ZAKAJ TAKO
Divja sečnja barjanskih hrastov
Saj ni res, pa je! Da, prav to lahko zapišemo ob dogajanju, ki bi morda ostalo neopaženo, če nas ne bi to opozorili občani, ali bolje občan, ki v svojem prostem času odhaja na ribolov na bre-gove njerau bližnje Ljubljanice. Tja, kjer vlatada tišina in divjina prelestnega barjanskega sveta, na mestno obrobje v bližino sveta, kjer je nekdaj stala znana »mestna šupa«. Pa nas tokrat ni opo-zoril na čudne zadeve, ki se dogajajo tam in katerih posledice so v grmovje skriti domala novi avtomobili sumljivega lastništva ali kupi odpad-kov neznanega lastnika. Žal gre v tem primeru za skoraj nerazumljivo dejanje ali dejanja. Za divjo, povsem nenadzarovano sečnjo hrastov, ki rastejo ob ljubljaničnih bregovih. Pa ne za enega, kar deset in več so jih že »pospravili« na ta način divji »lovci« in z nimi kot kaže si bodo oskrbeli kurjavo za zimske dni. Po ne povsem preverjenih informa-cijah se to dogaja v bivših zemljiščih Ljubljanskih mlekarn, sedaj zemljišč, s katerimi upravlja Sklad stavbnih zemljišč Ljubljane, vendar naj bi bile še vedno za drevje, ki tam raste, odgovorne Ljub-Ijanske mlekarne. Kot smo se pozanimali, so na delu inšpekcijske službe in v naslednji številki našega časopisa bomo zagotovo lahko napisali kaj več o tem!
Ljudem je prekipelo
Minili so meseci, pasje zadeve pa so tam kot so bile. To je splošna ugotovitev Trnovčanov in dru-gih prizadetih. V uredništvu »Naše komune« smo spomladi na željo bralcev imeli pogovor z kinolo-gom gospodom Borisom Leskovicem o tem, kakš-na bi bila najbolj sprejemljiva rešitev za pasji problem, ki žuli kar nekaj tisoč ljudi. Gre zato, da se je v Trnovem in drugih mestih in primestnih naseljih v Sloveniji uveljavil »balkanizem«: skup-no je otroško igrišče in pasje »stranišče«. Gospod B. Leskovic je ta zapleten klobčič razvozljal so-dobno, prepričljivo, v skladu z naprednimi evrop-skimi rešitvami in predalgal formulo: Otroška igrišča so za otroke, zelenice za ljudi, za četvero-nožce (ali »ljubljence«, da bo tudi drugim zadoš-čeno) pa naj ustrezne službe na občinah organizi-rajo »pasja stranišča« in posebne prostore za re-kreacijo, kajti živali, če jih že imamo in gojimo, potrebujejo gibanje. Srečni lastniki »ljubljencev« pa naj tudi počistijo za njimi, če na nepravem mestu pustijo svoje odpadke.
Na žalost, tisti, ki bi morali prisluhniti pobu-dam od »spodaj«, so ostali gluhi (naprimer v me-stu Ljubljana) in se še kar naprej prepirajo, napa-dajo, glodajo, spodbijajo, drug drugega obtožuje-jo, dogajanja na terenu pa gredo svojo pot, kakor pač gredo. In tako je v nekaterih naseljih ljudem prekipelo in kakor smo že poročali so začeli psi poginjati (in s tem se nismo strinjali), ker navzlic stalnim zahevam, ni bilo nič narejenega. V sep-tembru pa je prekipelo v nekem drugem ljubljan-skem naselju (Šiški), kjer so s plakati zagrozili, da bodo to vprašanje »balkanizma« uredili, rešili z »balkanskimi metodami«, ker ne gre drugače.
Pri odločanju, kaj je važnejše zdrav otrok ali žival, je normalno in razumljivo, da so se odločili za zdrave otroke. K temu je še prispevalo, ker so ponovno brali, da so zboleli otroci to pot v ljub-ljanski občini Vič-Rudnik. Večje število otrok je zbolelo za zoprno, nalezljivo boleznijo mikrospo-rijo. To bolezen prenašajo potepuške mačke in psi.
