Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtak 7. maja 1956 Štev. 104. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 ' luleion uredništva 2440, uprave 246b Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din Oglasi po caziiku ' Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni vekovni račun št. 11.409 99 JUTRA n mm m Jmm Včeraj se je zaključila pomembna kon ierenca držav Balkanske zveze. Zasedanje pridobiva na važnosti, ker se je vršilo v času nemale splošne politične napetosti v Evropi. Turški zunanji minister Ruždi Aras je kot predsednik zasedanja veeraj popoldne sporočil zastopnikom časopisja uradni komunike sledeče vsebine: »Stalni svet Balkanske zveze je nnel od 4. do 6. maja v Beogradu pet Sei pod predsedstvom Nj. eks. Ruždi Arasa, turškega zunanjega ministra in tedanjega predsednika Balkanske zveze. Vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem >edu. so se prerešetala v kar najbolj prijateljskem duhu in dobila razplet, ki ga narekujejo koristi štirih držav in varnosti na Balkanu ter splošne ohranitve miru. ki mu je Balkanska zveza bolj pri-yrž6na kakor kedajkoli doslej. Najpo-Polneiši sporazum se je ugotovil med štirimi zunanjimi ministri glede vseh vPrašanj, ki so bila predmet njihovih 'azgovorov. Grčija je precizirala svoje tališče do balkanskega pakta v smislu Povečanja solidarnosti med podpisnicami v soglasno zadovoljstvo članov stalnega Syeta. Ker temelji politika Balkanske zyeze na neizpremenljivosti sedanjih meja in spoštovanju varnosti, je stalni Svet predvidel najučinkovitejše ukrepe v Syrho striktnega izvajanja v onem delu Evrope, kjer se nahajajo balkanske dr-Zave. Stalni svet je prav tako preciziral stališče Balkanske zveze glede vseh Merečih mednarodnih vprašanj. Stalni Svet je sklenil, sestati se ponovno v 2e-nevi o priliki skupščine Društva narodov meseca septembra 1936, nato pa v Posvetovanjih državnikov stalnega sycta Male antante, ki so se včeraj se- ali v Beogradu k zasedanju stalnega ^v?ta držav Male antante. V evropski ■avlosti so se v zadnjem času s prozor-'Ull! nameni lansiralc najrazličnejše ve-(j1-0 kr’z' notranjega edinstva in sožitja nost volje in edinstvo sporazuma, pa tudi dobro voljo, kako navzlic vsemu postaviti sodelovanje srednjeevropskih držav na čim solidnejše osnove. 9 Adis Abeba prestolnica vseh severnoafriških laških koloni! KIM, 7. maja. V dobro poučenih krogih sc zatrjuje, da namerava Italija dosedanjo abesinsko prestolnico proglasiti za metropolo vseli laskih kolonij v severni Afriki. Addis Abeba se bo najmoderneje uredila, tako da bo med najlepšimi afriškimi mesti. V Afriki nahajajoči se delavci so že pričeli z deli. Istočasno bo italijanska vlada započela velikopotezno kolonizacijsko akcijo. V ta namen se bodo v plodoi itili predelili Abesinije naselili italijanski kmetje iz pasivnih italijanskih krajev. Tudi se bodo zgradile moderne ceste, ki naj vežejo Eritrejo in laško Somalijo z Addis Abebo. Govori se, da hočejo Italijani zgraditi v Addis Abebi veliko radijsko postajo, ki bo med največjimi na svetu. Tudi se je javilo na stotine laških duhovnikov, ki so pripravljeni iti v Abesinijo. da širijo tamkaj katoliško vero. ltoiiin mmtmm ‘m mm oUsiftdae ftitf&dše w k&s PARIZ, 7. maja. »Malin poroča iz Rima: Francoski poslanik grof’ de Chainbrun je imel z Mussolinijem daljši razgovor, ki se je tikal abesinsko-juridičnega vprašanja. Po informacijah si Mussolini sam v tem oziru še ni na jasnem. Kakor poročajo iz Rima, je Italija odločena, da abesinsko vpraša- cana za danes dopoldne, nje sama reši, z istočasno odklonitvijo vsakega vmešavanja od tretje strani, r^ovi NAČELNIK POLITIČNEGA OD- Italija odklanja tudi veljavnost starih pogodb Abesinije z drugimi državami, DELKA. pri čemer naj bi se pa respektirala francoska prava glede železnice Dži-1 \j.( pre(jiUg predsednika vlade se je huti—Addis Abeba in ravno tako glede oskrbe Nila z vodo ob jezeru Tana. p0(jpisal ukaz, S katerim se imenuje beo-j , - s « A »A /> •• ! grajski odvetnik Čeda Uroše vic za na- ■Mto&smim m ii čelnika i}omčncgi> odelka v predsedm- NJ. VEL. KRALJICA MARIJA jc s svojo tetko princeso Hohenlohe odpotovala v Romunijo, da obišče svojo sestro romunsko princeso Elizabeto. NJ. VIS. KNEGINJA OLGA je poklonila po 100u dinarjev odboru za postavitev pravoslavne cerkve sv. Bo-gorodice v vasi Trnovo v bitoljskem srezu ter odboru za postavitev spominske cerkve blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Ujedinitelja na Mačkovem kamnu. SEJA AKCIJSKEGA ODBORA JNS. Predvčerajšnjim so se nadaljevali utz-govori za poživitev JNS, ki so se pričeli v nedeljo. Radi bolezni predsednika N. Uzunoviča, je predsedoval seji podpredsednik senator .1. Banjanin. Prihodnja seja akcijskega odbora JNS je bila skli- f Zav Male antante. Ob zaključku tega 7l^dania pa se bodo lahko vsi prepri-c,a so bila vsa najrazličnejša ugibn-P<1 v tem pravcu varava in neresnična. n10J°vo se ic evropski položaj v kaosu ^davnih dogodkov in mišljenj spremenil Marsikaterem pogledu in tudi glede . '^sikaterega vprašanja, ki živo sega v .'eresno sfero Jugoslavije. Romunije in češkoslovaške Mernik stvu vlade. FOND ZA SANACIJO BRATOVSKIH SKLADNIC. Danes so se sestali ministri ekouom-ŽENEVA, 7. maja. V tukajšnjih političnih in diplomatičnih krogih se z skega odbora in so obravnavali spre- zaskrbljenostjo pričakuje seja Društva narodov, ki je sklicana za ponedeljek, ujembe uredbe o ustanovitvi osrednjega Ta zaskrbljenost je v zvezi z okolnostjo, da je Društvo narodov napram Ita- fonda za sanacijo glavnih bratovskih liji popolnoma brez vpliva. Mussolini je baje že dal razumeti, da se tako dolgo s!