Kamniški ObČAN Št. 13 50. leto Kamnik, 8. julij 2011 KOLESARSKI PRAZNIK V KAMNIKU Kamnik je bil minuli konec tedna prizorišče gorskega in cestnega kolesarjenja ter triatlona. V sklopu tridnevnih dogajanj pod skupnim imenom Kam-sport 2011 pa so organizatorji športnim prireditvam dodali tudi ščepec zabave s koncerti skupin Soul Fingers, Slon in sadež in Fešta band. Sobota je bila v znamenju gorskih kolesarjev. 14. Kamniški kros 2011, nad katerim bedi kamniški Cal-cit Bike Team, je kot ena najpomembnejših gorsko-kolesarskih prireditev v Sloveniji štela za slovenski pokal, Pokal Alpe Adria, prvič pa je uvrščena tudi na koledar mednarodne kolesarske zveze UCI. Večje število gledalcev je v mesto privabila atraktivna odprta tekma v šprintu po sistemu izpadanja (na sliki). V nedeljo pa je 5. Maraton Alpe Scott, eden najatraktivnejših kolesarskih maratonov pri nas, na štart v Kamnik (na sliki desno) privabil 693 kolesarjev in kolesark, ki so se spopadli s 130 kilometrsko potjo z 2000 metri višinske razlike, ki jih je vodila čez tri alpske prelaze: Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec. Reportaža o Kamsportu 2011 - kolesarskih dogajanjih in triatlonu na 8. in 9. strani. Vsi županovi možje in žene ... Gas'lc' PGD Zgornj' Tuh'nj praznova|i Gasilstvo v Tuhinju že sto let kroji življenje Po pogovoru z županom občine Kamnik Marjanom ©arcem v prejšnji številki Kamniškega Občana smo potrkali na vrata dveh oddelkov občinske uprave. Obiskali smo mag. Matjaža Sršo, vodjo oddelka za gospodarske javne službe, in Majo Hauptman, vodjo oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve. V pogovorih predstavljata svoje poglede in rešitve problemov, ki se nas najbolj dotikajo v vsakodnevnem življenju. Upamo, da bodo njuni predlogi rešili kar največ konkretnih primerov in se bo v Občini Kamnik v bližnji prihodnosti vzpostavilo ravnovesje med željami, nameni in dejansko situacijo. V naslednjih številkah Kamniškega Občana boste lahko prebrali pogovore tudi z drugimi vodji oddelkov občinske uprave. Več na 2. strani. Dragi bralci, pred vami je predpocitniska številka Kamniškega občana. Tudi ustvarjalci vašega zvestega informativnega sopotnika si moramo malce oddahniti, da se bomo z novimi močmi in svežimi idejami lotili ustvarjanja aktualnih in zanimivih vsebin po vaši meri. Avgustovska številka bo med vami v petek, 26. avgusta. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 19. avgusta, zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 24. avgusta, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net Aktualno številko Kamniškega občana lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si ali tam pobrskate po arhivskih številkah. V letošnjem letu mineva 100 let, odkar je v Zgornjem Tuhinju pričelo biti hrabro in veliko gasilsko srce. Z željo pomagati sočloveku, z obilico volje, truda in požrtvovalnosti so krajani v decembru 1911 ustanovili gasilsko društvo. Vztrajno in pogumno, predano in srčno so tuhinjski gasilci s svojim prostovoljnim delom, nesebično pomočjo solnad pričakovanji«, saj se zavzema za učinkovitost dela, potrebe občanov, usmeritve k rezultatom, inovativnost in uspešnost občinske uprave. Občina ni okorna in neprilagodljiva institucija Vodja oddelka za premoženjskopravne in splošne zadeve Maja Hauptman, podsekretarka: »Ob svojem delu se vsakodnevno srečujem Z vse več okoljsko visoko osveščenimi občani, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo.« Oddelek za premoženjsko-pravne in splošne zadeve opravlja naloge na področju urejanja premozenjsko-pravnih in splošnih zadev, skrbi za reševanje stanovanjske problematike obËanov, upravno poslovanje in informatizacijo občinske uprave ter opravlja nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov, mirujočim prometom in izvaja druge naloge s področja občinske komunalno-redarske službe. Katere so vaše prioritete v občini Kamnik, ki ste si jih zadala kot vodja Oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve? Moja prva prioriteta seveda je in tudi mora biti zagotavljanje zakonitosti dela občinske uprave. To nujno pomeni tudi ažurno spremljanje veljavne zakonodaje. Seveda brez dostopnosti službe občanom ne gre. S sodelavci se trudimo, da smo v čim večji meri dosegljivi oz. dostopni. Ne želimo občanom dajati vtisa, da je občina okorna in neprilagodljiva institucija, ki ji je malo mar za posameznega občana. Res je - problemi so številni in raznovrstni. Vseh ne moremo rešiti, se pa trudimo, da jih rešimo čim več - seveda v skladu z veljavno zakonodajo in proračunskimi možnostmi. Konkretnih prioritet z delovnega področja oddelka, ki ga vodim, je več: vsekakor intenzivno delamo na formalno-pravni ureditvi lastništva na stvarnem premoženju občine (tako na premoženju, ki je že v lasti občine, kot tudi na premoženju, ki ga je občina v skladu z veljavno zakonodajo dolžna pridobiti v svojo last). Intenzivno, predvsem pa z veliko mero človečnosti in individualnega pristopa, je potrebno urejati stanovanjsko področje. Kar zadeva nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov, pa sem zagovornik ideje, da se veliko več naredi s preventivo kot pa s kaznovanjem. Zato se slednjega poslužujemo le v primerih, ko opozorilo ne doseže svojega namena. Katere so najpogostejše težave občank in občanov, s katerimi se obračajo na Oddelek za premoženjsko-pravne in splošne zadeve? Kako jih rešujete? Zadeve, v katerih se občani obračajo na nas, so raznovrstne. Dejstvo je, da je zelo veliko cest na območju občine Kamnik še v zasebni lasti in te pogosto niso odmerjene. Še zlasti v zadnjem času, ko so občani s strani pristojne geodetske uprave prejeli poskusni icauDinisiii Občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejac, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 16.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med obcino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 7. 7. 2011. izračun vrednosti nepremičnin, se obračajo na občinsko upravo z zahtevo, da se dejansko stanje tudi formalno-pravno uredi. Ker gre za obsežno problematiko, katere reševanje zahteva tudi ogromna proračunska sredstva, se Oddelek za premoženjsko-pra-vne in splošne zadeve različno loteva reševanja. Nekateri lastniki so pripravljeni svoja zemljišča odstopiti brezplačno. V takšnem primeru se pogodba pripravi nemudoma; prav tako formalno-pra-vna ureditev v Zemljiški knjigi. V primeru, da je lastnik zemljišče sicer pripravljen brezplačno odstopiti, vendar ga je predhodno potrebno odmeriti, se pripravi predpogodba, s katero se lastnik zaveže, da bo zemljišče brezplačno prenesel na občino v zameno za to, da občina na svoje stroške naroči oz. izvede parcelacijo. Tudi tovrstni primeri se rešujejo prednostno. V primeru, da želijo lastniki svoje zemljišče, po katerem poteka cesta, občini odsvojiti odplačno, pa se takšna zahteva rešuje (glede na že omenjeno omejitev finančnih sredstev v proračunu) glede na vrstni red prispele vloge, potrebnost parcelacije, pomembnost lokacije, možnost dogovora glede višine kupnine, itd. V delokrog oddelka sodi tudi stanovanjsko področje, zato se občani pogosto obračajo na nas s prošnjo po rešitvi ali pomoči pri reševanju njihovih stanovanjskih problemov. Tudi tu je, žal, največji problem omejitev finančnih sredstev v proračunu. Občina Kamnik je sicer v skladu z veljavno zakonodajo lastnica 155 neprofitnih stanovanj, vendar je teh bistveno manj kot je prosilcev oz. občanov, ki so za pridobitev takšnih stanovanj zainteresirani. Deloma to pomanjkanje saniramo z odločbami o subvencioniranju tržne oz. neprofitne najemnine, za katero lahko pod pogoji, določenimi z veljavnimi predpisi, zaprosijo občani, ki sami ne zmorejo plačevati najemnine za stanovanje, katerega najemniki so. Te odločbe so sicer za občane najbrž več kot dobrodošle, v večini primerov pa seveda ne morejo rešiti finančne situacije posameznega prosilca. Glede funkcionalnih oz. pripadajočih zemljišč k večstanovanjskim objektom je potrebno omeniti, da Občina Kamnik oz. pristojen Oddelek za urejanje prostora že pripravlja osnutek akta, ki bo določil osnovne pogoje in izhodišča za določitev površine ter poznejše formalno-pravne ureditve lastništva. Gre za zahtevnejše besedilo, pri pripravi katerega bo potrebno upoštevati že izvedene oz. predvidene komunalne vode, dostopne in intervencijske poti, skupna parkirišča, formalno-pravno varstvo zelenic,... Po uveljavitvi omenjenega akta bo predvidoma potrebno z etažnimi lastniki enega ali več večstanovanjskih objektov skleniti ustrezno pogodbo. Zadnje čase v javnosti posebej odmeva merjenje hitrosti s stacionarnim radarjem. Kaj lahko poveste o tem? Občinska uprava skupaj z usposobljeno organizacijo dvakrat mesečno izvaja merjenje hitrosti s stacionarnim radarjem z namenom preventivnega delovanja in umirjanja prometa. Občina Kamnik želi v največji možni meri prispevati k čim večji prometni varnosti najšibkejših oz. najbolj ogroženih udeležencev v prometu. Nikakor ni cilj izvajanja meritev napolnitev občinskega proračuna, zaradi česar je bila namera o izvajanju meritev tudi vnaprej objavljena na spletu ter v drugih sredstvih javnega obveščanja. Moram poudariti, da je akcija po našem mnenju več kot uspešna, saj iz meseca v mesec ugotavljamo, da je kršiteljev čedalje manj oz. so vozniki čedalje bolj osveščeni. Tako je bilo npr. v marcu, ko smo z akcijo začeli, na podlagi ene izvedene meritve izrečenih cca. 140 opozoril in 40 glob, v juniju pa je bilo na osnovi ene izvedene meritve izrečenih cca. 25 opozoril in 30 glob. Na kakšen način poteka dodeljevanje posojil mladim družinam v občini Kamnik? Se je trend priseljevanja mladih družin v našo občino ustalil? Dodeljevanje posojil poteka na osnovi javnega razpisa, ki ga praviloma vsako leto objavi Občina Kamnik. Za letošnje leto je bil razpis že objavljen in v juniju tudi zaključen. Ne gre pa spregledati dejstva, da kakšnega posebnega zanimanja za takšna posojila v zadnjem obdobju ni zaznati. Tako je v letošnjem letu na razpis prispela ena sama vloga, zaradi česar se postavlja vprašanje o smiselnosti razpisa s takšno vsebino - oz. z drugimi besedami: v prihodnjem letu bo potrebno razpisne pogoje po mojem mnenju vsaj nekoliko spremeniti. Kje in kako vidite možnosti za ureditev starega mestnega jedra? Ali lastniki hiš v središču mesta in na ©utni dejansko koristijo pravico za pridobitev finančnih sredstev za obnovo fasad, strešne kritine in stavbnega pohištva na spomeniško zaščitenih stanovanjih ali stanovanjskih stavbah v občini Kamnik? Vsekakor je staro mestno jedro območje, ki ga je zaradi njegovih številnih pozitivnih lastnosti vredno še posebej pozorno obravnavati, pri tem pa ne dopustiti, da mu ta posebna pozornost >ne da dihati«. Občina po mojem mnenju največ lahko naredi s primernimi predpisi, ki