Vlaga 38. Žarilna izguba 39. Razklop 40. Določitev S i0 2 41. Določitev AhOs 42. Določitev Fe20:s 43. Določitev S 0 3 44. Določitev CaO 45. Določitev MgO 46. Določitev alkalij Anhidrit — sadra 47. P rip rava vzorcev 48. Vlaga pri 45° C 49. K rista lna vezana veda 50. N etopljiv ostanek 51. Določitev S i0 2 52. Določitev AI2 O 3 53. Določitev Fe20.3 54. Določitev SO,s 55. Določitev CaO 56. Določitev MgO 57. Določitev C 0 2 58. A lkalij e — skupno 59. Izračun sestave M ineraloške preiskave (določitev m ineraloške sestave) 60. Apnenec, dolomit, m agnezit p ri­ p rava p repara ta 61. K rem en, opal, korund priprava p rep a ra ta 62. Glinenec, p rip rav a p repara ta 63. Sljuda, azbest 64. A nhidrit, m avec z izdelavo p re ­ para ta 65. G rafit z izdelavo p repara ta 66. R entgenska analiza — p rip ra ­ va vzorca in tolm ačenje — po D ebye-Scherrerju — s spektrogram om O pom ba: rentgenski posnetek, glej: »Rentgenologija« 67. D iferenčno-term ična analiza Petrografske raziskave 68. M egaskopski pregled 69. M ikroskopski pregled, obsega­ joč strukturo , teksturo, m in e­ ra ln i sestav in ime 70. Škodljive m aterije — netopljivi ostanek v HCL 1 : 2 71. B arvan je 72. Določanje zarjavelosti 73. Določanje »sončnih peg« 74. Odpornost proti atm osferilijam — na osnovi samo petrog raf- skih preiskav — na osnovi petrografsk ih p re ­ iskav in zm rzovanja — na osnovi petrografsk ih p re ­ iskav in zm rzovanja s k ri- stalizacijskim poizkusom 75. Določitev C 0 2 s kalcim etrom 76. P rip rav a p repara ta — karbonatov — silikatov 77. O blika zrn — po standardu 3 : 2 : 1 — po Foryju poprečno — po Foryju s k rivu ljo in od­ sto tk i 78. A lkalna reakcija — po Brocardu — po ASTM, C 289-57 T 79. K ristalizacijski preizkus po DIN 52111 80. P repustnost za pline po Ž agar­ ju 81. Polprepustnost 82. P rep u stn a poroznost po Ž agarju 83. P repustnost z vodo 84. B arvna obstojnost 85. K apilarno vzpenjanje do 7 cm 86. Tehnične karak teristike — za tehnični kam en — za okrasni kam en 87. S ejan je — suho — m okro 88. D oločanje litrske teže po IŽSG 2011 B. GROBA KERAMIKA, OPEKE, ODPORNE PROTI VROČINI, IN SUROVINE Vzorce m aterialov je dostaviti v Zavod z označbo želenih preiskav. P ri naročilu po možnosti označiti izvor proizvodov s čim n a tan čn e j­ šim opisom, datum om proizvodnje, datum om uporabe in nam em bnosti. P ri odvzem anju vzorcev za k em ij­ ske preiskave se odbere popreček 10 kosov proizvodov. P ripo roča­ mo, da se k odvzem anju vzorcev, posebno v spornih prim erih, pokliče strokovnjak Zavoda. Kemijske preiskave 89. P riprava vzorca 90. Tlačna trdnost (za vzorce g li­ ne) 91. Ž arilna izguba 92. Vlaga 93. Razklop 94. Določitev S i0 3 95. Določitev R 2 0 3 96. Določitev CaO 97. Določitev MgO 98. Določitev SO 3 99. Določitev FesOs 100. A lkalije (skupno) 101. Določitev FeO 102. Določitev CO2 103. Določitev TiOž 104. Določitev MnO 105. Vodotopni SO 3 106. K islinska obstojnost keram ičnih surovin 107. K ristalizacijski poizkus (lapor, opeka) 108. pH trdne snovi 109. Organske snovi v zemlji 110. Racionalna analiza 111. Izm enjalni kationi Petrografske preiskave 112. Petrografski pregled ostankov na sitih 113. D iferenčno-term ična analiza 114. Določitev CO2 s kalcim etrom 115. Rentgenska analiza — priprava vzorca in tolm ačenje — po D ebye-Scherrerju — s spektogram om Opomba: rentgenski posnetek, g le j: »Rentgenologija« 116. Posnetek krčen ja 117. M ikroskopski pregled 118. Trdnost kocke 2 cm 119. P repustnost za pline po Ž agar­ ju 120. P repustnost za vodo, določitev količnika K po D arcyju 121. Viskoznost na 5 točkah in p r i­ prava vzorca po M arshu 122. Določitev m ikrofrakcij — pod 0,002 mm — pod 0,02 m m 123. M