<]adtlic. ne bo pričel pogajati z Ženevo, dokler ne prekliče Društvo narodov svojega STRUIA MOČNE ROKE ______________________ sklepa, v' smislu katerega se Italija smatra za napadalca. Kavno tako bi Dru-j KOiMPROJVlISA štvo narodov moralo v smislu Mussolinijeve politike vse sankcije ukiniti in i priznati italijansko suverenost v Abesiniji. Pričakuje se, da bo Mussolini Še STRUJA Kakor pišejo beograjski listi obstojata v zboru profesorjev beograjske univerze pred pričetkom predstoječega zasedanja sveta Društva narodov tudi formel- , .... . „ 1 .. T.. P« ..nmčilil. iz Ri.n. 1 dve struJi, m sicer struja močne roke ut no proglasi aneksijo Abesinije po Italiji, to poiocilin iz turna, ima Italijan- . », , „ , Vi i'P„„ m, struja kompromisa. Strujo močne roke ski delegat v svetu Društva narodov baron Aloisi navodilo, da zapusti dvorano v trenutku, čim jo prestopi kakšen abesinski zastopnik, da s tem dokaže, da Abesinija več ne obstoja in da nima nikdo pravice, da Abesinijo kjerkoli skušah Tistruktiv Državniki Male antante dovesti v sklad postulate s . -ne politične in gospodarske T1eri s trenutnim evropskim stanjem, i nasproti jasna zadeva: V živcu SrpIesov treh prijateljskih držav je jn ed«ia Evropa. In tukaj so računi čisti t J^sni. Na teJ ,inijj s0 se z vso dosled-ta.,,,° nngrmadile brambne sile tnaloan-tn'h drža nuja vcc n<‘ oostoja zastopa. PARIZ. 7. maja. Radio agentura poroča iz Addis Abebe. da jc prispel v Addis Abebo ras Ajclu. guverner pokrajine Godžam z oddelki dobro opremljenih in dobro discipliniranih vojakov. Trdi se, da se jc ras Ajelu že pred zavzetjem Addis Abebe sporazumel z Italijani, da bi na ta način mogel igrali važno vlogo pri bodoči sestavi nove abesinske vlade. Mnoge roparske skupine so se. umaknile proti jugu zapadu in severu ter so njihovi vodje izjavili, da sc bodo tudi naprej borili proti Italijanom. •DŽIBUTI, 7. maja. Kot poslednji od abesinskih vojskovodij je prispel sem kaj ras Sejmu. Pred njim so prispeli semkaj ras Nasilni. ras Desta in Vcliib 1 ADDIS ABEBA, 7. maja. Za guvernerja Addis Abebe jo imenovan bivši rimski guverner Giuseppe Battai. jteon Murn sei huve si&Mviade predstavljata v glavnem bivši rektor Čo-rovič in dr. Viktor Novak. Ta struja šteje približno 50 članov. Drugo strujo pred stavljajo Slobodan Jovanovič, Boža Markovič, Zivoj iti Perič in sedanji rektor Dragoslav Jovanovič. Sedanji rektor je bil izvoljen po kompromisu med obenr' navedenima strujama. IN DELNIČ ARJI SUEŠKE DRUŽBE J »Trgovski list« od 5. t. m. piše v uvodniku: »Res smo radovedni, ali moramo res dobiti črno na belem, da nimajo sank cije prav nobenega smisla? Kaj vendar pomaga, če mi ne dajemo lesa, če ga pa dobiva Italija iz Avstrije,1' kjer. je baš te dni bivši angleški minister tako prepričevalno govoril o svojih simpatijah za Anglijo! In kakšen smisel ima, če mi he damo svoje živine, ki jo pa dobi Italija iz Madžarske in drugod in ko more dobiti tudi ves oni material, ki ga potrebuje za orožje. Mi smo. ustavili zvoz v Italijo, skozi Sueški kartal pa morejo Ita- PAR1Z, 7. maja. Zdi se, da bo francoska notranjepolitična kriza, povzročena z levičarsko zmago, našla hitrejšo rešitev kakor je bilo prvotno predvideti. Leon Blum sc je končno odločil, da sestavi vlado marksistične levičarske | lijani nemoteno prevažati ne le vojake, fronte. Paul Bonoour bo v novi levičarski vladi zunanji minister. Herriot je temveč tudi petrolej, metalce plamenov, odklonil vstop v vlado In ga skušajo sedaj piidobitj za to, Ja bi prevzel pred- kanone in tudi strupene pline, pa čeprav sedstvo parlamenta. Socialisti zatrjujejo, da je ta odločitev še odvisna od skle- so ti po mednarodnih konvencijah pre- tlr«?,n<) drzavam Male antante, ^ntki hodo etovanjih av proti znanim revizionistič- Penzivam. Urejevanje srednjevrop-'Iržavnih odnosov pripada prven- katere v svojih beograjskih po-, nedvomno pokazali enot- i pov predstoječega kongresa francoske socialistične stranke. LONDON. 7. maja. Del britanskega časopisja napada izredno ostro ministrskega predsednika Baldvvina in ministra Edena, katerima se očita neoprostljiva trdoglavost in še večja kratkovidnost. »Evening Nc\vs« poroča, da je bivši minister zunanjih zadev sir Samunel Hoare sprejel v teku zadnjih 48 ur ogromno število brzojavnih čestitk Na drugi strani pa hočejo militantni konservativni krogi izrabiti neuspeh politike Društva narodov v abesinskem konfliktu, da prepričajo angleško javnost o potrebi čim hitrejše izvedbe petletnega oboroževalnega programa. povedani! Toda kdo bi se upal pritisniti bogate in vplivne delničarje Sueške družbe! Njih interesi morajo biti vedno varovani, pa čeprav umirajo zaradi tega ludje od strupenih plinov in v nastra-hotnejših mukah. Nič pa ne veljajo gospodarski interesi malega naroda, ti se smejo teptati vedno in ob vsaki priliki. S sankcijami smo zopet enkrat doživeli kruto resničnost tega stanja.