bi posredno ta prostor zaščitili, a hkrati pospešili razvoj, mu morda dali nekatere nove dimenzije, nov zagon. Seveda je predpis lažje napisati, kot pa ga utemeljiti in pravilno izvajati. Zato sem zagovornica ideje, da je takšne predpise, ki tako pomembno posegajo v življenje občanov, potrebno pisati na osnovi predhodno izvedenih študij, morda tudi delavnic, na katerih bi sodelovali strokovnjaki in zainteresirana javnost in na katerih bi se »izkristalizirale« najboljše ideje, ki bi jih šele nato prelili v predpis. Brez dvoma k možnosti za ureditev starega mestnega jedra prispevajo tudi razni razpisi, ki jih v skladu s proračunskimi možnostmi zagotavlja občina. Razpis, ki ga omenjate, občani seveda poznajo in se nanj tudi prijavljajo. Občina Kamnik upravičencem sofinancira obnove spomeniško zaščitenih objektov, če dela izvedejo skladno s pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj. Lani je bilo na voljo 22.000 evrov proračunskih sredstev in prav vsa smo v skladu z razpisnimi pogoji tudi razdelili. Letos bo razpis objavljen v drugi polovici leta, na voljo pa bo enak znesek. Ali bodo inšpektorji in komunalna redarska služba dejansko stali za vsakim smetnjakom in pregledovali vsebino odvrženih vrečk? Kdo v občini Kamnik lahko napiše globo in kazen, če občan nepravilno sortira odpadke - po novem predpisu tudi biološke odpadke? Nadzorna služba prekrškovnega organa Občine Kamnik je v letošnjem letu že izvedla dve skupni akciji s podjetjem Publicus, izvajalcem javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Kamnik, in sicer z namenom ugotavljanja pravilnega ločevanja komunalnih odpadkov, posebno še na ekoloških otokih. Nadzori tako na ekoloških otokih, v območjih večstanovanjskih enot, kot tudi pri individualnih uporabnikih, se bodo izvajali tudi v prihodnje. Tudi izvajalec javne službe ob samem prevzemu odpadkov preverja pravilnost odlaganja, morebitne kršitelje s pisnim opozorilom opozori na nepravilnost, v primeru ponavljajočih se nepravilnosti pa o tem obvesti tudi nadzorno službo. Da kar naravnost odgovorim na vaše vprašanje: izvrševanje Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kamnik je v pristojnosti pristojne nadzorne službe občine. Omenjeni predpis izrecno predvideva tudi izrek sankcije. Do danes globa v zvezi z nepravilnim odlaganjem odpadkov še ni bila izrečena, saj tako koncesionar kot tudi občina deluje v prvi vrsti preventivno - torej z opozarjanjem, osveščanjem,... Je pa res, da je stanje na tem področju dokaj neurejeno in dejstvo je, da včasih le opozorila ne zadostujejo. Zato bo v prihodnje potrebno bistveno aktivneje izvajati tudi nadzor na tem področju. Konec koncev gre za področje, kjer prav vsakdo s svojim ravnanjem lahko naredi nekaj dobrega. In lahko zagotovim, da se ob svojem delu vsakodnevno srečujem z vse več okoljsko in tudi sicer visoko osveščenimi občani, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. OBVESTILO Investitor, Odvetniška družba Grčar, obvešča, da bo zaradi izvedbe prenove zunanjščine zgradbe na podlagi dovoljenja Občine Kamnik št. 371-0041/2011-6/3 (2) z dne 28.6.201 1 izvedena popolna zapora javne poti Zaprice (cesta od Kolodvorske 18 do Šutne - ob objektu Šutna 52) v času od 15.7. do 30.7.2011 ter popolna zapora pločnika v dolžini objekta Šutna 52 v času od 15.7. do 15.8.2011. Gasilci PGD Zg. Tuhinj ob 100-letnici društva. Foto: Vido Repanšek ^ ' m/.:. Gasilstvo v Tuhinju že sto let kroji življenje V letošnjem letu mineva 100 let, odkar je v Zgornjem Tuhinju pričelo biti hrabro in veliko gasilsko srce. Z željo pomagati sočloveku, z obilico volje, truda in požrtvovalnosti so krajani v decembru 1911 ustanovili gasilsko društvo. Vztrajno in pogumno, predano in srčno so tuhinjski gasilci s svojim prostovoljnim delom, nesebično pomočjo sokrajanom in drugim v nesreči ter s pisanjem zgodovine gasilskega društva in gasilstva v Zgornjem Tuhinju nadaljevali vse do današnjih dni. Na zadnjo pomladno soboto, 17. junija, so svečano obeležili okrogel in visok mejnik, ki pomembno zaokrožuje obdobje in delo več generacij tuhinjskih gasilcev. PGD Zgornji Tuhinj je ob svojem visokem jubileju pripravilo veliko gasilsko parado, ki se je v taktih godbe Lukovica vila po domačem kraju. Svečano so v njej plapolali prapori gasilskih društev, strumno so korakali gasilci, ponosno so se predstavljala gasilska vozila. V paradi je sodelovalo preko 100 gasilcev iz GZ Kamnik in GZ Komenda, manjkala ni mladina in ne veterani s staro ročno brizgalno iz Tuhinja. Ne le s parado, tudi z obnovo gasilskega doma, so tuhinjski gasilci pospremili svoj okrogli praznik. Po odprtju in blagoslovu obnovljenega gasilskega doma, tuhinjski gasilci so obnovili tudi kip sv. Florjana, je sledila osrednja slovesnost na športnem igrišču. Praznovanja se je udeležilo veliko krajanov in drugih obiskovalcev, med njimi tudi visoki gostje, in sicer namestnik poveljnika GZS Jože Berlec, župan občine Kamnik Marjan Šarec, namestnica poveljnika CZ za ljubljansko območje Elza Majcen, poveljnik CZ Kamnik Matjaž Srša, predsednik GZ Kamnik Marjan Semprimožnik, poveljnik GZ Kamnik Janez Repanšek ter častni poveljnik GZ Kamnik in častni občan občine Kamnik Jože Berlec st. Predsednik PGD Zgornji Tuhinj Matjaž Bajde je ob tej priložnosti strnil nekaj misli o društvu, njegovem delovanju in vpetosti v kraj: »Na vsak način gasilstvo kroji naše življenje, saj gasilsko društvo s številnimi aktivnimi člani in članicami diha in živi s krajem. Elana za delo nam ne manjka, kar pričajo številne uspešno opravljene nalo- ge, ki smo si jih zadali. Zmoremo le skupaj in le na ta način smo uspešno zakorakali tudi v stoto leto delovanja društva. Tako, kot so pomembni trdni temelji stavbe, so pomembni tudi trdni temelji društva, ki so jih člani skozi vseh 100 let dograjevali, negovali in skrbno čuvali. 100 let delovanja je okrogel mejnik, ki pomembno zaokrožuje obdobje in delo več generacij gasilcev, ki so bili predani gasilstvu v Zg. Tuhinju. Pri svojem delu so se srečevali tako z lepimi, kot tudi težkimi trenutki. A vendar, bili so močni, vztrajni, pogumni. Radi in z veseljem danes nadaljujemo njihovo plemenito delo z željo po novih in novih pridobitvah in uspehih. Ker gre tok življenja in razvoj tehnike hitro naprej, se z njim pojavljajo tudi nove pridobitve in seveda tudi nevarnosti. Temu gasilci danes namenjamo posebno pozornost. Razvojna in ustvarjalna pot društva se kaže na izobraževalnem in tekmovalnem področju. V svoje vrste vključujemo mlade gasilce, velika večina gasilcev se nadalje izobražuje, saj se zavedamo, da je prav delo na operativnem področju nenehno podvrženo izobraževanju in usposabljanju, zato bodo naše sile tudi v naprej prvenstveno usmerjene k temu. Posodobljen vozni park, na kar smo še posebej ponosni, nam ob usposobljenosti omogoča, da svoje delo opravimo kvalitetno in strokovno, predvsem pa nam skrajša pot do vseh, ki potrebujejo našo pomoč.« Svoj govor je predsednik PGD Zg. Tuhinj zaključil z zahvalami vsem, ki so in še danes pomagajo društvu ter z obljubo kra anom in širši družbi po dobrem sodelovanju ter pomoči ob nesreči in stiski tudi v prihodnje. Po besedah visokih gostov, ki so izrekali čestitke gasilcem PGD Zg. Tuhinj za njihov jubilej in pohvale za učinkovito ter dobro delo, je bil predstavljen kratek pogled v 100-letno zgodovino gasilstva v Tuhinju. Prav vseh 100 let so namreč v besedi in sliki tuhinjski gasilci oz. avtorici Mateja Slapnik in Ivanka Bajde ob tej priložnosti strnili v društveno kroniko. Ta se po uvodnih nagovorih ozre k splošni zgodovini kraja Zgornji Tuhinj in na kratko oriše javno gasilsko službo v Sloveniji. V osrednjem delu sledi kronološki pregled delovanja društva, posebno poglavje je namenjeno geografsko-operativne-mu položaju društva. S tabelami je predstavjen pogled v statusno in izobrazbeno strukturo članstva, pregled prejemnikov priznanj in odlikovanj, pregled glavnih funkcij v 100 letih. Posebej zanimivo je poglavje »Pogled skozi čas«, ki predstavi uporabljene žige v 100-letni zgodovini društva, vse uradne nazive društva, prapore, vozila. Svoje poglavje ima tudi gasilski podmladek. Gasilci PGD Zg. Tuhinj so poskrbeli še za videoreportažo arhivskih posnetkov glavnih dogodkov, ki so zaznamovali društvo, pripravil pa jih je Vojko Tonin. Po osrednji slovesnosti, v kateri so v kulturnem programu nastopili tudi mladi gasilci z gasilsko igrico ter mešani pevski zbor iz Zg. Tuhinja, so gasilski veterani prikazali gasilsko vajo s staro ročno brizgalno iz leta 1912. Sledila je gasilska veselica. Tuhinjski gasilci so s prireditvijo prikazali utrip društva, ki je vsekakor vreden pohvale, kraju v ponos in vzor. Društvo, ki deluje v slogu gesla V službi ljudstva - na pomoč!, je bilo že od nekdaj zelo dejavno in z zaščito sv. Florjana z gasilskega stolpa in spodbudo sv. Vida s hriba nad vasjo naj tako nadaljuje tudi v prihodnje. Položen temeljni kamen nove tovarne Calcit Lika d.o.o. v Gospiću Predsednik slovenske vlade Borut Pahor, predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor in direktor kamniškega Calcita Matevž Kirn so 8. junija v Gospiću slovesno položili temeljni kamen za nov proizvodni obrat Calcita oziroma Calcit Lika d.o.o. Gre za hčerinsko družbo matičnega podjetja Calcit d.o.o iz Kamnika, ki zaposluje 23 ljudi, vodi jo direktor Gregor Šmitek. »Sedež in proizvodni obrat Calcit Lika d.o.o. so trenutno v Lickem Lešču, a ta lokacija ni primerna za razvoj podjetja, predvsem zaradi oddaljenosti od kamnoloma. Zaradi povečanja kapacitet v zadnjih nekaj letih smo vložili finančna sredstva v obnovo in avtomatizacijo proizvodnje, a so kapacitete že sedaj zapolnjene. Primerno novo lokacijo za ločevanje, mletje in transport rude smo našli v bližini železniške postaje v mestu Gospić. Lokacija v industrijskem delu Gospića je primerna za izgradnjo pralnice, obrata za mletje in celotni transport rude«, je v svojem govoru povedal direktor kamniškega Calcita Matevž Kirn in dodal, da bo v novi tovarni, ki naj bi bila po pričakovanjih zgrajena konec leta 2012, na novo zaposlenih 35 ljudi. Calcitova investicija, vredna 15 milijonov evrov, naj bi prispevala tudi h krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. Premier Borut Pahor je ob tem dogodku izpostavil, da se v Sloveniji prvič po dveh letih in pol povečuje klima gospodarskega optimizma, Kosorjeva pa je ocenila, da so gospodarski odnosi med državama vse boljši in povabila slovensko gospodarstvo k naložbam na Hrvaškem. Podjetje Calcit s proizvodnjo z lastnim kamnolomom v Stahovici je poznano v Sloveniji in Evropi kot eden vodilnih proizvajalcev kalcijevih karbonatnih polnil, granulatov in peskov, ki so nepogrešljiva sestavina v številnih industrijah in gradbeništvu. Njihovi izdelki so sestavni del barv, papirja, umetnih