ikrokem ijska reakcija — bencidinska — safram inska 124. T iksotropičnost s krivuljo 125. Določitev v rste gline po im bi- bom etrični m etodi 126. Določitev vrednosti po Enslinu (po dogovoru) 127. Določitev v rste bentonitne gline (po dogovoru) K eram ične preiskave 128. L inearno in kubično krčenje pri sušenju, 1 vzorec gline po 5 p a ­ ralelk 129. Testiranje 1 vzorca gline (2 paralelki) na občutljivost pri sušenju s p ripravo vzorca in določitvijo števila po P feffer- kornu (oblikovalnost) 130. Določitev Bigotove krivu lje (od­ visnost krčen ja od izgube vode) z določitvijo kritične točke K na 1 vzorcu 131. L inearno in kubično k rčen je pri žganju, 1 vzorec na 5 p a ra ­ lelkah 132. Določanje tališča stožca po JU S B.D.8.301/58 za p lastične k e r a ­ mične m ateria le in žgane izdel­ ke — do 1600« C — od 1630» C — 2000» C 133. P reiskave na term ične šoke po JUS B.D.8.306/58 za 1 vzorec s p ripravo preizkušancev — na celih opekah (3 p ara le l­ ke) — na valjih (3 paralelke) 134. Specifična teža po JU S B.D.8. 302/58 135. P rostom inska teža 136. V pijanje vode (2 paralelki) 137. Določitev poroznosti na 2 vzor­ cih 138. Določitev prepustnosti za vodo za 1 žgani vzorec (2 paralelk i) 139. Določitev žarilne izgube p ri isti tem peraturi 140. Analiza sondažnih vzorcev za vsak vloženi vzorec 141. M ikroskopski opis in p rip rav a 50 kg vzorca gline z oblikova­ njem m iniaturn ih kosov na la ­ boratorijsk i vakuum ski stiskal­ nici 142. Določitev zm avosti — s suhim sejanjem na sitih po DIN 1171 po želji naroč­ n ika (za m ateria le s fino zrnatostjo na 100 gr vzorcih, za m ateriale z grobo z m a - tostjo na 200—500 gr v zo r­ cih) — z m okrim sejanjem na sitih po DIN 1171 po želji n aro č­ n ika (1 vzorec gline ali p la ­ stične keram ične m ase 250 gr) 143. Analiza p lav ljen ja po H arkortu (1 vzorec) 144. Analiza sedim entacije po A n- dreasenu z določitvijo specifič­ ne teže, območje od 0,3 do 0,0003 m m na 1 vzorcu 145. Določitev vezne sposobnosti gli­ ne — natezna trdnost na osm icah za 1 preizkušanec — upogibna trdnost na preiz- kušancih paličaste oblike, 1 vzorec na 3 paralelkah 146. L ivna sposobnost glin, kaolinov in keram ičnih mas — ugotav ljan je optim alne koli­ čine elek tro lita (soda itd.) in vode za 1 vzorec — določitev viskoznosti za en vzorec na 2 paralelkah — določitev h itrosti vp ijan ja vode v m avčnih m odelih za 1 vzorec n a 2 paralelkah — določitev potrebne količine vode za oblikovanje k e r a ­ m ičnih izdelkov 147. Žganje v peči »Elcalor« za 1 u ro obratovanja 148. Žganje v m ali elektro peči na silitne palice za 1 uro obrato­ vanja 149. Laboratorijsko m letje — porcelanski m lin za 1 uro m letja — lončni m lin za 1 uro m letja — kolesni drobilnik za 1 uro m letja 150. Oblikovanje preizkušancev z la ­ boratorijsko vakuum sko sti­ skalnico O p e k a i n v o t l a k i Mehanske preiskave po JUS B.D.1011-57 151. Oblika in dim enzije na 10 ope- sih 152. Teža in prostom inska teža na 10 opekah 153. Izkrivljenost 154. Okrušenost 155. Vpijanje vode z nam akanjem do popolne nasičenosti 156. Vpijanje vode po 48-urnem n a ­ m akanju 157. Zmrzovanje, 15-k ra t p ri tem pe­ ra tu ri —20» C 158. Tlačna trdnost na 5 opekah 159. Upogibna trdnost na 5 opekah 160. Izločanje apna 161. Izločanje soli 162. V pijanje vode s kuhanjem 163. Tlačna trdnost, ugotovljena na celih opekah 164. Vsrkljivost 165. Votlavost 166. Vlaga opeke Petrografske preiskave (analiza) 167. Megaskopski pregled 168. Mikroskopski pregled 169. D iferenčno-term ična analiza 170. P repustnost za p line s p rip ra­ vo vzorca 171. Prepustnost za vodo s pripravo vzorca S t r e š n i k i Mehanske preiskave po JUS B.D.1010-57 172. Oblika