« 6kua jv svet Mmu& fltfkldžN& sankal letati VSrt^CrwOHr tf#VWfnrlrv Vl^ IrfFVPfvlFFW IIV iftd&fi LONDON, 6. maja. Ministrski predsednik Baldwin in zunanji minister Eden sta sprejela delegacijo angleške unije za Društvo narodov pod vodstvom lorda Lcytona in lorda Cecyla. Delegacija je obema državnikoma izročila resolucijo, v kateri se zahteva poostritev sankcij proti Italiji. Sanmi zoefigdi Še vedno pereč problem Zagrebški »Jugoslov. Lloyd« je nedavno objavil oster, a s konkretnimi dejstvi podprt članek, predvsem na naslov naših gospodarskih krogov, o perečem problemu zaposlovanja tujih državljanov v raznih podjetjih v Jugoslaviji, ki jih je osnoval tuji kapital. Gre za kruh, ki ga tujci odnašajo iz naše zemlje, nam pa puščajo drobtinice, gre za sistematsko zapostavljanje našega življa. Člankar povdarja, da nam je — na žalost!« potreben tuji kapital. Ugotavlja, da del tujega kapitala pri nas dela pošteno in ne vodi računa samo o svojih interesih, ampak tudi o interesih države, ki mu nudi možnost dobrega zaslužka. Takšen kapital, ki išče tesnega sodelovanja z našim življem, sprejemamo s širokogrudno gostoljubnostjo, ki je svojina našega naroda. Naš odpor pa je naperjen proti onemu tujemu kapitalu, ki smatra našo državo za kolonijo, iz katere črpa najboljše sokove, našega človeka pa, ki mu množi njegovo bogastvo, za manj vrednega kulija. Narod, ki je dal Teslo, Pupina, Mihanoviča, Račiča i. dr. in katerega gospodarstveniki odlično sodelujejo v gospodarstvu daljnih prekomorskih dežel, narod, katerega pomorski kapetani so znani po vsem svetu in ki skozi stoletja čuvajo in visoko dvigajo zastavo narodne časti in sposobnosti po vseh morjih zemeljske oble, ta narod po mišljenju takih pritepencev nima ljudi, ki bi v njihovih podjetjih mogli zavzemali kakšna mesta, z izjemo najnižjih. Imamo pa v državi podjetja, ki so iz inozemstva v našo državo privedla celo uradništvo najnižjih kategorij. Pomudimo se kratko samo pri nekaterih primerih. Vzemimo zastopstva: imamo podjetja v rokah tujcev, ki zastopajo v naši državi tuje industrije, tujo trgovino, tuje zavarovalnice. Od uje-dinjenja pa do danes so bile v Jugoslaviji investirane milijarde v novonastale industrije, zgradbe, prometna sredstva ali stroje, ki so potrebni za modernizacijo obstoječih industrij. Sigurno 90 odst. vseh teh dobav je šlo skozi roke inozemskih zastopnikov, ki so se v to svr-ho naselili v Jugoslaviji. Vsa ta zastopstva so z malimi izjemami še danes v rokah tujcev. Seveda imajo njihove poslovalnice lepa »jugoslovanska« imena. Na provizijah so zaslužili ogromne vso- te. Mnogi od njih so brez moralne in strokovne kvalifikacije, imajo pa seveda plemenske in nacionalne »zveze« s svojimi mandanti. Tako je postala Jugoslavija leglo cele legije inozemskih zastopnikov, ki jim je — po večini — Jugoslavija samo molzna krava, vse drugo, kar je jugoslovansko, pa je prednost njihovega prepira in zaničljive kritike. A koliko naših inženjerjev strojne in električne stroke je brez posla! Evo nekaj konkretnih primerov: K velikemu podjetju v Sloveniji je prišel zastopnik avstrijske jeklene industrije. Tvrdka ima zastopstvo v Zagrebu, kjer je zastopnik sicer naš človek, ki pa na velike posle nima ingerence. Zakaj ti veliki posli z velikimi provizijami so pridržani inozemskemu zastopniku iz Gradca, ki je res tudi prišel k podjetju v Slovenijo. Drug slučaj: Neka inozemska velika industrija ima pri nas zastopstvo pod imenom »Jugo ..« (celo ime je iia razpolago!). Do nedavnega (in menda še danes!« je bil direktor avstrijski podanik. Koliko naših elektro-inženjerjev bi bilo za to mesto na razpolago, gotovo za tretjino dohodkov, ki jih ima ta favorit bogve kakšnega habs-burgovskega hofrata! Znani so pri nas ljudje, ki so zagrizeni sovražniki našega naroda in države. A imajo pri takozvanih »nacionaliziranih« industrijah tako močne zveze, da so se kljub svojemu sovraštvu do naše države tu naselili in si ustvarili sijajne eksistence. Saj dobivajo plače, da bi samo z eno tako plačo bilo zadovoljnih pet ali še več naših strokovno povsem usposobljenih moči. Poglejmo v trgovino! V zadnjih letih je nastalo v Jugoslaviji mnogo industrij, ki uvažajo sirovine. Letni uvoz teh si-rovin gre v stotine milijonov, a vsi sklepi za dobave gredo še danes skoro izključno preko inozemskih posredovalcev. Takozvaue »Jugoindustrije«, ki v naši državi pobirajo stomilijonske dobičke, kupujejo svoje sirovine preko avstrijskih, francoskih, nemških in angleških posredovalcev, in še na misel jim ne pride, da bi zahtevale od svojih dobaviteljev. naj dado zastopstva Jugoslovanom, dasi bi dobavitelji to brez dvoma radi storili, ker jim je glavno, da blago prodajo. Težki milijoni gredo še danes za to posredovanje vsakoletno v inozemstvo v žepe ljudi, ki nimajo z nami nobenega poslovnega kontakta. Isto velja za uvoz kolonialnega blaga. A koliko naših dobrih komercialistov čaka brez posla! Najtežja je pa stvar nedvomno v stroki, ki je ravno v zadnjem času z »Feniksovo« afero vzbujala pozornost sveta, pri zavarovalnicah. Zakaj baš ta slučaj je jarko pokazal, po kakšnih kanalih se pretaka denar, ki ga zbira naš človek. Naše domače zavarovalnice so vodile težko borbo s kapitalno mogočnimi tujimi zavarovalnicami, ki so si nadele lepa jugoslovanska imena in nastopajo pod zaščito »zaslužnih« slamnatih mož. Šlo je za zaključek tarifnega sporazuma. Tuje