mas, stekla, fasad, tlakov, cest, ipd., njihova kakovost pa omogoča, da Calcit utrjuje svojo pozicijo na sicer zelo zahtevnem tržišču. K temu prav gotovo prispevajo tudi prave poslovne odločitve, prodor na nove trge in vlaganje v razvoj. SAŠA MEJAČ Foto: Aljoša Rebolj 100 let delovanja PGD Zg. Tuhinj so gasilci obeležili s slavnostno gasilsko parado. V njej je sodelovalo preko 100 gasilcev iz GZ Kamnik in GZ Komenda. Foto: Damjan Purgar ANA DESETNICA PO KAMNIŠKO Minuli petek in soboto so se na kamniških ulicah ponovno predstavili domači in tuji uličniki, cestni umetniki, ki ustvarjajo predstave na prostem. Odlično prizorišče pred cerkvijo Marijinega vnebovzetja je na koncu dalo zavetje in senco tudi odličnima belgijskima uličnikoma, sicer članoma enega najvplivnejših evropskih uličnih gledališč The Primitives. Še bolj pomembno je, da je nastopila tudi večina mladih slovenskih uličnikov, ki se kali na ŠUGLI, Šoli uličnega gledališča. Erika Borštner, Slavko Trivkovič in Anja Pibernik, ki je pod okriljem KDPMja tudi organizirala kamniški del festivala, so trije od nove generaracije, in, kar je najbolj zanimivo, vsi trije živijo v našem mestu. V predstavah so se jim pridružili tudi njihovi sedanji in nekdanji sošolci iz vse Slovenije. OBVESTILO OBČINA KAMNIK vse zainteresirane občane obvešča, da bo od 11.7.2011 do 2.9.2011 na spletni strani: www.kamnik.si in na oglasni deski občine objavljen: javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za obnovo spomeniško zaščitenih stanovanjskih objektov v občini Kamnik. Marjan Šarec ŽUPAN OBČINA KAMNIK objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2011 -ukrep: zagotavljanje tehnične podpore Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski spletni strani www.kamnik.si od 8.7.2011 dalje. Marjan Šarec ŽUPAN Na kamniških ulicah so se v sklopu festivala uličnega gledališča Ana Desetnica predstavili tudi mladi slovenski uličniki, med njimi Kamni-čanka Anja Pibernik in Ljubljančan Vid Sever. 4 8. julij 2011 NASA PRAZNOVANJA Kamniški ObČAN Ob 20-letnici samostojne Slovenije slovesno tudi v Kamniku Na kresni večer v počastitev Dneva državnosti v Mekinjah je letos že dvajsetič na kresni večer, 23. junija, na Špornovem travniku pod Rebrom, zagorel kres. Po starih običajih so na ta dan prižigali kresove, da bi podaljšalj dneve, ki so se počasi začeli krajšati, noči pa daljšati. Letos so člani KS in ŠKD Mekinje poleg društva za oživljanje starih običajev k sodelovanju povabili tudi društvo Demos na Kamniškem. Skupaj so pripravili prireditev, ki je spomnila na pomen osamosvojitve Slovenije. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Frana Albrehta, podružnice Mekinje in pevci Mekinjskega okteta pod vodstvom Marjete Čim-žar. Osrednji govornik na prireditvi je bil Jože Berlec, ki je zbrane spomnil na dogodke med osamosvajanjem Slovenije, koje bil v letih 1990-1992 poslanec v skupščini RS. Po kulturnem programu so prižgali kres in si ob skromni pogostitvi na velikem platnu ogledali še film Slovenija na barikadah. Mek injčani so tako na prijeten način obeležili 20. rojstni dan naše države. Člani KS in ŠKD Mekinje se zahvaljujejo vsem nastopajočim. Posebna zahvala gre Gamsovim, ki so pokosili in za namen prireditve odstopili travnik pod Rebrom, družini Štebe iz Žej, ki je tudi letos darovala les za postavitev kresa, in Milanu Windschnurerju, ki je vsa leta skrbel, da je na kresni večer zagorel kres. Matej Slapar PRAZNOVANJE 20-LETNICE NAŠE DRŽAVNOSTI NA GORI Ponosni smo, da vroče ljubimo svojo domovino, Republiko Slovenijo. Ljubezen do svoje domovine, do njenega naroda, do njegove kulture je nekaj najlepšega, kar lahko doživimo. (odlomek recitacije ). Turistično društvo »Gora Sv. Miklavž« je tudi letos pripravilo praznovanje na predvečer dneva državnosti. Na deževni petek se je nebo proti večeru zjasnilo. Veseli smo bili številne udeležbe pohodnikov iz Srednje vasi, ki so na Goro prišli peš iz doline. Posebno pa smo bili veseli župana Marjana Šarca, podžupana Roberta Kokotca, nekaterih občinskih svetnikov, direktorjev služb in predsednikov sosednjih TD. Pritrkovalci v zvoniku so se potrudili in z ubranim pritrkovanjem privabljali domačine in okoličane k udeležbi slovesnosti ob Dnevu državnosti. Praznovanje se je pričelo s sveto mašo za domovino, ki jo je daroval domači župnik mag. Simon Lorber. V pridigi je povedal, da je bil tudi Janez Krstnik dolgo pričakovan. Staršem se je rodil v poznih letih, kar je bil zanju velik dogodek. Tudi rojstvo naše domovine je bil velik dogodek za ves narod, zato smo hvaležni vsem, ki so prispevali k temu, da imamo svojo domovino. Kulturni program se je pričel s Slovensko himno, ki jo je zapel MPZ Mavrica iz Srednje vasi, program je povezovala Maja Korošec. Predsednik TD Jože Korošec je v svojem govoru izrazil zaskrbljenost ob tako velikem številu brezposelnih ljudi in porastu trgovskih centrov. Povedal je, da je letos že osem let odkar je bilo ustanovljeno TD. Vsa leta zelo dobro sodelujemo z župnijo Šmartno in Občino Kamnik. Skupno smo obnovili vse stavbe, ki jih je tu na Gori kar precej, seveda s sodelovanjem z Zavodom za spomeniško varstvo Kranj. Letos smo zgradili nov objekt - kaščo, za kar se je ponovno zahvalil občini Kamnik, županu Marjanu Šarcu, župniji Šmartno in g. župniku mag. Simonu Lorberju, Krajevni skupnosti Šmartno, predsednici Tatjani Cevec-Drolc, donatorjem, posameznikom in vsem, ki so karkoli prispevali h gradnji te stavbe. Največji delež stroškov in prostovoljnih ur je prispevalo društvo. Župan Marjan Šarec je pozdravil navzoče in čestital ob državnem prazniku. Obudil je svoje spomine na čas izpred dvajsetih let, ko je naša domovina nastajala. Pred dvajsetimi leti so kljub različnosti državljani in politika pokazali visoko stopnjo enotnosti. Za Slovenijo so se pričeli novi časi, novi pristopi in nov način dela. Robi Žibert in Vita Trebušak, učenca OŠ Šmartno, sta zaigrala na harmoniko. Srednješolki Jana Breznik in Urška Vrankar sta recitirali pesmi Domovina in Vse najboljše domovina Slovenija. MPZ Mavrica je zapel več pesmi in zaključil s pesmijo Slovenec sem. Po kulturnem programu sta predsednik TD Jože Korošec in župan Marjan Šarec prerezala trak pri stavbi, župnik pa je objekt blagoslovil, da bo služil svojemu namenu. Po končanih slovesnostih se je pričel družabni večer. Oferači so poskrbeli za glasbo, pevci za domače oz. ljudske pesmi. Presenečenje večera pa je bilo tudi to, da smo bili vsi prisotni postreženi z golažem, pijačo in domačimi flancati. Ob dobri kapljici, postrežbi in prijetnem druženju smo prazno- vanje potegnili tja do zgodnjih jutranjih ur. Štefka Legedič Na praznični dan slovenske državnosti, 25. junija, smo na Glavnem trgu v Kamniku 20 let nase samostojne države počastili s slovesnostjo. Po uvodnih zvokih Zdravljice je poln trg zbranih Kamničanov in Kamničank, ki so s svojo prisotnostjo dokazaK kako se vKva domoljubna zavest v srca vseh nas, najprej nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda mag. Zvonko Cvek. »Danes praznujemo dan državnosti, 20. obletnico osamosvojitvene vojne. Vojne so nasploh neprijetne, krute in za mnoge posameznike tudi usodne. Osamosvojitvena vojna za Slovenijo pri tem ni bila izjema. Vzela je svoj davek človeške norosti, poleg enot teritorialne obrambe so v bojih v Trzinu prevzeli breme osamosvajanja tudi pripadniki policijskih enot Med Žrtvami enot TO je bil žal tudi Edvard Peperko, Kamničan, pripadnik diverzantskega voda iz sestava kamniških enot. V času blokade v Trzinu in prodiranja enot Jugoslovanske armade skozi Trzin proti letališču Brnik je bil med bojem smrtno ranjen s strani napadalcev specialne diverzantske enote JA, kije bila pripeljana s helikopterji - tako imenovani niški specialci. V naših srcih in v nepozabnih zgodovinskih zapisih o tedanjih dogodkih osamosvajanja Republike Slovenije bo za vedno ostal junak, ki je dal svoje življenje za samostojno Slovenijo«. »Pozdravljena Slovenija« izpod instrumentov Mestne godbe Kamnik je naznanila prihod slavnostnega govorca župana Marjana ©arca. Občankam in občanom je iskreno čestital ob rojstnem dnevu nase domovine Republike Slovenije, poudaril naj jo imamo radi in ji dajmo priložnost biti mati vseh državljank in državljanov, ne glede na spol, narodnost, strankarsko opredelitev ali veroizpoved in nadaljeval: »Slovenski narod je bil prvič v zgodovini soočen z dejstvom, da je moč doseči tisto, o čemer so prejšnji rodovi le po tiho in na skrivaj razmišljali. Taka priložnost se pojavi le malokrat v zgodovini nekega naroda, morda le enkrat, nekateri pa priložnost za vedno »Pri dvajsetih letih je človek polnoleten, država se zdaleč ne. Država potrebuje čas, da uveljavi svojo tradicijo, državljani pa ji moramo pri tem pomagati z usmerjenostjo v prihodnost in razvoj, ne pa razpredanjem o preteklosti in preštevanjem zaslug za to ali ono pridobitev ter gojenjem raznih ideologij, najsi bodo leve ali desne«, je v slavnostnem nagovoru med drugim poudaril kamniški župan Marjan Šarec. zamudijo. Dogodki, ki so sledili, so dajali slutiti, da ne bo šlo brez prelivanja krvi, kajti tanki so zapuščali vojašnice. Takrat smo Slovenci znali stopiti skupaj, celo politika je dajala vtis enotnosti, čeprav danes vemo, da so obstajale tudi velike razlike v pogledih. Vojna, ki je trajala deset dni, je terjala žrtve, tako civilne kot vojaške, na to dejstvo se danes prerado pozabi. Ne moremo in ne smemo pristati na zmanjševanje pomena vojne za Slovenijo in pomena slovenske vojske in policije pri nastajanju drža- ve. Tudi Kamnik je dal žrtev na oltar domovine. Za vedno je odšel Edvard Peperko, padel je v bitki pri Trzinu. Slovenska osamosvojitev ni prvo slavno in pogumno dejanje Slovencev, je pa gotovo najbolj nedvoumno, čisto in državotvorno. Slovenci smo končno postali gospodar na svojem«. Svoje misli pa je zaključil: »Pri dvajsetih letih je človek polnoleten, država še zdaleč ne. Država potrebuje čas, da uveljavi svojo tradicijo, državljani pa ji moramo pri tem pomagati z usmerjenostjo v prihodnost in razvoj, ne pa razpredanjem o preteklosti in preštevanjem zaslug za to ali ono pridobitev ter gojenjem raznih ideologij, najsi bodo leve ali desne. Ni prepozno. A za našteto je potreben pogum izstopiti iz sivega povprečja gostilniških debat, se izpostaviti, ne glede na to, kaj drugi mislijo o nas. Pred dvajsetimi leti smo mobilizirali vojaško silo, danes je potrebna mobilizacija duha in volje za spremembe. Ne sramujmo se današnjega stanja v družbi, vsako družbo kdaj doleti neuspeh, sram nas bo lahko, če ne bomo ničesar storili za obrat na boljše, čas pa ni naš zaveznik. Vsak mora začeti pri sebi, in potem širiti skrb za skupno dobro tudi širše. V lokalni skupnosti se začne pri konkretnih stvareh, kot je prispevati meter zemlje za pločnik, da bodo npr. otroci imeli varno pot v šolo.