in dim enzije na 10 ko­ m adih 173. Teža 174. Izkriv ljenost površine 175. Izkrivljenost robu 176. Okrušenost 177. V pijanje vode z nam akanjem do popolne nasičenosti 178. V pijanje vode po 48-urnem n a­ m akanju 179. Zmrzovanje, 15-krat p ri tem pe­ ra tu ri —20° C 180. Nosilnost na upogib 181. Odpornost pro ti udarcu 182. Vodotesnost 183. Izločanje apna 184. Izločanje soli 185. Količina topljivih soli 186. Vsebina topljivih sulfatov (iz­ ražen ih kot S 0 3) 187. P repustnost za pline 188. P reiskave obložnih plošč, t la ­ kovcev, drenažnih cevi, fajanse itd. opravim o po dogovoru, ko­ likor gre za določanje osnovnih fizikalnih in kem ijskih p o d a t­ kov. O p e k e , o d p o r n e p r o t i v r o č i n i Mehanske preiskave, glej »Opeka in votlaki« Petrografske preiskave 189. P rip rav a p repara ta 190. M ikroskopski sestav 191. P repustnost za pline — prip rava vzorca — m eritev 3 paralelk 192. R entgenska analiza — prip rava vzorca in tolm ačenje — po D ebye-Scherrerju — s spektrogram om Opomba: rentgenski posnetek, glej: »Rentgenologija« T e h n o l o š k i p r o b l e m i 193. P ro jek tiran je novih gradenj in rekonstrukcij opekarn te r po ­ sam eznih objektov (strojnice, sušilnice, transport) 194. U m erjan je in puščanje v po­ gon produkcijsk ih faz in n a ­ p rav 195. K onzultacije in m eritve posa­ m eznih faz tehnoloških postop­ kov n a obratih 196. Š tud ije novih tehnoloških po­ stopkov za izboljšanje kvalite te proizvodov in racionalizacijo Opomba: preiskave po pogod­ bah. I n d u s t r i j s k e p r e i s k a v e g l i n 197. U gotavljanje uporabne v re d ­ nosti glin 198. U vajan je proizvodnje novih gli­ nenih izdelkov Opomba: preiskave po pogod­ bah. C. ANORGANSKA VEZIVA A p n o ( ž g a n o , g a š e n o , h i d r a t i z i r a n o ) Mehansko fizikalne preiskave 199. G ašenje v h id ra t 200. G ašenje v p rah 201. Izdatnost 202. K oličina in ugotav ljan je od­ sto tka negašenih sestavin 203. Drobnost m le tja na sitih 1,2, 0,6, 0,2 in 0,09 204. P rostorninska teža v rahlo n a ­ sutem in trdo zbitem stan ju 205. S talnost prostorn ine na 10 ko­ lačih 206. Tlačna in upogibna trdnost s pripravo 207. Vodoapneni fak to r 208. H itrost gašenja 209. Term oaktivnost 210. P lastičnost po Em leyu 211. Zadrževanje vode 212. G robozrnata titrac ija 213'. Specifična teža 214. Sedim entacija po ASTM 215. Z rnavost po A ndreasenu 216. Volum enska teža Kemijske preiskave 217. P rip rava vzorca 218. Vlaga 219. Zarilna izguba 220. Določitev SiCh 221. Določitev AI2 O3 222. Določitev Fe»03 223. Določitev CaO 224. Določitev MgO 225. Določitev S 0 3 226. Določitev CO2 227. Določitev sulfidnega S 228. N etopljivi ostanek 229. Določitev P 230. Izračunavanje sestave 231. M ikroskopski pregled M a v e c i n a n h i d r i t n o v e z i v o Mehanske preiskave po JUS B.C.1030/56 232. P rostorninska teža v rahlo n a ­ sutem in trdo zbitem stanju 233. Specifična teža 234. D robnost m le tja n a sitih 0,2 in 0,75 235. V ezanje tj. določitev količine vode, potrebne za m ešanje, do­ ba plastičnosti in vezanja 236. T rdnost s p rip ravo vzorca za 2 term ina Kemijske preiskave 237. P rip rav a vzorcev 238. Določitev v lage p ri 45° C 239. K ristalna vezana voda 240. N etopljiv ostanek 241. Določitev AI2 O3 242. Določitev Fe2C>3 243. Določitev CaO 244. Določitev MgO 245. Določitev SO 3 246. Določitev C 0 2 247. Izračun sestava Petrografske preiskave 248. M ikroskopski pregled 249. D iferenčno-term ična analiza M a g n e z i j e v o k s i d — m a g n e z i t Kemijske preiskave 250. P rip rav a vzorcev 251. Vlaga 252. Ž arilna izguba 253. N etopljivi ostanek 254. Določitev S i0 2 255. Določitev AI2 O 3 256. D oločitev Fe20 3 