zavarovalnice so zadevo tako dolgo zavlačevale, da so medtem sklenile še celo vrsto velikih požarnih zavarovanj po zelo nizkih tarifah. Ali se naj čudimo, če se takšna podjetja branijo naših ljudi ali pa jih zaposlujejo samo v podrejenih položajih, glavna mesta pa podele ljudem, ki so bili pač na ozemlju Jugoslavije rojeni, pa so svojčas iz sovraštva proti našemu narodu izstopili iz našega državljanstva, danes pa — ker jim to poslovno konvenira — se zopet zanje zanimajo. Kje sta naš ponos in naša samozavest, da še vedno dopuščamo vse to?! Mar res ni sredstev, da se z nastavitvijo naših ljudi na vodilnih mestih v vseh teh podjetjih in ustanovah onemogoči kanaliziranje našegtj denarja v blagajne, ki zbirajo sredstev za podkonavanie temeliev naše države? Da težki milijoni, ki jih dobivajo tujci kot ravnatelji, upravni svetniki itd. kot plače in provizije, ostanejo v rokah naših ljudi? Da se končno prekine s prakso raznih »protektorjev« v upravnih odborih, ki so za tuje pijavke samo plašči pod katerim brez skrbi spravljajo mastne tantijeme? Zaključek: težke stotine milijonov dinarjev so v Jugoslaviji naseljeni tuji zastopniki inozemskih industrijskih, trgovskih, bančnih in zavorovalnih družb zaslužili in kljub težki krizi še vedno zaslužijo. Ti milijoni gredo po raznih kanalih — kljub deviznim predpisom — povečini v inozemstvo. Naša narodna plačilna bilanca trpi s tem ogromno škodo. Vse te posle bi pa za veliko manjše plače radi in dobro obavljali naši domači intelektualci, tehniki in komercialisti-Naš srednji stan svobodnih poklicev pa propada. Vsakdo ve, kaj to za državo pomeni. Ta problem našega brezposelnega intelektualca v zvezi s problemom našega telesnega delavca, ki sta v veliki meri brezposelna, ker so ju izpodrinili tujci, treba nujno reševati in rešiti. Zveza jugoslovanskih intelektualcev (SJI), ki so je na osnovi novih pravil nedavno ustanovila in ki ima v svojem lepem programu med drugim tudi točko o skrbi za zaposlenje domačih intelektualcev v vseh panogah gospodarstva, kjer je do-sedaj zaposlenih veliko število tujcev, ima in bo bo imela veliko in važno nalogo pred seboj. Vsa nacionalna javnost jo bo v njenih naporih in v njeni borbi podpirala. V. S. Lahkoatletski meeting RAZPIS medklubskega lahkoatletskega ineetinga, ki ga prireja ISSK Maribor, član Jugosl. lahko-atletskega saveza v nedeljo, dne 17. maja 1936 ob 9. uri na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti. Točke tekmovanja: a) seniorji: tek 2C0 m, met krogle, skok v višino s zaletom. tek 3.000 m, met diska, skok v daljino z zaletom, tek 800 m; h) j u n i o r j i razred B in C: troboj: skok v višino s zaletom, met krogle, tek 100 m; c) veteran) razred A: troboj: skok v višino s zaletom, met krogle, tek 100 m. Prijave je poslati najkasneje do 11. maja 1936 opoldne na naslov: Koštomaj Stanko, Maribor, Prečna ul. 6. Naknadne prijave se ne sprejemajo. Pravico starta imajo samo verificirani atleti vseh klubov Drav ske banovine. V točki c) troboj veteranov razred A imajo pravico starta tudi neverifickrani atleti. Nagrade dobivajo v vseh disciplinah prvi in drugi (priznani-ce). Tekališče je dolgo 428 m z dvemi, nedvignjemmi zavoji in je posuto z uga-ski. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih Jugoslovenskega lahko-atlet-skega saveza. Točke jutiiorskega in veto ranskega troboja se štejejo po tabelah za olimpijski desetoboj (pravilnik JLAS iz 1. 1930). Hevavi fk Bil je to lep eksemplar afriške antilope, katere meso je nenavadno okusno in hranljivo. Zavlekla sva jo k ognju, pripravila nekaj trsk za ražnje ter pražila kos za kosom. Nikdar mi ni bila nobena jed slajša. Končno je prišel dan, ko sva zapustila to divno oazo. Ker je na zemljevidu nisva našla, sva jo označila in jo imenovala San Salvador, prav tako kakor je Kolumb uazval zemljo svoje rešitve Ameriko. Čim dalje sva prihajala, tem češče in gostejše so postajale oaze. Čini bolj sva napredovala, na tem večja močvirja sva naletavala, ki so bila polna ogromnih jat moskitov. Potem sva vedela, da se nahajava že oh predelili reke Malaye. Tisoče raznovrstnih ptic se je dvigalo proti nebu in videla sva po načinu njihovega vzleta, da so iznenadene. ker so opazile po bogve kolikem času neka človeška bitja, ki so zopet dospela sem. Velike množine moskitov so nam zameglile pot in pogled. Od oblaka njihovih brezštevilnih teles nisva mogla ničesar razločevati, niti na dva koraka. Od vseh strani so naju napadale. Uporabiti sva morala robce, da pokrijeva obraz, roke pa sva omotala s krpami in tako stopala korak za korakom, prebijajoč se skozi meglo strupenega mrčesa, ki nama je naredil ob svetlem nebu noč. Po 72-urnem jahanju sva končno znova gazila po peščenem morju, dokler nisva dospela k mali oazi nedaleč od meje španskega Maroka. Pred seboj sva imela še kvečjemu sto kilometrov do reke Mulaye. V noči med 16. in 17. junijem 1923 leta, ki je bila tiha in mračna, sva dospela do toliko pričakovane reke Mu!aye. Predstavljala je v tej puščavi nekak izraz živ Ijenja. Medtem, ko sem vlačil naprej živali, je neumorni Jose stopal za nami, čvrsto držeč v desnici svojo puško. — Nekoliko sva se zamislila. Menda sva prehodila nekaj sto korakov ob obali, ko začno nenadoma iz vzhodne strani žvižgati streli. Prestrašena radi tega nenadnega napada sva se naglo