« Svetlobni efekti, ki so oder osvetljevali v barvah slovenske zastave, so prireditvi dali duh domoljubnosti in ponosa, da živimo v svobodni državi. Ta duh je s skladbami Korotan in Pozdrav iz Kamnika v izvedbi Mestne godbe Kamnik ter skladbami Slovenec sem in Oj, Triglav moj dom v izvedbi Kvarteta Krt prevzel poln trg Kamničank in Kamničanov. Ta duh je odmeval po našem srednjeveškem mestu, mestu z dušo. Z izbranimi recitali Alojza Gradni- ka - Naša zemlja, Simona Gregorčiča - Eno devo le bom ljubil, Janka Glazerja - Ciproš in Frana Albrehta - Neizpeta pesem se je samo še poglobila misel, da smo vsi na isti ladji, ki bo mirno plula, le ko bomo vsi usmerjeni v isto smer. V smer obilja, miru in sreče. Letošnjo zasnovo in izvedbo slovesnosti ob Dnevu državnosti je občina prepustila ekipi Doma kulture Kamnik, ki je Glavni trg spremenila v prizorišče, primerno dogodku. Z drevesi, cvetjem, odličnimi izvajalci in velikim koncertnim odrom s svetlobnimi efekti je bil dogodek na nivoju, primernem prazniku dneva državnosti. Po končanem uradnem delu proslave je sledil skrajšan Pomladanski koncert Mestne godbe Kamnik s filmsko glasbo pod taktirko Martina Dukarica. Janja Zorman Macura, Odnosi z javnostmi, Občina Kamnik Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda mag. Zvonko Cvek je poudaril pomen vojne za samostojno Slovenijo in spomnil: »Osamosvojitvena vojna za Slovenijo je vzela svoj davek človeške norosti, poleg enot teritorialne obrambe so v bojih v Trzinu prevzeli breme osamosvajanja tudi pripadniki policijskih enot. Med Žrtvami enot TO je bil žal tudi Edvard Peperko, Kamničan, pripadnik diverzantskega voda iz sestava kamniških enot«. Praznik KS Duplica kot priložnost za druženje krajanov in medsebojne pomoči S pestrim kulturnim programom in športnimi tekmovanji so v soboto, 25 . junija, v naši največji krajevni skupnost, ki šteje že okrog 5000 prebivalcev, počastili svoj krajevni praznik in dan državnosti - 20-letnico osamosvojitve Slovenije. Svet KS Duplica je poskrbel za pester program, ki je potekal pred nekdanjim kulturnim domom (v katerem še vedno sameva dvorana, ki je v privatni lasti) in na bližnjih športnih igriščih. Zbrane, sicer nekoliko maloštevilne krajane, je pozdravil dr. Miran Čas, predsednik sveta KS Duplica, ki je poudaril, da naj bi dan krajevne skupnosti postal priložnost za vsakoletno druženje, poglabljanje prijateljstva, veselja in tudi medsebojne pomoči in dodal: »V naši sredini naj ne bo osamljenih in pozabljenih ljudi, ki si želijo življenja in ljubezni...«. Potem, ko je omenil nagel urbanistični razvoj krajevne skupnosti v zadnjih desetletjih, je poudaril, da ob prazniku ne namerava govoriti o problemih in načrtih na Duplici. Omenil pa je, da jih v sodelovanju z občino Kamnik razrešujejo, izboljšujejo življenjsko okolje in da so tudi za zmanjšanje onesnaženosti zraka iz dimnika nekdanjega Stola dobri izgledi. V pisanem kulturnem programu so sodelovali pevci Tunjiške-ga okteta, plesalci in plesalke folklorne skupine DU Kamnik in najmlajši iz vrtca Antona Medveda -dupliške enote Pestrna. Posebnost programa pa je bil nastop glasbenikov Danijele Jerkovič in Alojza Studena - Luja, ki sta na starih ljudskih glasbili z vseh koncev sveta predstavila zanimiv spored etno in avtorskih melodij pod naslovom Glasba srca. Za ponudbo domačih dobrot iz Tuhinjske doline so na dveh Damjana in Luj sta iz starih ljudskih glasbil izvabljala ubrane zvoke... Slovesnost na Gori na predvečer praznika slovenske državnosti je bila tudi priložnost za slavnostno odprtje in blagoslovitev nove kašče. Z, leve: domači župnik mag. Simon Lorber, kamniški župan Marjan Šarec, predsednik TD Gora Sv. Miklavž Jože Korošec in podžupan Robert Kokotec. Foto: Franc Modrijan. Svoj prispevek k prazniku so dali tudi najmlajši Dupličani.. Dr. Miran Čas ob krajevnem prazniku Duplice: Za krajevni praznik smo si izbrali dan, ko petelin - simbol Duplice, v letu zjutraj najprej zapoje... društva invalidov iz Kamnika, ki jim je v imenu sveta KS Duplica lične pokale podelil član sveta KS Bogdan Pogačar. Pri bliža-nju v krog je bil najboljši Srečo Pogačar iz BS Loka iz Mengša. Tekmovanje je uspešno vodil balinarski sodnik Marjan Prelovšek iz BK Duplica. Šahovskega turnirja, ki je potekal v večnamenski dvorani BK Duplica, se je udeležilo sedem igralcev iz Ljubljane, Domžal, Komende in Kamnika. Največ točk so zbrali Igor Kocjančič iz Ljubljane, Janez Grčar iz Domžal in Miro Semeja z Duplice. Za organizacijo balinarskega in šahovskega tekmovanja je poskrbel Franc Erazem, vodja balinarske veteranske ekipe in šahovske sekcije Duplica Balin. Krajevna skupnost je poskrbela tudi za skromno pogostitev nastopajočih in tekmovalcev v športnih panogah. Zato so bili vsi udeleženci z organizacijo prireditev zelo zadovoljni in so izrazili željo, da bi taka srečanja ob krajevnem prazniku Duplice postala tradicionalna. Morda bi bilo treba razmisliti le o nekoliko učinkovitejšem načinu obveščanja krajanov... F. S. stojnicah v parku poskrbele tamkajšnje članice društva podeželskih žena. Krajani Duplice in športniki iz sosednjih krajev pa so se pomerili tudi na športnem polju v balinanju, šahu in košarki. Na balinišču BK Duplica je potekal turnir, ki se ga je udeležilo šest štiričlanskih ekip iz Ljubljane, Mengša, Vodic in Kamnika. Med najboljše tri so se uvrstili domači igralci - veterani BK Duplica, člani BS Loka iz Mengša in člani Medobčinskega KULTURA IN NASA DEDIŠČINA Kamniški slikar Stane Balantič razstavlja v galeriji Veronika Slika je njegov prostor iskanj in svobode od leta 1969, ko je pričel z ustvarjanjem, pa vse do danes. Bil je član kamniške slikarsko kiparske skupine Nova, ki se je večkrat predstavila na skupinskih razstavah doma in v tujini. Je član Društva likovnih samo-rastnikov Ljubljana in deluje kot zvesti član likovnih ustvarjalcev na Kamniškem. Kot je ob odprtju razstave 17. junija povedala in v spremljajoči zloženki razstave zapisala likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Sajn, pregledna razstava ne predstavlja le vpogleda v avtorjeva ustvarjalna iskanja, raziskovanja in zorenja, ampak tudi v globino njegovih razmišljanj, v sporočilnost vsebin, ki jih preko različnih stilnih pristopov vizualno uresničuje na slikarskih platnih. »Marsikatero motivno izhodišče je našel v domači krajini. Čeprav ujeto v dimenzije realizma, mu je ponujalo dodatne, osebno likovno-interpretativne možnosti, ki jih je v prepoznavnih pogledih izražal predvsem Stane Balantič je razmišljujoč človek, ki slikarstvo pojmuje kot medij sporočanja, odzivanja. Čuti kreativno svobodo, zato njegov tematsko in likovno formalno raznolik opus zaokrožuje slika z naslovom Umetniška svoboda. Je slika, ki predstavlja njegov likovni pogled, njegovo likovno življenje. V Galeriji Veronika je do konca julija na ogled zanimiva pregledna razstava kamniškega slikarja-samouka Staneta Balantiča z naslovom »Človek in čas«. Stane Balantič iz Streliške ulice, sicer rojen Mekinjčan, po več kot dvajsetih skupinskih li- kovnih razstavah in prireditvah, na katerih je sodeloval, tokrat na svoji prvi samostojni razstavi predstavlja svojo ustvarjalnost kot celoto in sporočilo del v smislu ekološke osveščenosti. Na pregledni razstavi nas vodi skozi svoje likovno delovanje ABO NIV^A gledcjl^ški k:or^C6îr1: n i iFiIrmísl^i Vf)iî5 rcod . di^ 11. septembra 20:11 UCi):ll:u^:ni rdonn F^rćjncjsi ETriímilcj^ D^mžc^leí t. r^^OP 50 ^ / \A/w:i/v.kdrdc^nnii:al€îiSl kot barvna in svetlobna stanja. Poseben pomen tega prostora je želel poudariti s stilizacija-mi, s konstrukti čistih barvnih ploskev, v katere je ujel realne, neposredno prepoznavne fragmente. Tovrstne rešitve učinkujejo kot nekakšne sestavljanke, v katere skrbno umešča svoje miselne utrinke v obliki znamenj oz. simbolov, ki skupaj z ozadjem vstopajo v pomenljiv dialog. Takšen likovni pristop uporablja tudi v slikah, ki jih je ustvaril na druženjih likovnikov v spomin na kamniškega slikarja in prijatelja Dušana Lipovca. Stane Balantič pa je resničnost zunanjega sveta kmalu začel izraziteje spreminjati. Pod težo osebne zaskrbljenosti nad usodo človeka z željo po sporočilu in opozorilu človeštvu jo je pretopil v sliko s posebnim pomenom in ji dal izrazit simbolni naglas, jo povzdignil v nadrealistične sfere. Najpogosteje je tematika povezana z ekologijo.« Stane Balantič nam že z naslovi svojih del: Nemočni, Pregnanci, Žrtve, Iskanje pravice, Trpljenje, razkriva, da je na strani človeka, da ga zanima njegovo življenje, možnost preživetja, njegova ogroženost v času in prostoru. Posveča se tudi portre-tistiki. Olje na platnu pa je tista klasika, do katere ima posebno afiniteto in čut za izkoriščanje njenih izraznih možnosti. Kot je o Stanetu Balantiču zaokrožila misli likovna kritičarka Anamarija Stibilj Sajn, je slika njegov prostor iskanj in svobode, v katerega lahko z barvo in črto projicira svoja doživljanja sveta, odpira nova obzorja in plasti pogledov v življenje samo. SAŠA MEJAČ EiTIKAA MINA pilića Na letošnji Muzejski poletni noči so v Medobčinskem muzeju Kamnik odprli razstavo ETIKA SPOMINA Oliverja Piliča. Ogledate si jo lahko do 21. avgusta, torej tudi v času Kamfesta. Oliver Pilić se je doslej največkrat predstavil v krogu skupine mlade kamniške generacije, v razstavišču Veronika in MC Kotlovnica v Kamniku, ter v Hostlu Celica v Ljubljani. Sodeloval je tudi na odmevni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor na temo Avtoportret danes. Pred vpisom na pravkar ustanovljeno Akademijo za vizualno umetnost v Ljubljani je svoja dela, ki jih je močno zaznamovalo vprašanje o identiteti posameznika in družbe, pokazal na samostojnih razstavah v prostorih Medobčinskega muzeja Kamnik v okviru Potetne muzejske noči in Galeriji Domžale. Že od začetka je bilo očitno, da se Oliver Pilić zaveda ključnega vprašanja - definirati sliko danes. To ga usmerja pri razvijanju lastnega vizualnega jezika, kar je očitno tudi ob ogledu del na gradu Zaprice. Po formatu so dela tokrat sicer majhna (zlasti za vse, ki se še spominjajo impresivne slike, danes uničene podobe Stephena Hawkinga), lahko bi uporabili celo izzivalno oznako intimna; gledalca že takoj po prvem pogledu sunejo k spominjanju vseh, v globine vizualnega spomina zatlačenih vtisov, ki jih brez temeljitega razmisleka sprejemamo - od erotičnih in kar pornografskih izrezov do pretresljivih fotografij iz Abu Graiba ali temno meditativnih filmovTarkovskega. »Definirati podobo v času novih tehnologij in Interneta ter razumeti njen namen in funkcijo« je njegova smernica. Opozorimo še na misel, »da se sredstva reprodukcije danes konstantno uporabljajo z namenom utrjevanja iluzije«. Tako se tudi sprva nekoliko nedoločen naslov letošnje razstave v kamniškem muzeju izriše kot popoln napotek k I KutU^r^no I