257. Določitev CaO 258. Določitev MgO 259. Določitev S 0 3 Petrografske preiskave 260. M ikroskopski pregled 261. D iferenčno-term ična analiza C. HIDRAVLIČNA VEZIVA H i d r a v l i č n o a p n o Mehanske preiskave 262. Količina in ugotavljanje o d ­ sto tka negašenih sestavin 263. D robnost m letja na sitih 1.2, 0.6, 0.2, 0.09 264. P rostorn inska teža v rahlo n a ­ su tem in trdo zbitem stan ju 265. S talnost prostornine na 10 ko­ lačih 266. Upogibna in tlačna trdnost s p rip ravo vzorcev Kemijske preiskave 267. P rip rav a vzorcev 268. V laga 269. Ž arilna izguba 270. N etopljivi ostanek 271. Določitev SiO» 272. Določitev A120 3 273. Določitev Fe20 3 274. Določitev CaO 275. Določitev MgO 276. Določitev SO 3 277. Določitev CO2 278. D oločitev sulfidnega S 279. D oločitev P Petrografske preiskave 280. D iferenčno-term ična analiza 281. R entgenska analiza, p rip rav a vzorca in tolm ačenje — po D ebye-Scherrerju — s spektogram om Opomba: rentgenski posnetek, g le j: »RENTGENOLOGIJA« C e m e n t i Mehansko fizikalne preiskave po JUS B.C.1010/54 282. Prostorninska teža v rahlo n a ­ sutem in trdo zbitem stanju 283. Specifična teža 284. Specifična površina po B lainu 285. Drobnost m le tja na sitih 0.2 in 0.09 mm 286. Vezanje — določitev norm ne konsisten­ ce — začetek in konec vezanja 287. S talnost prostornine — s kolači — po Le C hätelieru 288. Trdnost cem enta v plastični konsistenci — upogibna in tlačna trdnost s pripravo vzorcev 289. Trdnost cem enta v zemeljsko vlažni konsistenci — natezna in tlačna trdnost s pripravo vzorcev po starih predpisih 290. Norm na konsistenca normne m alte na v ibracijsk i mizi 291. Odpornost p ro ti koroziji — m erjenje sprem em be tež — m erjenje sprem em be E mo­ dula 292. M erjenje linearn ih deformacij cementa — m erjenje na 3 vzorcih s pripravo vzorcev (4 m eritve) 293. T rdnost cem enta po avtoklavi- ran ju — m erjenje deform acij cemen­ ta, na 3 preizkušancih Fizikalno-kemijske preiskave 294. Določitev h id ratacijske toplote po 3, 7 in 28 dneh 295. G ranulom etrični sestav cemen­ ta —- s fluom etriranjem — s fluom etriran jem in m ikro­ skopijo — po B lainu 296. Določevanje poroznosti klin- kerjev in podobnih m aterialov z živosrebrnim porozim etrom 297. A vtoklaviranje 298. K onstitucija cem enta (izračun po Bogueu) (N ad a ljev an je p rihodnjič) izolirka IZOLIRKA, LJUBLJANA-MOSTE, TEL.: 316 852, 313 557 Proizvaja materiale | za hidroizolacijo: bitumensko strešno lepenko (papir), Ibito-bitumensko raztopino, bitumensko maso za temelje in strehe, bitumensko pasto za strehe, bitumenski kit | Za gradnjo cest: bitumensko emulzijo, razni bitumen, bitumensko maso za stike (razpoke) | Proti koroziji: Ibitol lake, bitumenske paste za avtomobile j Za termo-akustične izolacije: mineralna vlakna, Sty­ ropor, Stramit | Za električne izolacije: izbirne Bergmann cevi, bitumensko maso za kable Zavod U l O za projektiranje 3z au L J U B L J A N A , Č RN UČE 197 urbanizem in ekonomiko f M ter urejanje I mestnih zemljišč < proizvaja vse vrste Z kvalitetnih opečnih izdelkov, In vest b iro e c < * u med njimi KOPER tudi novi zidak POTRESNIK Trg revolucije 12 Žiro ra£un: NB Koper 514-3-133 Tel.: 21 930, 21 939, 21 438 / ao Priporočamo se cenjenim graditeljem! JELOVICA, lesna industrija Škofja Loka, izdeluje montaž­ ne hiše različnih velikosti, od najmanjših weekend hišic do večjih stanovanjskih hiš, in jih izvaža v Italijo, Švico in Nemčijo. Poleg tega izdeluje še montažne fasadne elemente, okna, vrata, furnirje vseh vrst, lahke gradbene plošče in lignofol. Zahtevajte pod­ robnejše informacije in pros­ pekte v komerciali podjetja! Jelovica Telefon: h. c. 85336, 85 337 85337, 85338, 85339