pognala na tla. V daljavi sem opazil sence konjenikov, ki so v galopu hiteli proti severu. Takoj sem opazil, da so to francoski obmejni jezdeci, ki so v teni mraku gotovo mislili, da sva Arabca. Ko sem se V.opct dvignil, sem se zastonj obračal za !ose-jem. Najprej sem ga tiho klical, nato vedno glasneje, dokler nisem končno kriknil od groze. Vse je bilo zaman. — Občutil sem, da me tudi glas izdaja. Polastila se me je vrtoglavica, bilo mi je, da padem v nezavest. Nervozno sem jel preiskovati grmovje, dokler nisem slednjič sto korakov od mesta, kjer sva se skupno vrgla na zemljo, našel svojega prijatelja, toda žc mrtvega. Kakor ranjena zver sem zatulil. Iz njegove glave je tekla kri, pomešana z možgani. Ni bilo pomoči. Tri je streli — vsi trije v glavo. — Se pred zoro so sc priklatile trume šakalov in hijen, kj so zavohale kri in mrtveca ter se nemo plazile, preteč mi s svetlimi očmi, kakor da bi bil kriv jaz, da ne morejo priti do plena. Zgrabila me je besna blaznost in pričel sem streljati iz puške. Mnogi šakali so popadali, mnoge hijene so pričele bežati, toda v tre-notku, čim sem nehal, so se zopet vračale in pretile šc strašneje. Prav do zore nisem nehal braniti mrtveca, svojega nesrečnega tovariša od krvoločnih zveri. Lahkoatletom SK Železničarja! V ne* deljo 10. tm. dopoldne ob 9. uri bo na igrišču ob Tržaški cesti izbiren lahkoatletski miting za dvomatli Kac-om, Celovec. — Discipline: 100, 400, 800, 5000. 4x100 m. disk, krogla, kopje ter skok v višino in daljino. Pridite vsi. Načelnik. Kolesarsko in motociklistično dirko priredi »Perun« v nedeljo 10. maja progi Maribor - Sv. Lenart (19 km)-Start bo ob 13.30 na križišču Aleksafl-drva cesta - Tomšičev drevored. Startah bodo vsi odlični dirkači »Peruna« in dru-grli klubov. /J Avstrija:Anglija 2:1 (2:0!. Na Dunaju se je vršila včeraj popoldne meddržavna nogometna tekma med reprezentan- cama Avstrije in Anglije, ki se je prefl 60.000 gledalci končala s senzacionalno zmago avstrijskega- nacionalnega moštva-Sodil je belgijski sodnik. Lamgenus. SK Celje v Mariboru. V nedeljo 10. d11-bo odigralo moštvo SK Celja v Maribor11 prijateljsko tekmo protj SK Rapidu. židjenje Zamenjava starih tisočakov. Dne 4- maja je potekel zadnji dan za izmenjavo starih 1000-dinarskili bankovcev od novembra 1920. Kakor doznavamo, bodo lahko zakasnelci, četudi so zamudi • z izmenjavo pri podružnicah Narodne banke, še vedno lahko zamenjali te svoje 1000-dinarske bankovce pri beograjsk1 centrali Narrodne banke. Terjatve proti »iPh6uixu« se moral prijaviti do 1, junija. Avstrijska ko:itro_ bila na banka za industrijo in trgovino je imenovana od avstrijske vlade za uFf __ vitcljico družbe za življenjsko zavarova nje »Phonix« na Dunaju. Imenovana ban ka je sedaj objavila v naših »Službeni novinah« proglas, v katerem javlja svoj imenovanje ter obenem poziva vso npn ke, da ji prijavijo svoje terjatve Pr° »Plionixu« do 1. junija 1936. Vse terjatv > ki ne bi bile do tega roka prijavljene, V gube vsako vrednost. ’lo velja zlasti vsa življenjska zavarovanja. ____________________— lUuute vesti .30.000 Italijanov se bo smelo »as« liti .jlMHHl aC DO SfliCIO ***• v Albaniji po zadnjem sporazumu !!l italijansko in albansko vlado. ,, c Britanska vlada je odklonila Pre'“ nemške vlade, da bi bil imenovan za neralnega konzula Nemčije v Ai>glb' Otto Benne, šef narodno socialist1''' nemških organizacij v Angliji. Hkmšmki h MšMke Ma/ite »ihaa^giasagBi Grozen konec družinskega očeta v transmisiji tragična usoda je zaslededovala 36-letuega delavca Franca H e r 1> a j a iz Predanoveev. Že lani ob mlačvi ga je pri polaganju snopov zagrabilo kolesje za desnico in mu jo zmrcvarilo. Potem se je zopet vrnil domov iz bolnišnice in dobil službo na parni žagi. Tudi tukaj je Prežala nesreča na družinskega očeta. Ko je hotel preskočiti nizko jermenje Pri stroju, je z nogo zadel v transmisijo, ki ga je pognala proti kolesu. V strahotnem objemu ga je. kolo nekajkrat zavr- telo in ga nato vrglo po mlinu, kjer je ves razbit in razmrcvarjen obležal v mlaki krvi. Zdelo se je, da ga bo mogoče še rešiti, toda zadobljene poškodbe so bile tako težke, da jim je ubogi Her-baj kot žrtev svojega poklica podlegel in zapustil globoko užaloščeno ženo in nepreskrbljene otročičke. Njegova usoda je zbudila pri vseli globoko sočutje in pomilovanje s težko prizadeto družino pokojnega Herbaja, ki ga je smrt |H>-brala v najlepši moški dobi Pajman obsojen na dosmrtno lečo Poročali smo že o aretaciji Košanjče- j nevarno ranil orožnika, ki ga je hotel vega pajdaša Ivan Pajmana in o njegovem ponesrečenem poizkus«, da bi si z orožjem v roki priboril samolastno vzeto .svobodo. Ko je Pajman s silo in na zvit Kačin pobegnil iz jetnišnice v Inomostu, so avstrijske varnostne oblasti napele vse moči in postrile zasledovanje. Prevzeti, kaor je po svoji naravi, sije Paj-lr>att preskrbel novo bleko in pelerino ,ei' se nekaj čas po pobegu iz jetnišnice Potikal v okolici Landecka itn lnomosta. Vožnja z vlakom proti Sv. Antonu na 1 i-rolskem pa je bila zanj usodna. Ko je Pajman uvidel, da mu preti velika nevarnost, je segel po revolverju in aretirati v vlaku. Oddal je nit službujočega orožnika dva strela in se branil za svobodo podobno kakor Košajnc. Nevarnega zločinca so obkolili orožniki in ko je uvidel, da je izgubljen, se je brez obotavljanja predal v njihove roke Močno vklenjenega so takoj po aretaciji in krajšem zaslišanju prepeljali v Ino-inost. 