društvo J. ATi ^ira]iAi.:ibiAi*€ Škocjan fucitr^omžalah PćEMlEćA -Petek A5.)U|Í)V0:]:| ob va u:í Ponovitve: a(>.,A::.:UIÍ) VV., V3., V4. )ulí) V9., 30., )ulí) 5., 6.,7.avgust AV., A3.avç|bst ob VA.urí StuCerec Snbniv A5. okt. V0AA obV0. u:í StuCer^c KOMEDIJA - DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA DAMA IZ MAXIMA Igrajo: Eva Černe, Jure Sesek, Konrad Pižorn - Kondi, JožeVunšek, Pia Brodnik, Rajko Majdíč, Robert Vrčon, Zoran Potočan, Matevž Mali, Tadej Stražar, Jan Kos, Marjeta Cerar, Miro Kovač, Špela Prenar, Brigita Hrovat, Sebastjan Sitar, Vida Kovač, Maruša Lampret, Darja Dime, Ana Kovač, Urša Sešek, Luka Sešek, Milan Capuder in drugi. Nistipilo i)O preko 90 igrilcev, plesalcev ir pevcev. Ceîravstoprlceî: codrisli 15€, otroci 1 (i)€ RAZSTAVA (od 15. do 24. oktobra v prostorih društva) RAZSTAVA IN PREDSTAVITEV KNJIGE KULTURNEGA DRUŠTVA MIRAN JARC ŠKOCJAN Infnrmvcijiin nv0upvslo|}nk nss Iiliforou: ]]isoil / (>A 6A 5A (Mitjini) 0!51 / 6A 4A 4A utši) CS151 / 6A6A (Mi ) Informacije in nakup vstopnic preko spleta: www.studenec.net ogledu - Etika spomina. Oliver Pilić snuje svoja dela sedaj povsem brez ekspresivne slikarske poteze, ki se je poprej še vpletala v njegove podobe, na mesto nje pa je stopil v prvi plan offset tisk, uporaba tiskarskega postopka, ki zabrisuje razmerje med slikarskim nanosom in printom (CMYK). Sicer z optičnim učinkom rasterskih pik dosega želeni učinek, da se gledalec nekoliko odmakne in pripre oči (se spomnite na impresioniste?), a slika je konceptualno delo, saj ni več nekdaj ključnega spremljanja ročnega ali obrtnega dela, podoba pa tudi ni več le abstraktna ali figuralna, original ali odtis. Končno se sprašujemo o tem, kaj vidimo, kako le-to doživljamo, celo od kod nam je znano in iščemo povezavo z originali, se spomnimo nekdanjega in vloge, ki jo ima tokrat, sedaj pred nami, reprodukcija - nov original in nova referenca? Zdi se, da se je razgledanemu in izjemno pronicljivemu ustvarjalcu, ki zna svoje analitično mišljenje in izrazito konceptualno in kritično poanto tudi jasno artikulirati, odprla prava smer, ki ga vodi na samostojno in suvereno pot. MMK Turistično-lnformacljskl center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si K.ž=inTf1i KOLEDAR PRIREDITEV AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO KAMNIK www.kamnik-tourism.si, 01 831 82 50 TURISTIČNI ČETRTKI V KAMNIKU Vsak četrtek do 8. septembra ob 18. uri. Cena je 3 EUR/osebo. Potrebna je predhodna najava. Minimalno 5 oseb. 14. 7. Frančiškanska knjižnica Kamnik Zbirno mesto: pred vhodom v knjižnico 21. 7. Svečarna Stele Zbirno mesto: pred vhodom v Svečarno Stele 28. 7. Kamniška Bistrica Zbirno mesto: pri Planinskem domu v Kamniški Bistrici 4.8. Motnik Zbirno mesto: park v Motniku 11. 8. Terme Snovik - vodeni ogled Zbirno mesto: recepcija Term Snovik 18. 8. Budnarjeva domačija Zbirno mesto: pred domačijo, Sp. Palovče 25. 8. Cerkev sv. Miklavža nad Šmartnim Zbirno mesto: pri cerkvi sv. Miklavža 1. 9. Zasebna zbirka 1. sv. vojne Zbirno mesto: TIC Kamnik, Glavni trg 8. 9. Cerkev v Tunjicah Zbirno mesto: pred cerkvijo sv. Ane v Tunjicah VEČERNA VODENJA Z LANTERNO Vsak petek do 9. septembra ob 21. uri. Vodenje bo potekalo v slovenskem in angleškem jeziku. Zbirno mesto pred TIC Kamnik. Cena je 3 EUR/osebo. Potrebna je predhodna najava. Minimalno 5 oseb. VESELI JANEZ - KROŽNI AVTOBUS 21. 7. in 11.8. Krožni avtobus z vodnikom na relaciji: Kamnik- Terme Snovik-Kamniška Bistrica-Tunjice-Arboretum-Kamnik Več informacij: www.kamnik-tourism.si ali 01 831 82 50. VERONIKINE DELAVNICE NA MALEM GRADU Vsako soboto do 10. septembra od 9. do 13. ure. VODENJE NA VELIKO PLANINO 19.7., 26.7., 2.8., 9.8., 16.8. Voden ogled največje pašne planine na Slovenskem. Cena je 5 EUR/osebo. Potrebna je predhodna najava. Minimalno 5 oseb. KULTURNO DRUŠTVO PRIDEN MOŽIC www.domkulture.orq , 031/775 700 ali 01/839-76-06 KAMFEST FESTIVAL Z RAZGLEDOM od 7. do 20. avgusta ETIN OTROŠKI ODER (za Kavarno Veronika) Vsak dan ob 18. uri predstave za otroke. PARK EVROPA Vsak dan od 18.30 do 20. ure ustvarjalne delavnice. ODER (Palacium na Malem gradu) Vsak dan ob 20.00 glasbeni in gledališki dogodki. VEČERNI ODER (parkirišče pred staro knjižnico, Samčev predor, park Evropa, Trg svobode, Sutna) Vsak dan ob 22.00 glasbeni in gledališki dogodki. KULTURNO DRUŠTVO MOTNIK 19. - 21. avgust 2011, Motnik Poletni dnevi v Motniku Dan med slikarji, foto natečaj za razglednico Motnika. Kolesarstvo iz Snovika do Motnika. Imenitni slikarski razstavi umetnikov Karla in sina Roka Zelenka Kar dve razstavi Zelenkovih sta bili na ogled v Kamniku. V galeriji »Veronika« je slikar Rok Zelenko razstavil slike v glavnem v trikotnih oblikah na temo »Arhaično doživetje«. Odprtje zanimive razstave 18. maja je pospremilo veliko mladih ljubiteljev te umetnosti. 24. maja je bila v Malesevi galeriji odprta se razstava Karla Zelenka. Pričakovali smo, da se bo dogodka udeležil tudi sam avtor, a je zbolel. Uvodne besede je podala kustosinja Janja Železnikar. Pričujoči katalog s kopijami slik in grafikam Karla Zelenka je imeniten. V zadnji sobi so slike v spomin na Sonjo Rauter Zelenko, ki je umrla jeseni leta 2010. Ob odprtju razstave je odlično zaigral kvartet kitar Glasbene šole Kamnik. Kot star Kamničan sem se spomnil, da je Zelenko živel in bil celo zaposlen v tovarni »Keramika« v Kamniku, v tistem času je ustvaril veliko umetniskih portretov in drugih oljnatih slik. Prepričan sem, da bi lahko poiskali te slike in jih dodali v sobo v Malesevi galeriji, saj bi bilo to za Kamnik se posebej privlačno. Zelenko je danes visoko cenjen kot izjemen akademski slikar. Veliko let je imel atelje na Nizozemskem in nizozemski slikarji so ga visoko cenili. O umetniški strani kot laik ne morem oceniti, vem pa, da Zelenko spada v sam vrh sodobne slovenske slikarske in grafične umetnosti. Obe razstavi v Kamniku sta izjemno pomembni, zato priporočam Kamničanom in drugim, da si ogledajo še trajajočo razstavo v Maleševi galeriji. dr. NIKO SADNIKAR Iz poslanske pisarne Morda se vas večina se spomni odlične angleške humoristične nadaljevanke »Yes, (Prime) Minister«, v kateri smo lahko spremljali način delovanja in notranje boje v državni upravi ter v političnem vrhu države. Iz te nadaljevanke so mi najbolj ostali v spominu samozadovoljni birokrati na ministrstvih, ki so ministrom v vseh njihovih zahtevah pritrjevali, hkrati pa so delali povsem drugače - pač v skladu s svojo dolgoletno prakso. Dobro so se zavedali, da birokrati ostajajo na položajih, ministri pa se menjajo. Kriza vrednot in dialoga Predsednik vlade bi se iz te humoristične nadaljevanke lahko naučil, da so za drugačno politiko od plenilske, zaradi katere je država danes v krizi, potrebni socialno občutljivi ljudje z demokratičnimi vrednotami in novimi znanji tako v političnem vrhu kot tudi v vrhu ministrstev. Verjetno bi se v tem primeru iskalo izhod iz gospodarske in socialne krize s spremembami, ki bi bile bolj skladne s socialdemokratskimi vrednotami in sprejemljive za večino ljudi. Nove finančne obremenitve bi v tem primeru nosili predvsem tisti, ki so nas v krizo zapeljali. Ker se gospodarski in socialni kazalci Slovenije izboljšujejo, odhod ZA-RES-a iz vlade pa omogoča oblikovanje običajnim ljudem bolj prijazne zakonodaje, se krepijo zahteve opozicije po predčasnih volitvah. Zahteva opozicije ni nova, saj je SDS zahtevala predčasne volitve že nekaj mesecev po zadnjih parlamentarnih volitvah. Zagotovo marsikaj v delu te vlade ni bilo idealno, ni pa bilo tako narobe, kot trdijo tisti, ki želijo izsiliti predčasne volitve. Ustrezno je bilo vlaganje denarja v nova delovna mesta in v blaženje socialnih stisk prebivalstva. Premalo odločne pa so bile poteze za vzpostavitev pravne države, pri odkrivanju in kaznovanju korupcije ter gospodarskega kriminala. Zadnji mesec smo doživeli celo znižanje cen in s tem znižanje letne inflacije na solidno stopnjo. Nadaljevanje krize bi ustrezalo opoziciji in investicijskim lobijem, ki jim kriminalisti še vedno niso kos. Poceni bi se želeli polastiti javnega premoženja. Ob odgovorni politiki in osveščeni civilni družbi, se to ne bo zgodilo. Vesela sem, kadar mi uspe izboljšati življenja ljudi Ljudje bi morali vstopati v politiko zato, da bi delali v korist prebivalstva, ne pa iskali koristi zase, za lobije ali za politične stranke. Takšna naj bi bila po določbah Ustave RS vloga v državni zbor izvoljenih predstavnikov ljudstva. Kdor spremlja seje Državnega zbora RS hitro ugotovi, da mnogi poslanci ne uresničujejo svojega poslanstva skladno z določbami Ustave RS. Namesto iskanja najboljših rešitev v dobro državljanov se v parlamentu odvijajo tudi strankarski boji. V bojih za oblast ni prostora za resnico ali za interese prebivalstva. Takšna politika je pogubna za majhen narod. Ob političnih zmagovalcih, ki ljudi delijo, izgubljamo vsi. Mediji z nekritičnimi komentarji neprimernih izjav politikov pomagajo z ustvarjanjem vtisa, da so politični boji v parlamentu nekaj normalnega. Dobro je, da vedno več državljanov polaga upanje na nas, poslance, ki smo šli v politiko, da bi svojo moč, ki nam jo daje poslanska funkcija, uporabili za boljše življenje državljanov. Vedno več ljudi in civilnih združenj z vseh koncev Slovenije se obrača name kot na poslanko, ki deluje v korist prebivalstva in se pri tem ne ozira na interese političnih strank. Vesela sem, ko mi vse bolj uspeva stvari premikati v korist običajnih ljudi. Veličastni proslavi ob 20. obletnici osamosvojitve Prepričana sem, da je v naših ljudeh dovolj modrosti, ki nam bo pomagala k enotnosti, ki jo potrebujemo zato, da bomo skupaj premagali ovire in ustvarili boljšo prihodnost za naše otroke. Prepričanje v to moč našega naroda sta mi utrdili veličastni proslavi v Ljubljani in v Kamniku ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije. Na proslavah so govorci realno ocenili vzroke današnjih težav in nakazali poti, ki vodijo iz gospodarske krize in iz krize vrednot. Če se zavedamo pravih vzrokov sedanje krize, imamo realne možnosti, da krizo premagamo. Septembra bo javna predstavitev mnenj o spornem zakonu I.P. Krebs Predlog zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena ministrice Irme Pavlinič Krebs je bil kljub nasprotovanju tridesetih poslancev, županov in civilne družbe sprejet v prvi parlamentarni obravnavi. Premoženje občin in države naj bi se preneslo na dobičkonosne javne zavode, ki bi postali finančno avtonomni in organizirani po vzoru gospodarskih družb. Zakon predvideva možnost mešanega lastništva v javnih zavodih - javnega in zasebnega. Izkušnje iz tranzicijskega obdobja so nas naučile, da javno premoženje izgine v zasebnih rokah, javne storitve pa postanejo dražje in manj dostopne, če odpremo vrata privatizaciji in komercializaciji javnih služb. Da bi dosegla možnost zavrnitve škodljivega zakona sem na pristojni parlamentarni odbor naslovila predlog, da bi se v septembru, pred drugo obravnavo predloga zakona, v parlamentu opravila javna predstavitev mnenj o zakonu. Odbor je moj predlog soglasno sprejel. Zainteresirana laična in strokovna javnost bo imela možnost v parlamentu povedati svoja mnenja o spornem zakonu. mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, poslanka DZ RS MLADI FORUM KAMNIK Z zbranimi zamaški pomagamo šestletnemu Galu V prejšnji številki Kamniškega občana smo objavili, da smo začeli z zbiranjem plastičnih zamaškov. Namenili jih bomo šestletnemu Galu iz Maribora, ki ima cerebralno paralizo in še mnogo drugih zdravstvenih težav. Denar od zbranih zamaškov bo družina porabila za nakup večjega in posebej prilagojenega avtomobila malemu Galu. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so se že odzvali na naš članek. Tako nam je v 14 dneh s pomočjo dobrih ljudi uspelo zbrati za več kot 100 kg zamaškov. Naj vas spomnimo, da lahko zamaške prinesete v pisarno SD, Šutna 14, Kamnik vsak torek med 18. in 19. uro ali nas kontaktirate (kontakti so objavljeni na vratih pisarne) in jih pridemo iskat mi. MF KAMNIK Župan obiskal vodstvo KS Duplica Starejšo manjšo hišo v okolici Kamnika delno opremljeno oddamo v najem. Tel.: 041/220-870. ODDAMO OPREMLJENO 2-sobno STANOVANJE v centru Kamnika. Tel.: 031/395-142. INŠTRUKCIJE matematike in fizike za osnovno in srednje šole. Tel.: 040/186-281. Andraž Koritnik, Zg. Stranje 3d. Za skupno reševanje problematike onesnaževanja zraka iz peci nekdanjega Stola V torek, 21. junija, sta se v prostorih Krajevne skupnosti Duplica na prvem delovnem sestanku sestali vodstvi Občine Kamnik in Krajevne skupnosti Duplica. Zaradi aktualne in že nekaj let v nebo vpijajoče teme ONESNAŽEVANJE OKOLJA S PREKOMERNIMI IZPUSTI V ZRAK so na sestanku sodelovali tudi Nives Matjan, dupliska občinska svetnica ter Vedran Pregelj in Andrej Vuga - predstavnika ekološkega društva EKOKAM. meritve.na dimniku ejr^ emisijske koncentra^ V uvodu je župan Marjan Ša-rec pojasnil in predstavil dosedanje pogovore z vodstvom Tise d.o.o. Iz povedanega je bilo mogoče razumeti, da se lastniki Tise d.o.o. zavedajo svojega položaja v tem okolju, da so bili zaradi premajhnega odjema toplote iz čisto ekonomskih razlogov prisiljeni uporabljati odpadni les in ne čiste lesne biomase in da v zadnjih letih niso imeli sogovornika s strani Občine Kamnik. V nadaljevanju je g. Ivan Kenda v vlogi v.d. direktorja občinske uprave pojasnil, da je kurilna naprava, po mnenju neodvisnega strokovnjaka, v dobrem stanju, da pa je glavni problem v ne-suhosti biomase in njeni čistosti. Občinsko vodstvo za začetek od Tise d.o.o. po dogovoru že pričakuje postavitev stalnih meritev emisij v zrak in njihovo prikazovanje na zaslonu, podobno kot so pred leti to uredili v TE-TOL Ljubljana. Tisa d.o.o. pa pričakuje sodelo- vanje Občine in razvoj strategije za porabo ustvarjene t.i. zelene energije v bližnji okolici. Hkrati pa podjetju predlaga postavitev nadstreška za tedensko zalogo suhe lesne biomase, ki bo preprečeval uporabo mokrega kurilnega medija in povečanega onesnaženja. Navzoči so se strinjali, da so na istem bregu in da imajo isti cilj, to je čisto okolje. Vedrana Preglja je zanimal časovni okvir postavitve stalnega monitoringa, opomnil je na nujnost vgradnje s strani neodvisnih inštitucij. Župan je odgovoril, da naj bi po zagotovilih predstavnikov Tise in tudi po njegovih pričakovanjih do realizacije prišlo še letos. Nives Matjan je izpostavila tudi druge nerešene težave znotraj kompleksa nekdanjega Stola (OPPN-B20 - Severni del), kot so funkcionalna zemljišča proizvodnih objektov, javne infrastrukture in podobno. Bogdan Pogačar, podpredsednik KS Duplica in pobudnik sestanka, je izpostavil potrebo po enotnem delovanju Občine Kamnik, KS Duplica in interes- nih skupin s tega območja ter predlagal, da se v omenjeni sestavi ponovno srečajo v avgustu in preverijo ali zadeve napredujejo. Prav tako je predlagal, da se preveri ali je možno in v kakšnem času pridobiti dovoljenja za postavitev nadstrešnice za skladiščenje lesne biomase. Mirana Časa, predsednika KS Duplica, je zanimalo ali bo po izvedenih načrtovanih ukrepih postavitve stalnega monitoringa in nadstreškov za zagotovitev neoporečnega goriva - čiste lesne biomase stanje izpustov zadovoljivo in kakšna je možnost, da se ob mokrem spiranju v čistilnih napravah zmanjša količina izpustov delcev PM10. Andrej Vuga je pojasnil, da se tem delcem v celoti pri kurjenju biomase ne da izogniti, da pa je za izpuste delcev PM10 bolj problematična gostota prometa z višjimi koncentracijami v naseljih kot pa takšna kurilna naprava. Vsi navzoči so izrazili zadovoljstvo nad pogovori in se dogovorili, da se na naslednji sestanek povabi tudi predstavnike Tise d.o.o. BOGDAN POGAČAR Agrarne skupnosti se organizirajo mmi^ Denacionalizacija se počasi bliža koncu. Večini agrarnih skupnosti (AS) je že bilo vrnjeno podržavljeno premoženje. Izjema sta le AS pašna skupnost Velika planina, ki ji Občina Kamnik še ni vrnila okoli 50 ha pašnikov in pa AS Meščanska korporacija Kamnik, pri kateri postopek sicer še traja, vendar to ne izključuje tega, da ne bi aktivno sodelovala pri reševanju problemov, ki so skupni vsem AS. Predsednik OI KGZ Kamnik Jože Romšak je za 30. junij sklical sestanek predstavnikov AS z območja Kamniških planin (AS KORPORACIJA, AS PS Gojška planina, AS PS Mala planina, AS PS Velika planina, PS Dol in Plan-šarska zadruga Stranje), da se pogovorijo o perečih problemih in njihovem reševanju. Najprej jih je seznanil s trenutnim stanjem, nato pa je bilo povedano, da na Kmetijsko-gozdarski zbornici še niso rešili problemov AS in izpolnili namena ustanovitve komisije za AS. Tako se morajo posamezne AS same ukvarjati s problemi, ki bi bili lahko že prej skupno rešeni oz. jih sploh ne bi bilo, če ne bi bil zakon o ponovni vzpostavitvi AS »lex diabolis«. Poleg problemov neustreznega in povsem napačnega vrednotenja kmetijskih zemljišč za (nove) davke, neupoštevanja starih lovskih pravic in še drugega sta bila izpostavljena dva problema, ki v bistvu lahko pomenita tudi konec AS v takšni obliki, kot so bile do sedaj. Prvi je problem dedovanja. Včasih je bila pravica uživanja skupnega oz. solastniškega premoženja vezana na kmetijo in se je prenašala s kmetijo iz roda v rod. Sedaj so nekatera sodišča to tradicijo prekinila in tako se je dogodilo, da je bila zaradi velikega števila dedičev in neustreznega tolmačenja zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč nekaterim dedičem podeljena absurdna pravica, da npr. pase samo stotino ali še manj krave. Namesto 40, 60 upravičencev (solastnikov) se je njihovo število povečalo na več sto, kar pomeni izredno drobljenje lastništva in s tem vedno težje upravljanje, saj je za vsako pomembnejšo odločitev potrebno soglasje prav vseh (so)lastnikov. To ovira tudi druge projekte, kot npr. izgradnjo infrastrukture in podobno, saj lahko samo eden od (so) lastnikov blokira celoten projekt. Drugo je problem ločitve pravic od osnovne kmetije. Ločitev pravic od kmetije namreč pomeni, da dobijo npr. pašne pravice tudi taki, ki sploh nimajo ne kmetije, ne živine in jih že več let ni v Sloveniji. In takim večinoma ni v interesu razvoj AS, ampak samo to, kako bi to svojo pravico najbolje izkoristili, tudi na račun drugih. Na sestanku so se pogovorili tudi o tem, da bo za boljše koriščenje evropskih sredstev potrebno boljše sodelovanje Občine Kamnik. Za ohranjanje AS in njihovo boljše delovanje, pa tudi delovanje drugih, bo potrebno dopolniti tudi zakon o AS - omogočiti jim, da postanejo pravne osebe, da za sprejemanje odločitev ne bo več potreben konsenz vseh (so)lastni- Problema dedovanja in ločitve pravic od osnovne kmetije lahko pomenita tudi konec agrarnih skupnosti v takšni obliki, kot jih poznamo danes. kov, ampak samo določena večina in pa, da bi se morala pravica do uživanja skupne lastne oz. solastnine spet vezati na kmetijo, kot je to bilo zakonsko urejeno že stoletja nazaj. B. POLLAK KAKO PRIVABITI VEČ TURISTOV V NASE KRAJE? Pred nami je čas dopustov, čas, ko naj bi tudi v naši občini turistična dejavnost ustvarila največ prihodkov v letu. Zaključke o letošnji visoki sezoni bomo delali kasneje, tokrat pa lahko razmišljamo o »Strategiji razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije«, ki jo je kamniški občinski svet obravnaval na svoji zadnji seji. Poenostavljeno povedano gre za strategijo, ki nakazuje, kako bi se lahko razvijal turizem v občinah severno in vzhodno od Ljubljane, med njimi tudi v občini Kamnik. Jasno je, da papir oziroma strategija prenese vse, nekaj povsem drugega pa je realizacija strategije. V nadaljevanju ne nameravam iskati lukenj v strategiji, ampak zgolj predlagati kakšno izmed možnosti za realizacijo. Čeprav so nekateri občinski svetniki strategijo upravičeno kritizirali, ker ne vključuje nekaterih pomembnih elementov kamniškega turizma, ji gre vendarle priznati, da je postregla z nekaterimi zanimivimi podatki. V druščini občin, ki predstavljajo Srce Slovenije (Kamnik, Domžale, Komenda, Mengeš, Litija, Lukovica, Moravče, ...), močno izstopa prav občina Kamnik. Več kot polovica vseh turistov, ki obišče območje Srca Slovenije, pravzaprav obišče občino Kamnik. Od 65.000 turistov, ki so v letu 2010 prenočili na območju Srca Slovenije, jih je v občini Kamnik prenočilo 36.000. Vprašanje, zakaj promovirati središče Slovenije oziroma Srce Slovenije, če pa podatki kažejo, da so veliko bolj prepoznavne Kamniško - Savinjske Alpe, se mi zdi na mestu. Na seji občinskega sveta sem dejal, da podatki jasno kažejo, da se preostale občine Srca Slovenije »slepajo« na račun prepoznavnosti Kamniško - Savinjski Alp, Kamnika in njegovih turističnih znamenitosti. V starem socialističnem jeziku bi lahko rekli, da gre za neko obliko pomoči »nerazvitim«. Gledano skozi prizmo kamniškega turizma bi bilo najboljše, če bi se povezovali z občinami okrog Kamniško - Savinjskih Alp in ^ le te tudi najbolj promovirali. Žal smo bili v preteklosti premalo ambiciozni, da bi prevzeli pobudo za tovrstno povezovanje, na drugi strani pa je imela občina Litija prodorne posameznike, ki so uspeli oblikovati in uveljaviti drug tip povezave, ki je bolj vezan na lego občin kot pa na njihove naravne znamenitosti. Tega ne omenjam zaradi tega, ker bi želel problematizirati povezavo občine Kamnik v druščino Srca Slovenije, ampak zato, ker želim pokazati, da je od uspeha občine Kamnik odvisen tudi uspeh druščine v Srcu Slovenije. Marsikomu se bo zdelo nenavadno, vendar je vsekakor resnično, da bi moralo biti uspešno delovanje in poslovanje družbe Velika planina d.o.o. tudi v interesu vseh občin, ki delujejo pod znamko Srca