Pa to še ni vse. V tej občini se je ponovno pojavila stekJina (hkrati še tudi v 19 občinah v Sloveniji). Opozarjajo na budnost, na nevarnost novih okužb. Za pse še posebej velja, da jih je
treba voditi na povodcu. Toda kaj se dogaja. V Trnovem in drugod srečujete pse, med njimi volčjake in drugih pasem, kako se podijo po uli-cah svobodno, brez gospodarja in tudi po otroških igriščih.
Po vsem tem je razburjanje ljudi opravičljivo in razumljivo. Balkanski vrtiljak: otroška igrišča, pasja »stranišča, se vztrajno vrti naprej, zdrahe ne prenehajo in zato je ponekod ljudem že preki-pelo.
Trnovčan
Črna prometna točka na Tržaški cesti
Res je in to velika, ki že močno ogroža varnost pešcev. In še dolga je nekaj sto metrov. Občanka
— stanovalka na Tržaški cesti blizu trgovine Mavri-ca - nas je nanjo dobronamerno tudi opozorila. Pa ne samo nas, opozorilo in svarilo velja pred-vsem številnim kolesarjem in motoristom. Na des-nem odcepu Tržaške ceste (gledano proti Viču) od zgradbe SDK pa vse do križišča Jadranske in Tržaške ceste ob razširitvi te ljubljanske vpadnice zaradi objektivnih razlogov (bližina zgradb) ni bila zgrajena kolesarska steza odnosno steza za motorna kolesa. Bil pa je zanje urejen obvoz od zgradbe SDK do omenjenega križišča po Postojn-ski ulici. Marsikateri kolesar odnosno motorist se tega prometnega režima drži, mnogi pa žal ne in neusmiljeno vijugajo po pločniku, ki je že tako ozek, ali pa se celo drzno spustijo na cestišče
- predvsem v nočnih urah, ko je promet manjši. Varnost pešcev, pa tudi kolesarjev, motoristov
je kar precej ogrožena. Opozorilo pristojnim služ-bam je povsem na mestu in najmanj, kar bi veljalo narediti za malo denarja, je najbrže postavitev betonskih preprek na obeh koncih omenjenega pločnika. Ali pa bo potrebno čakati na to, da se zgodi nesreča!
O garažnih javnih površinah
Z izgradnjo sodobnih stanovanjskih sosesk kot je ljubljansko Trnovo, so bile zgrajene tudi skupne ga-raže in ob njih odnosno z njimi vred urejene tako imenovane funkcionalne površine kot so zelenice in ob njih postavljena igrala. Da le-te niso urejene tako kot bi morale, oziroma. da bi stanovalci želeli njihovo drugačno podobo in red, pa je tudi znano. V zvezi s tem so se na našem uredništvu oglasili tudi občani, nas na to opozorili, saj marsikdaj ostaja na njih nepokošena trava, ob zmrzali zamaka, igrala ostajajo pokvarjena in tako dalje. Ob tem pa so nas tudi povprašali kaj jim je storiti, da bodo ob urejenih blokih tudi te površine nosile drugačno podobo. To velja predvsem za območje Trnovske. Vogelne, Šva-bičeve in Ziherlove ulice ter Trnovskega pristana.
Pozanimali smo se na občinskem sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja, kjer so nam povedali, da v primerih, ko po gradnji ali natančneje po izvršenih tehničnih pregledih niso bile odpravljene pomanjkljivosti (gradbeno tehničnega značaja) mora le-te odpraviti investitor kot npr. sedaj v primeru ploščadi v kareju BC-SCT. Sicer pa so te garažne ploščadi funkcionalne površine stanovanjskih blokov (torej niso javne površine). Njihova ozelenitev in namestitev igral je financirana iz sredstev za urejanje mestnega zemljišča (Sklada stavbnih zemljišč). Tudi oni menijo, da sicer vprašanje teh površin ni kom-pleksno rešeno v Ljubljani, zato je bila pred časom izdelana posebna Studija. ki pa v celoti še ni prinesla zadovoljivih rešitev. Na podlagi sedanjih spoznanj je v ospredju problem nerazrešenega lastništva funkci-onalnih zemljišč in zato bi veljalo na mestni ravni pospešiti iskanje rešitev te problematike. Ko bo to razrešeno, se bo lahko brez zadržkov vzpostavil si-stemski in pravni položaj teh površin in potem tudi ne bo problem najti upravljalca.