'kjer ga je pretekli torek sodil preki sod. Pajman je bil za svoja zločinstva obsojen na dosmrtno ječo. Po novem avstrijskem kazenskem zakonu sodijo morilce in take, ki poskušajo izvršiti u-mor, po prekem sodu. Spored koncerta, ki ga izvaja jutri v Petek ob 20. uri v kazinski dvorani trio P- Brandlove je izredno pester. Po Su-kove.ni triu op. 2, zaigra ga. Brandlova bstna Bettliovenovo pomladno sonato op. 24., komponirano za violino in klavir. Nato izvaja še pianistka ga. Rusy-jeva Chopinovo fantazijo op. 49. Večer zaključi Schubertov trio op. 99. Naše umetnice, o katerih gre dober sloves po vsej Evropi, nam pripravljajo večer prefinjene filasbene umetnosti, ki bo za vsakoga Prijetno doživetje. Nabavite si pravoča^ sno vstopnice, ki so po izredno nizkih Uenalt v predprodaji v trgovinah ge. Zla-Brišnik in g. liofer. Dijaki državne trgovske akademije pri •edijo v proslavo narodnih mučenikov ^etra Zrinjskega in Krste Frankopana, d lic 11. maj ob 20. uri v Narodnem gleda-svojo III. akademijo z izbranim spo- fedom. Sokolsko društvo Maribor 1. javlja, da Se veselica javljena za nedeljo dne 10. ^aia preloži. Velika kavama. Dnevno spored in ka- baret. Cercle irancais. Francoski krožek v priboru priredi v petek dne S. maja ob v Vesni prijateljski sestanek na čast *v°>anm prejšnjemu podpredsedniku, g. Furrerju, ki bo o tej priliki prečital plastni šaloigri .Vsi člani in prijatelji ruštva so vljudno vabljeni. Vstopnine ni. , Oglejte si prvovrstni spored v Kino-, kvarni. Najboljši plesalec, kakor tudi c"0lllik, ki vas izborno -zabava. Solidne eile< prvorstna postrežba. sNanos«. Vsak Jugoslovan naj ve, da u 13. in 14. junij posvečena našim za-užnjenim bratom. Oba dneva pokažimo, H fcri ni voda. Danes v četrtek ob 20. uri Ve2an članski sestanek v društvenih wostoriJi. s '^ranska straža, Gregorčičeva ul. 26, la ®3eitla prijave za letovanje odraslih v stHem domu v Bakru. Popolna oskrba sami vred Din 30 za osebo za maj lUttij. drugi del naše Jugoslavije. Kosovo polje so svetla tla naše domovine! V zgodovin skem in geografskem pogledu bo očrtal to pokrajino naš izboren etnograf g. prof. Franjo Baš iz Maribora. Razen večerne predstave je .ob 4. uri popoldne posebsa mladinska predstava. V ponedeljek dne 11. maja je skupno z ženskim društvom literarni večer v počastitev materinega dne. 0 tem in umu ? taksa, »n Obč ni zbor ISSK Maribora drevi ob uri pri »Orlu« v lovski sobi. “utnik Maribor nam sporoča, da je do- rtbil • - - — da-'2 ^r'fcvenice telegrafično obvestilo, j).-1 ® Vstopilo prekrasno vreme za kopa-^a ima morje že 18" C. dei 3Se Kosovo« je kulturni Hlm v treh -njih, ki ga predvaja Ljudska univer-Pctek dne 8. maja 1936. Film bo po-Pokrajinske posebnosti, velike v<> v^jnske pomembnosti in pa narodo-,'vlienje na tem lepetij kosu naše do- ki je imel tekom stoletij tako )*'°vinc Veijk - tiaje, Zf!0cIovinski pomen za osvoboditev ko naroda izpod turškega jarma, ta-eiiko vzdrževalno silo kakor noben V častnem predsedstvu »Mariborskega tedna« so trgovinski minister dr. Vrbanič, ban dr. Natlačan. mariborski mestni poveljnik general M. Milenkovič, škof dr. Tomažič, mestni župan dr. Juvan in zbor nični predsednik TOI Ivan Jelačin. Iz sodne službe. Napredoval je v 4. položajno skupino I. stopnje Miloš Senica, sodnik pri mariborskem sreskem sodišču, istotako Franc Završnik, sodnik sreskega sodišča v Ptuju. Napredovanje. V 4. položajno skupino II. stopnje je napredoval sreski načelnik dr. Janko Vidic v Ptuju. Iz 7. položajne skupine v 6. pa sta napredovala pomožni tajnik pri sreskem načelstvu Maribor levi brez Franjo Tajnik in Anton Knez pri mariborskem komisariatu železniške in obmejne policije. Grob pri grobu. V Gosposki ulici 36 je umrl v visoki starosti 79 let vpokojeni davčni svetnik Fdvard Sinek. V splošni bolnišnici je preminila v 64. letu svoje dobe žena vpok. železničarja Arni Kositrova. Žalujočim naše toplo sočutje! K dr. Aljehinovi simultanki. Pri včerajšnjem poročilu o navedeni simultanki je pomotoma izostalo ime 4. zmagovalca sedmošolca Dušana Flisa, katerega ime pa je pomotoma zašlo med poražence.^ Mlečno vprašanje v Mariboru. Že pred leti je bila započeta akcija za ureditev mlečnega vprašnja v Mariboru. Dosežen je bil že sporazum med producenti in konsumenti, vendar pa je zadeva naletela na odpor pri merodajnih činiteljih, Ker je preskrba mesta z mlekom z vsakim letom slabša in ker se zatrjuje, da pije Maribor nehigijensko mleko, se je znova porodila akcija za ureditev tega perečega vprašanja. Te dni bo širši sestanek okoliških producentov mleka, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki mariborskih gospodarskih ustanov in mestne občine in se bodo na sestanku izdelali sklepi, kako preskrbeti Maribor z zdravim mlekom. Šahovski turnir Maribor :Gradec bo v nedeljo 10. maja v Mariboru. Turnir, ki se bo vršil na 10 deskah, se bo odigral v kavarni »Central«, Osnutki lepakov za jubilejni »V. Mariborski teden«, katerih je bilo vposlanih v soboto 9. maja v spodnji-kazinski dvorani. Vsem ki se za to pestro razstavo zanimajo, priporočamo obisk. Posestva gredo iz rok v roke. Prokurist Aleksander Rosenfeld je kupil od industrialca Josipa Rosenberga