Slovenije. Velika planina predstavlja eno najbolj prepoznavnih in obiskanih turističnih atrakcij. Žal je tako, da preostale občine Velika planina zanima samo takrat, ko se z njo lahko postavljajo in s tem povečujejo prepoznavnost celotnega območja Srca Slovenije, ko pa pride do vprašanja sofinanciranja družbe Velika planina d.o.o. pa kar naenkrat postane samo kamniški problem. Četudi si marsikdo zatiska oči, je jasno, da je od našega uspeha v veliki meri odvisen tudi uspeh preostalih občin. Na zadnji seji občinskega sveta sem pri obravnavi omenjene strategije podal pobudo za oblikovanje »veleposlaništva« Srca Slovenije. Kaj sem želel povedati s tem? V tem trenutku je Ljubljana dobro obiskana turistična destinacija. Naša naloga je, da iz dobro obiskanih krajev čim več turistov preusmerimo tudi v naše kraje. Z »veleposlaništvom« sem mislil, da bi občine in drugi pomembni turistični akterji iz območja Srca Slovenije s skupnimi močmi v Ljubljani na eni izmed frekventnejših ulic najeli poslovni prostor, kjer bi obiskovalcem Ljubljane neposredno ponujali eno in dvodnevne pakete izletov v Srce Slovenije. Zanašanje na ljubljanske turistično informativne točke je premalo, za uspeh moramo biti bolj ambiciozni. MATEJ TONIN Iz Društva upokojencev Kamnik BISERNI IN ZLATI JUBILANTI Tradicija srečanj z jubilanti - bisernimi, zlatimi in srebrnimi zakonskimi pari se nadaljuje tudi v letošnjem letu. V petek, 17. junija, je društvo sprejelo kar 19 parov jubilantov, od tega tri biserne (60 let zakonskega življenja) in 16 zlatih (50 let). Za vse, ki so se tega dne odzvali povabilu, je društvo pripravilo lep program. Sodelovale so ljudske pevke Predice pod vodstvom Angelce Jagodic in folklorna skupina pod vodstvom Franca Pol-janška, z glasbo pa so jo spremljali Jože Jagodic in Karol Kutnar. Srečanje je organizirala in vodila Marjana Berlec, predsednica socialne komisije pri društvu, pri izvedbi pa so ji uspešno pomagale sodelavke Julka Polak in Mojca Mlinar. Srečanja se je udeležil tudi župan Marjan Šarec, ki je vsem jubilantom čestital in jim zaželel vse dobro, zlasti pa veliko zdravja. Predsednik DU Vinko Polak je jubilante nagovoril, jim čestital in izrazil zadovoljstvo, da ima društvo upokojencev to čast doživeti nepozabne trenutke s slavljenci. Vsi pari jubilantov so prejeli posebne diplome, cvetje in darilca. V nadaljevanju srečanja so na povabilo folkloristov in predic jubilanti zaplesali prvi ples. Družabni del se je nadaljeval do večernih ur. Predsednik društva je ob tej priložnosti izročil se posebno zahvalno listino Marjani Berlec za delo v Pokrajinski zvezi upokojencev za Gorenjsko. S taksnimi družabnimi srečanji z jubilanti je društvo pričelo leta 2002 in v vseh teh letih sprejelo že 307 jubilantov, bodisi na srečanjih ali z obiski na domovih. BISERNI ZAKONSKI PARI Ljudmila, roj. Vrečar 2. 9. 1931, je članica DU od 1985, zaposlena je bila v Kočni. Danes se ukvarja z vrtnarjenjem kljub težavam z zdravjem. Janez, roj. 28. 2. 1938, je član DU od 1995, trenutno je v Domu starejših občanov v Kamniku. Zaposlen je bil v Zarji in je rad vrtnaril. V zakonu sta dobila dva otroka, tem pa so sledili štirje vnuki in pravnuka. Njuna prva srečanja so bila v Kamniku, med najlepšimi trenutki v življenju pa je rojstvo otrok. ANGELA IN ANTON JERAS Iz Cirkuš 8 a v Tuhinjski dolini sta se poročila 20. 5. 1961. Angela, roj. Baloh 30. 11. 1938, se je ukvarjala z družino in vzgojo otrok, v DU se je včlanila 1994 in je zelo dobrega zdravja. Poleg gospodinjskih del ljubi ročna dela. Anton, roj. 10. 6. 1938, je delal v Titanu, v DU se je včlanil 1992. Z zdravjem je zadovoljen. V zakonu so se rodili trije otroci, prišlo pa je tudi že osem vnukov. Za prve zmenke sta se dogovarjala na vasi. Nadvse vesela in srečna sta bila ob vselitvi v hišo. Stane in Marija Kočar, Terezija in Franc Vrankar, Elizabeta in Stanislav Zore. MARIJA IN STANE KOČAR iz Kamnika, Radomeljska c. 2, sta poročena od 26. 5. 1951. Marija, roj. Oražem 21. 10. 1931, je članica DU od leta 1984, zaposlena je bila v Stolu Kamnik. Zdravje ji še kar služi, ukvarja se predvsem z gospodinjskimi deli. Stane, roj. 28. 10. 1928, z zdravjem ni najbolj zadovoljen, zaposlen je bil v Stolu, veseli pa ga delo na vrtu. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, dočakala pa sta že tri vnuke in dva pravnuka, ki jima prinašajo veselje. Se vedno se rada spomnita njunega prvega srečanja na Limbarski gori. ELIZABETA IN STANISLAV ZORE iz Češnjic 9 v Tuhinjski dolini sta se poročila 5. 5. 1951. Od leta 1990 sta člana DU Kamnik. Elizabeta, roj. Jeglič 9. 11. 1929, je doma s kmetije in še danes z veseljem pomaga na kmetiji. Skrbi za gospodinjstvo, veliko pa je skrbela za varstvo otrok, vnukov in pravnukov. Tudi Stanislav, roj. 8. 11. 1927, je vseskozi delal na kmetiji. Pravi, da je z zdravjem še kar zadovoljen. V času skupnega življenja so se rodili štirje otroci, prišlo pa je 11 vnukov in že kar 15 pravnukov. Nadvse vesela sta bila njihovih rojstev. Prva srečanja in spoznanja so bila doma na vasi. TEREZIJA IN FRANC VRANKAR Iz Kamnika, Trg talcev 8, sta se poročila 3.2.1951. Terezija, roj. Repanšek 30. 9. 1932, je bila zaposlena v Svilanitu in je članica DU od 1988. Nad zdravjem se ne pritožuje, sicer pa je skrbela za vzgojo otrok, vnukov in pravnukov. Rada dela na vrtu. Franc, roj. 16. 9. 1925, je član društva upokojencev od 1980, zaposlen je bil v KIK-u. Pravi, da se nad zdravjem ne sme pritoževati, sicer pa je vesele narave, zelo rad se druži in igra šah, tudi z vrtnarjenjem je imel veselje. V zakonu sta dobila 5 otrok, za njimi pa so prišli štirje vnuki in dva pravnuka. Prve njune vezi so se tkale v kinu, ki sta ga obiskovala. ZLATI ZAKONSKI PARI MARINKA IN MARJAN BEVC iz Vrhpolj 135, sta se poročila 14.1.1961. Marinka, roj. Golob 13. 3. 1941. Zaposlena je bila v slaščičarstvu. Pravi, da je zdravje dobro, veseli jo rekreacija in šport, sicer pa se ukvarja z gospodinjstvom, vrtom, skrbela je za otroke. Marjan, roj. 21. 9. 1937, je bil zaposlen v Titanu in obrti, zdravja je odličnega, zelo rad kolesari. Srečala sta se na mladinskem plesu, v zakonu sta se jima rodila dva otroka in tudi štirje vnuki so olepšali njuno življenje. MARINKA IN JANEZ BERNOT iz Zg. Stranj 50 b sta se poročila 10. 6. 1961. Marinka, roj. Slebir 12. 8. 1944, je članica DU od 1993. Zaposlena je bila v Svilanitu, z zdravjem je zadovoljna, veseli jo gospodinjstvo, vrt in seveda otroci. Janez, roj. 3. 12. 1938, je član DU od 1996. Zaposlen je bil v KIK-u. Poleg del na vrtu je vnet gasilec, pa tudi z zdravjem je zadovoljen. V zakonu sta se rodila dva otroka in že tudi šest vnukov. Njuno prvo srečanje je bilo na pevskih vajah na koru. Poudarita, da sta zadovoljna, da se spoštujeta in se imata rada. ANICA IN KAREL BERNOT iz Godiča 9 sta se poročila 21.1.1961. Anica, roj. Kovačič 21. 7. 1936, se je včlanila v DU 1989. Zaposlena je bila v Svilanitu, zdravje ji še kar služi, rada gospodinji in postori kaj na vrtu. Karel, roj. 31. 10. 1936, je član DU od 1989. Bil je zaposlen v KIK-u, danes pa vneto slika in riše lepe motive, priskoči pa tudi na pomoč v gospodinjstvu. Prvih srečanj na vasi se spominjata z veseljem. V zakonu sta se rodila dva otroka, prišlo pa je že tudi pet vnukov. Zelo sta bila vesela njihovih rojstev. ANICA IN FERDO BERLEC iz Kamnika, Usnjarska 4, sta se poročila 29.4.1961. Anica, roj. Kovačič 30. 4. 1939, se je vključila v DU 1993. Zaposlena je bila v Utoku, za zdravje pravi, da je kar za silo, v prostem času rada postori to in ono. Ferdo, roj. 14. 5. 1932, se je včlanil v DU 1993. Zaposlen je bil v obrti, bil je vnet planinec in obiskovalec gora. Pravi, da mu zdravje še kar služi. Zakon jima je prinesel dva otroka in tudi trije vnuki so sledili. Srečala sta se v plesni šoli pri Jenku. Nadvse sta bila vesela rojstva otrok in vnukov. LJUDMILA IN JANEZ JAKIN iz Kamnika, V. Rožiča 7, sta se poročila 26. 8. 1961. Marinka in Marjan Bevc, Anica in Karel Bernot, Marinka in Janez Bernot, Anica in Ferdo Berlec. je od 1987. Zdravja je kar dobrega, skrbi za gospodinjstvo in vrtiček. Tudi Stane, roj. 14. 4. 1935, je delal v KIK-u, član DU pa postal 1993. Z zdravjem je zadovoljen, rad pomaga družini. Zakon jima je dal dva otroka, prišli so štirje vnuki in štirje pravnuki. V spominu imata prvo srečanje v Kinu Dom. Zadovoljna sta, da sta skupaj in se lepo razumeta. IVANKA EV LOVRO PIPAN iz Kamnika, Mlakarjeva 11 a, sta se poročila 11. 2. 1961. Ivanka, roj. Podjed 14. 6. 1938, je članica DU od 1988. Zaposlena je bila v Svilanitu, zdravja je kar dobrega. Sedaj se ukvarja z gospodinjskimi opravili, pa tudi na vrtu rada kaj postori. Lovro, roj. 9. 8. 1936, je bil zaposlen v Svilanitu, član DU pa je postal 1992. Zdravje mu še kar služi, rad se ukvarja z vrtom in podobnimi deli. V zakonu sta se rodila dva otroka, prišli pa so tudi že štirje vnuki. Prvih srečanj v Svilanitu se spominjata z veseljem, prav tako selitve v hišo. MARIJA IN SVETISLAV STANIMIROVIČ iz Kamnika, Steletova 13, sta se poročila 1. 7. 1961. Marija, roj. Omerzu 28. 1. 1941, je članica DU od 1994, zaposlena je bila v podjetju Meso. Počuti se zdravo in aktivno sodeluje v društvenem pevskem zboru. Svetislav, roj. 6. 2. 1933, je član DU od 1991. Zaposlen je bil v Titanu. Je zdrav in zelo aktiven v balinarski sekciji društva. Povesta, da sta se srečala na plesu. Veselila sta se rojstva dveh otok in petih vnukov. Prosti čas, razen obveznosti v družini, posvečata društvenemu življenju, pevcem in športu oz. rekreaciji. MARIJA EV ANTON ŠKERJANEC iz Volčjega Potoka 20, sta se poročila 20. 5. 1961. Marija, roj. Hrovat 10. 10. 1939, je delala v Stolu, Svilanitu in Eti. Anton, roj. 17. 5. 1936, je član DU od 1994, zaposlen je bil v Stolu. Prosti čas namenjata družinskim obveznostim, vrtnarjenju in sprehodom. V zakonu so se rodili trije otroci in tem sledijo štirje vnuki. Spominjata se njunih prvih srečanj ob Velenjskem jezeru. Pravita, da jima je veliko veselja prineslo rojstvo otrok. Janez in Ljudmila Jakin, Angela in Anton Jeras, Antonija in Franc Korošec, Ema in Vladimir Mihelič. ANTONIJA EV FRANC KOROŠEC iz Kamnika, Bakovniška 4, sta se poročila 22. 4. 1961. Antonija, roj. Vrtačnik 9. 1. 1937, je članica DU od 1993. Zaposlena je bila v Stolu. Zdravje ji še kar služi, poleg gospodinjskih opravil rada vrtnari. Franc, roj. 25. 9. 1934, je bil zaposlen v Svilanitu. Z zdravjem je še kar zadovoljen, poleg drugega se veseli vrtnarjenja. V DU se je vključil 1993. leta. Z ženo sta se jima rodila dva otroka, katerih sta bUa zelo vesela, prav tako se veselita že prihoda četrtega vnuka. Srečala sta se na družabni prireditvi v gostilni. EMA IN VLADIMIR MIHELIČ iz Kamnika, Mlakarjeva 11, sta se poročila 14. 1. 1961. Ema, roj. Drolc 11. 4. 