in zasebnika Oskarja Skuška zemljišče in hišo na 'Koroški cesti 90 za skupno 460.120 Din. Mestna občina mariborska je prodala posestniku in trgovcu Avgustu Čopiču dej parcele v Smetanovi ulici (23 m2) za 2.300 Din. Posestnik dr. Ivan Schmie-derer in posestnica Marija Latzel sta pro dala trgovcu Alojziju Wesiaku 682 m2 veliko zemljišče v koroškem predmestju za 15.000 Din, ter 1137 m2 veliko zemljišče za 31.000 Din. Marija Kresevič, posestnica v Mariboru, je 'kupila od Josipa in Marije Nekrep njivo v Koroškem pred mest ju za 26.200 Din. Posestnica Ana Kampi je prodala 110.000 dinarjev vredno hišo v Kettejevi ulici 1 svoji hčerki Pavli Knaplovi. Gledališke novice. V soboto premiera »Tuje- dete«. V tem, povsod z velikanskim uspehom, igranem delu riše mladi sovjetski pisatelj V. S k var ki na zelo bjektiven, izredno duhovit in humo ren način današnje rusko življenje, ki je kljub prevratnim reformam in »novim« načelom, ostalo v bistvu isto. ker človek ne more preko prirode, torej preko samega sebe. Režijo vodi glavni režiser J Kovič. Igrajo: godbenika KaraUlova in ‘ njegovo ženo —- P .Kovič in Zakrajško-va, njuno ličerko-igralko — Rasberger-jeva, mlada povsem različna študenta — Gorinšek in Verdonik, zapeljivca, inže-njerja Pribiljova — Furijan, zobotehnika Senečko — Nakrst, visokošolsko Rajo — Kraljeva, njenega očeta Aleksandra — Grom,babico Agripino — Starčeva in Manjino prijateljico Zino — Savinova. Premiera bo za red C. — To nedeljo bosta dve predstavi v korist »Združenja gled. igralcev« ter za penzijski sklad igralcev. — Cenjene gg. abonente naprošamo. da poravnajo svoj zadnji obrok za gledališki abonma. Zahvala. Udruženje poštnih zvamčni-kov in služiteljev pododbor Maribor se najprisrčnejše zahvaljuje vsem spoštovanim darovalcem dobitkov, kakor vsem cenjenim kupovalcem tombolskih kart. Zahvaljuje se tudi vsem tistim, ki ste na ta ali drugi način pripomogli, da se je tombola tako lepo izvršila. Vsem skupaj še enkrat kličemo: Bog plačaj. Odbor. Žrebanje turistično športe loterije bo K), maj t. 1. Ker vlada v naši javnosti veliko zanimanj-, opozarjamo interesente na prodajo srečk. Cena srečki Din 10. — Dobite jih pri .Putiiiku v Mariboru. Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Albaneževa in Vidmarjeva lekarna, jutri po Maverjeva in Konigova. Vremenske zadeve. Nobene bistvene spremebe. Podnevi marsikje oblačno, ponekod morda nevihte. Temperatura bo neznatno nižja. Tako pravi dunajska vre menska napoved. REPERTOAR. Četrtek. 7. maja ob 20. ud: »Direktor Čampa«. V korist »Združenja gledaliških igralcev. Petek, 8. maja: Zaprto. Sobota, 9. maja ob 20. uri: »Tuje dete«. Red C. Premiera. Nedelja, 10. maja ob 15. uri: »Sveti Anton. vseh zaljubljenih patron«. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Znižane cene«. GRAJSKI KINO. Danes zadnjič Konrad Veidt v sijajnem senzacionelnem velefilimi »VEČNI ŽID«. Sledi »Ne igraj se z ognjem«. Izborna komedija. Pavel H or bige r. Zdravilišče l Radioaktivne termalne kopeli (37.5" C). Izvrstno zdravljenje vseli vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. Znižane predsezijske cene Pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1100,— (Stan, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse.) Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. 2242 Prijavljanje in odjavljanje. Predstojni-štvo mestne policije v Mariboru opozarja, občinstvo na določbo § 4 z dne 15. I. 1930, št. 141 Ur. 1. 32 kos, o prijavljanju in odjavljanju prebivalstva, ki določa, da je stanovalec dolžan prijaviti oduosnood javiti vsako spremembo stanovanja stanovalca v roku 24 ur. Za točnost podatkov, navedenih v prijavnici, jamči stanovalec za pravočasno predložitev 'Vte pa stanodajalec. Izgovor, da je stanovalec obljubil, da se bo sam prijavil odnosno odjavil, ne odveže stanovalca dolžnosti, da se v tem pravočasno prepriča odnosno izvede sam. Prijavnice in odjav-nice morajo biti točno in razločno pisane posebno pa ime in priimek. Nepravilno ali nečitljivo izpolnjene prijavnice odnosno odjavnice se bodo zavrnile in se sma Kino Union. Danes zadnjič »črni an-gelj«. Petek dunajska muzikalična veseloigra »Ljubezen in jazz«. ««wa*gfiaBsag3308aui^^ : Gornje določbe, veljajo tudi za hotele in prenočišča. Pripomni se, da je za hotele in prenočišča prijavni rok 12 ur oziroma do naslednjega dne do 8. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih po do 9. ure zjutraj. Prestopke te uredbe bo predstojništvo mestne policije v tyariboru po S 30 iste uredbe kaznovalo brezobzirno z globo od 10 do 500 Din eventuelno z zaporom od 1 do 10 dni. Uradne ure v zglaševal-nem uradu predstojništva mestne policye so za stranke ob delavnikih od S. do 12. ure, ob nedeljah in praznikin se za stranke ne uraduje. Čigav je fant? K posestniku Ivanu Kir bišu v Zerkovcih je prišel sinoči pozno v mraku 6 let star fant, ki je povedal, da se piše Stojnšek in da je doma v Mariboru. Kirbiš je fanta, ki je oblečen v sivo obleko, privedel danes dopoldne na policijo. Policija pa doslej še ni mogla najti staršev in se ne ve, čigav je fant. Aretirana tihotapka. Šentiljski orožniki so aretirali nevarno tihotapko 56-letno Ljudmilo Siarkovo. ki je bila namenjena preko meje. Namesto saharina pa so na- pomagala mali sreči, ki ji je še vedn° hvaležna, da jo je srečala. Radi bi izve' deli od nje, kako se je zgodilo, toda ona o tem molči. Če imamo sol za kruli, se pozneje nuj' de tudi še košček mesa v loncu. Mislil* je in misli še vedno vse bolj na otroke-kakor na sebe. Sluti, da hodi smrt P° svetu, ki jo lahko nenadoma vzame. Is' daj pospeši molitev in želje za one, k' še živijo. Mnogo zaupa v Boga in je d°' vzetna zelo za prerokovanja. Zakaj Je na svetu? Rada pomaga, če le more-Žalostna je le tedaj, če vidi. da njcr>a pomoč ne zadostuje. Najmanjša zahval*1 pa jo potolaži. Morebiti z nasmeškom-toda obenem z notranjim ugodjem. Težavna je njena hoja. Oči ji pešaJ1’ in tudi lenariti ji ni več prijetno. Kljub temu naj bi zemlja vse veselje, ki ga ic pripravila ljudem, nudila prav njej. d*1 bi mogla biti na smrtni postelji še hvaležnejša. Saj je že tako hvaležna, da se lahko oni, ki jih zapušča, s solzami ve' sele. da se je ona večkrat veselila -• — Rteiske .navite Novi grobovi. V Ptuju je umrl medičar Vencel Seidl ing, rodom iz Čehoslovaške. Pokojnik je bil splošno znan in spoštovan pri občinstvu. Blag mu spomin! Gradnja telefonskih zvez v Haloze. Direkcija pošte in telegrafa je pričela gra diti telefonske zveze v naše vinorodne Haloze in to: linijo Ptuj - Podlehnik ter linijo Ptuj - Sv: Vid pri Ptuju - Sv. Andraž v Halozah - Sv. Barbara v Halozah. — Zaposleni so sami domači brezposelni delavci in dela dobro napredujejo. V teku meseca maja utegnejo biti glavna dela že končana, tako da bo otvoritev telefonskih central pri imenovanih poštah mogoča v mesecu juniju. Istočasno bo telefonska naprava izročena javnemu prometu. Protituberkulozni teden v Ptuju. Kakor vsako leto, se bo tudi letos vršil protituberkulozni teden in to od 17. do 24. trn. Ta teden je namenjen splošni organizaciji protituberkulozne borbe. — Da bo mogoče izvesti v navedenem času intenzivno propagndo, je odbor Krajevne protituberkulozne lige v Ptuju sklical sestanek predstavnikov vseli društev v torek 5. tm. v posvetovalni dvorani na mestnem magistratu. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik Krajevne protituberkulozne lige banovinski zdravnik g. Dr. Bela Štuhec, so podobno razpravljali- o načrtih, kao si zamišljao izvesti priredi- tev v protituberkuloznem tednu. Po daljši debati je bil izvoljen odbor, ki je prevzel nalogo, da izdela načrt, po katerem naj bi se vršil protituberkuloiZiii teden. Ponovni sestanek prireditvenega odbora se vrši v petek 8. tm. ob 18. uri v posvetovalnici na mestnem magistratu. pjdtUUt&ke totUtOUL Dečji dan je priredil občinski odbor Rdečega križa v nedeljo popoldne v pe-kelski šoli. Zamišljen je bil kot družinski sestanek, ki so se ga udeležili starši v prav lepem številu. Na sestanku sta predavala šol. upravitelj Alojzij Kranjc o temi »Kako si vzgojimo zdrav pomladek«, banovinski zdravnik dr. Hronov-sky pa o raznih otroških boleznih in hi-gijeni. Starši so referatoma z zanimanjem sledili. Poizkus zbližanja s starši je uspel in kaže v tem praven nadaljevati. Športne vesti. Pred kratkim je bil občni zbor tukajšnjega SK Boča. Vsa poročila so pričala o precejšnji delavnosti vseli sekcij kluba, predvsem nogometne in ping-pong sekcije. V odbor so bili izvoljeni: Geuer Alfred, predsednik: Vižintin, podpredsednik; Pristovnik, blagajnik: Mesarič, tajnik in Britton, gospodar. Načelniki posameznih sekcij so Geuer Friderik, Mahorič, Vodenik in Britton. V odboru so dalje Mihurko, Ma- rot. Medved in Sima. Preglednika računov sta Schwelz in Krašovec Srečko. Otvorila se je nogometna sezona. Nastopila je dvakrat rezerva SK Boča proti rezervi iz Pragerskega. Rezultat prve tekme je bil 2 : 0, druge pa 1 : 0 v prid domačemu moštvu. 2a smeU in dofoa uetje Historična žena. — Povej mi. prijatelj, kaj dela tvoja žena. kadar prideš iz gostilne pozno ponoči domov? —- Nikar me ne vprašuj! Jezi se in zmerja me, da je joj! Ob takih prilikah je vselej historična. — Histerična si hotel reči, kaj ne? — Ne, historična! — Kako to? — Vso preteklost mi vedno prikliče v spomin! Otroci med seboj. Vinko priteče k mami: Mamica, Janezek me je tako raz#1' lil, veš, rekel mi je, da se grdo vede"1' Kajne, ga ga smem pretepsti?« Iz vesele družbe srednjestarih duhov* nikov. Primožič je pred nedavnim dob1 neko kanoniško mesto. Pipan, ki je isto mesto prosil, a ga ni dobil, rcCl! nekako porogljivo: »Ko je bilo Prim0' žiču kanoniško mesto dodeljeno, je Duh spal!« Pa mu zakliče nekdo iz druž' be: »Potolaži se, Pipan, ko se je tyo!3 prošnja obravnavala, se je sv. Duh Pra' vočasno zbudil!« Mali oglasi Razno Vsak četrtek in petek SVEŽE MORSKE RIBE v gostini »Vis«, poprej Sto-sir, Mlinska ul. 9. Dnevno sveži čevapčiči in ražnjiči ter najboljše dalmatinsko vino. Se- priporoča gostilničar. 2252 Službo išče Pl-AClLNA NATAKARICA s kavcijo išče naineščenja. Naslove pustiti v upravi »Ve černika«. 2248 Pridna in poštena SLUŽKINJA išče službe s 15. majem. Naslov v upravi »Večernika«. 2246 Prodam ^ PRODAM OTROŠKO KOI0 globoko za Din 200.■ . v upravi Večernika«. Ugodno naprodaj dvosede*"1 ŠPORTNI OIO. . Marica Partlič, nostilna Marjeta ob Pesnici. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Z a stavnih STANKO Pogrezljiv ŠIVALNI STROJ naprodaj. Vprašati Pri mtfcu, Zg. Radvanje. cd- 13 i inseratni dei • dtrovarja SLAVKO REJ A. Tiska Maribor^" tičkama d. d- Pr DETELA, vsj v Mariboru.