1941, se je včlanila v DU 1993. Vso delovno dobo je bila zaposlena v Elektro inštitutu v Ljubljani. Danes se ukvarja z gospodinjstvom, ročnimi deli in varstvom vnukov. Vladimir, roj. 18. 12. 1935, je bil zaposlen v Stolu in Slovenijaceste. Rad hodi v naravo, nabira gobe in rešuje križanke, pomaga sosedom in znancem. Z zdravjem je kar zadovoljen. V zakonu se je rodilo šest otrok, tem je sledilo devet vnukov in pravnuk. Srečanja na vlaku so bila odločilna za njuno trajno zvezo. Vesela sta bila rojstva vseh otrok in se radi obiskujejo. PAVLA IN FRANC NARAT iz Podgorja 72 sta se poročila 21. 4. 1961. Pavla, roj. Erdani 30. 6. 1936, je delala v Titanu, članica DU pa je od 2010. V prostem času se ukvarja z deh na kmetiji, pa tudi ročna dela so ji pri srcu. Pravi, da je zdravje še kar dobro. Franc, roj. 26. 10. 1933, je bil zaposlen v Titan-u in tudi zdravje mu kar služi. Prosti čas namenja delu na kmetiji. Zakon jima je dal tri otroke, prišlo pa je tudi že pet vnukov. Se danes se spominjata njunih prvih srečanj v domači vasi. Pavla in Franc Narat, Marija in Alojz Osolnik, Zofija in Stane Pevec, Ivanka in Lovro Pipan. Marija in Svetislav Stanimirovič, Marija in Anton ©kerjanec, Justina in Franc Šoštarič, Marija in Pavel Šuštar. MARIJA EV ALOJZ OSOLNIK iz Sovinje Peči 6 sta se poročila 6. 5. 1961. Marija, roj. Pustoslemšek 16. 9. 1933, je skrbela za vzgojo otrok in delala na kmetiji. Je članica DU od 1996, še vedno rada opravlja dela na kmetiji. Alojz, roj. 14. 6. 1926, je član DU od 1999, delal je doma na kmetiji in še danes rad poprime za kmečka opravila. V zakonu so se rodili štirje otroci, tem sledi sedem vnukov in pravnuk. Z nasmehom povesta, da sta se seznanila na božji poti v Novi Stifti, med srečne dogodke pa štejeta rojstva otrok. ZOFIJA IN STANE PEVEC iz Kamnika, Medvedova 5 b, sta se poročila 22. 4. 1961. Zofija, roj. Ravnjak, roj. 13. 1. 1941, je delala v KIK-u, članica DU pa JUSTINA IN FRANC ŠOŠTARIČ iz Volčjega Potoka 29 sta se poročila 28.2.1960. Justina, roj. Končar 28. 3. 1937, bila zaposlena v Trivalu. Je članica društva od leta 1992, pravi, da se dobro počuti, predvsem pa rada vrtnari. Franc, roj. 20. 9. 1936, je član DU od 2010, ukvarjal se je s čevljarstvom. Z zdravjem je kar zadovoljen, z veseljem pa vrtnari. V zakonu sta dobila tri otroke in nato tri vnuke. Mesto njunih prvih srečanj je Kamnik. MARIJA IN PAVEL ŠUŠTAR iz Kamnika, Ljubljanska 54, sta se poročila 20. 5. 1961. Marija, roj. Vrhovnik 2. 2. 1936, je članica DU od 1992. Zaposlena je bila v Stolu, danes pa prosti čas namenja gospodinjstvu in vrtu. Pavel, roj. 25. 6. 1935, se je v DU včlanil 1992. Zaposlen je bil v Stolu. Danes se ukvarja z raznimi deli, tudi z vinogradom. Z zdravjem je nekoliko na tesnem -pravi za silo. V zakonu so se rodili trije otroci, razveseljuje pa ju tudi že vnuk. Prva srečanja so bila v tovarni, kjer sta bila zaposlena. Vesela sta bila rojstva otrok, še posebno pa, da sta lahko praznovala zlato poroko. Vsi vabljeni zakonski jubilanti se niso mogli udeležiti skupnega srečanja, zato so jih društvene sodelavke obiskale na njihovih domovih - to so biserni zakonski pari Grabnar Mimi in Darko z Brezij nad Kamnikom, Močnik Ana in Ivan iz Buča, Potočnik Ivanka in Maks iz Mekinj in zlatoporočenci Kuhar Jožica in Jernej z Okroglega, Osolnik Zinka in Franc iz Kršiča, Rak Terezija in Stane iz Luč, Novak Marija in Franc iz Zg. Tuhinja, Železnik Rezka in Drago iz Kamnika, Čevka Vladislava in Anton iz Kamnika ter Čevka Angela in Janez iz Bistričice. STANE SIMŠIČ 8. julij 2011 KAMSPORT 2011 XC Kamnik 2011 - pokalna dirka v olimpijskem krosu ter GT Bicycle ©print powered by Calcit Bike Team Dirkanje od jutra do večera Kamnik je minulo soboto, 2. julija, doživel pravi gorskokolesarski praznik. Organizatorji iz kluba Calcit Bike Team so več kot uspešno izpeljali izredno natrpan program 14. kamniškega krosa z mednarodno dirko v olimpijskem krosu, dirko za mlade in še šprintom. Na koncu sta najpomembnejši zmagi odšli v Argentino in Ukrajino, naši pa so bili tik za najboljšimi. Popoldanski šprint pa je dvignil nivo adrenalina in navdušil številne gledalce v središču, žal je šla tudi ta zmaga v tujino. Vendar so bili Kamničani kljub temu navdušeni, saj se je v mestu dogajal pravi festival gorskega kolesarstva. Domaći tekmovalci v članskih kategorijah niso bili kos močnim tujcem, ki jih je v Kamnik privabil sloves dobre dirke in tudi mednarodna kategorizacija UCI C.2, ki prinaša pomembne točke za olimpijske kvalifikacije. Argentinec Catriel Soto je tako v članski dirki vodil od starta do cilja, a kot je rekel sam, dirka ni bila lahka. »Proga v Kamniku je težka, tehnična in tudi fizično zahtevna, kar je dobro. Danes nisem v najboljši formi, a sem vozil z glavo in se dobro otresel tekmecev,« je Catriel povedal po novi pomembni zmagi. Drugi je bil član ukrajinske reprezentance Mihajlo Batsutsa, z malo večjim zaostankom pa je na tretjem mestu končal Rus Ev-geni Pečenin. Četrto mesto pa je z veliko borbe zasluženo osvojil Matjaž Budin, po današnji dirki tudi zmagovalec Pokala Slovenije. »Tretje mesto je bilo dosegljivo, vendar sem enkrat padel, najboljšim pa v določenem trenutku nisem mogel več slediti,« je po dirki povedal Budin. Na najvišjo stopničko v Sloveniji pa se je končno prebila tudi Ukrajinka Jana Belomojna - Jana je s svojo reprezentanco nastopila na štirinajstdnevni slovenski Calcitovi kolesarji so mednarodno dirko v olimpijskem krosu končali tik za najboljšimi. Tina Perše iz Calcit bike teama zadovoljna na cilju. turneji, a do danes jo je trikrat premagala Tanja Žakelj, ki pa ta vikend z ostalimi našimi najboljšimi dekleti dirka na svetovnem pokalu v Kanadi. Ukrajina je slavila dvojno zmago, saj je bila druga njena rojakinja Marta Tereščuk. Na tretjo stopničko pa je stopila najboljša Slovenka Ana Zupan, ki je tako kot Budin tudi zmagovalka Pokala Slovenije v olimpijskem krosu. Atraktivni in adrenalinski šprint po mestu navdušil gledalce v Kamniku so dirkali tudi mladi in najmlajši gorski kolesarji, ki so imeli malo smole z majhnim nalivom, a so pokazali svoj talent in povsem hladnokrvno dirkali tudi na spolzkem terenu Ob tem so poželi veliko navdušenja navijačev, ti pa so bili še bolj glasni ob pozno popoldanski dirki v šprintu. Ta je potekal na 400 metrov dolgi trasi od Glavnega trga do začetka Šutne in nazaj, tekmovalci pa so morali voziti skozi umetno postavljene ovinke in preskočiti tudi nižje ovire ter stopnice. Po treh krogih izločevanja sta se do finala prebila dva Slovenca, Ukrajinec in Rus. Naša Rok Korošec in Boštjan Hribovšek nista najbolje štarta-la, na koncu ravnine pa je Roku v ostrem ovinku zdrsnilo in ob tem je podrl še Boštjana. Ukrajinec Mihajlo Batsutsa je imel prosto pot do zmage, drugi je bil vendarle domačin Hribovšek, tretji pa Rus Evgeni Pečenin. Bogat program že 14. kamniškega krosa je navdušil, organizatorji iz kluba Calcit Bike Team pa že snujejo načrte za prihodnjo leto in obljubljajo nov velik dogodek mednarodnega značaja. NEKAJ UTRINKOV Lovro Golob, 3. mesto, dečki do 7 let, njegova prva tekma v U AMBROZ TRIATLON KAMNIK Gledalci z navdušenjem spodbujali vzdržljivost triatloncev triatlon KAMNIK 2011 Hana Kranjec Žagar, 1. mesto, deklice do 7 let Podrobnejši rezultati tekmovalcev TK TRISPORT ALPREM po kategorijah: CICI AKVATLON (50/100 m plavanje - 400/800 m tek) cicibanke: 1. Vita Škrjanc cicibani: 1. Aljaž Udovič ml. deklice: 2. Neža Mohar Gradisek, 3. Tara Mandič, 5. Karin Dobovsek ml. dečki: 1. Žiga Podgoršek, 2. Nejc Flis, 3. Gašper Zajc, 4. Nejc Podgoršek deklice: 1. Tjaša Vrtačič, 2. Gaja Perko, 3. Nejka Spruk, 6. Urška Bernot, 7. Maša Kuret, 8. Žana Mandič dečki: 1. Jan Škrjanc, 3. Jan Uršič, 4. Žiga Berlec, 6. Teo Flis SUPER SPRINT TRIATLON (200 m plavanje - 7 km kolo - 2 km tek): st. deklice: 1. Kristina Uršič, 3. Tinkara Capuder, 4. Nika Bavčar st. dečki: 2. Domen Obreza, 3. Mark Mandič, 4. Jaka Paulič kadetinje: 1. Liza Uršič, 3. Katarina Spruk kadeti: 3. Leon Obreza SPRINT TRIATLON (750 km plavanja - 17 km kolo - 5 km tek) ml. mladinke: 2. Maruša Klemenc (obsolutno tretja) ml. mladinci: 2. Jan Lipovšek (absolutno sedmi) člani II: 4. Aleš Podgoršek TRIATLON ZA VSAKOGAR (200 m plavanja -12 km kolo - 2,5 km tek) članice: 2. Ema Štupar (skupno tretja), 5. Irena Klemenc štafete: 1. Trisport dirkačice (Maja Dobovšek, Romana Capuder, Barbara Galjot), 2. Formulce (Sandra Zore, Anja Premlč, Špela Dobnikar) TK Trisport pod vodstvom Mira Kregarja je poskrbel za zadnjo prireditev v sklopu letošnjega KAMSPORTA. Triatlon na novi lokaciji je bil odlično sprejet. Skupaj 130 triatloncev je plavalo na kamniškem bazenu, kolesarilo po Mekinjah do Godiča in teklo z Mekinj do Oševka. Na podobni trasi je kamniški kolesarski klub pod vodstvom Jamška in Laniška pred 16 leti že organiziral triatlon. Zmagovalec Sprint triatlona (750 m plavanja, 18 km kolesa in 5 km teka) je Jure Majdič iz TK Inles Ribnica. Med ženskami je zmagala Monika Oražem, prav tako iz TK Inles Ribnica. Odlična tretja absolutno je bila Maruša Klemenc iz domačega kluba TK Trisport Alprem. (Več o rezultatih na strani www.timin-gljubljana.si) V disciplini Super sprint (200 m plavanja, 7 km kolesa in 2 Trener Miha Rojc poskrbi tudi za psihične priprave najmlajših Urška je iz tekmo v tekmo hitrejša. km teka) je zmagala Liza Uršič. V kategorijah super sprinta in akvatlona so večino stopničk zasedli najmlajši triatlonci TK Trisport Alprem, tako, da se za prihodnost triatlona v Kamniku ni bati. Ker triatlon kot športna disciplina pridobiva na popularnosti, se ga vsako leto udeleži več rekreativcev. Ti so tekmovali samostojno na triatlonu za vsakogar ali v štafetnem triatlonu. Izkazalo se je, da je bila prireditev zanimiva tudi za gledalce in navijače, saj so z navdušenjem spremljali vzdržljivost triatloncev. Atrakcija triatlona pa je bil tudi začasni most čez Nevljico, ki je služil prehodu tekmovalcev iz plavalnega dela bazena v menjalni prostor in nato na kolesarski ter tekaški del v okolici. Poletje pa bo čas, ko se tekmovalci in tudi rekreativci pripravljajo za nove podvige. 17. septembra Trisport organizira tradicionalni TRIATLON BLED in dan pozneje dolgo tekmovanje v polovičnem Ironmanu - lO-VEMAN. odstopil. To mi je dalo se dodatno motivacijo in zagon za popoldansko tekmo v sprintu, kjer sem dosegel 2. mesto. V spektakularni tekmi v centru Kamnika me je po moji napal, _ _ /V r» r\ 7V - veterinarska ambulanta Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net ^ ambulanta hrana in osnovna oprema za male živali NOV DELOVNI CAS: ponedeljek 9^19^ torek 9''-15^ sreda 11''-19^ četrtek 9^15^ petek 9^19^ sobota 8''-12^ STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, tí)^^ 041/676 198 rKX faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitráži * okvirjanje slik Octavia Family. Vsaka vožnja z njo je dogodivščina. Ne le zaradi tistega, l