ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 3/2004 CENA SIT 990
Tisk: umetnost vnašanja želja na papir. Strast do tiska.
-HEIDELBERG-

SEJEM STARCEV
S«
i-ll
1
s

I
E -
O) C M I (J
GL Clj= 3

A A A A
©PUNCH GS S
320 D
cenovno
ridjugodnepi
+ bai-vn i d jg ita In i tisk
PUNCH GRAPHIC
svsrais
SladovridM 22
917 01 Trnom,
Td.: 4421 S3 5933 121
ftks:+4£1 33 5333 116
a phi csyrta ms joo m
BP«ras
Drupa je minila, treba je strniti vtise. Grafičar je imel sedem akreditiranih novinar-
jev, pa le uvodničar piše poročilo. Ne morem se zadrževati, da tudi do sebe ne bi
bil žaljiv. Res je, da Drupo obiskujemo pretežno moški, ki nismo več rosno mladi.
So tudi izjeme, ki so dobrodošle in perspektivne.
Literatura in poročila s sejma so polni novih izdelkov, strojev, materialov itn. Vse
namenjeno večji produktivnosti, kakovosti in prilagodljivosti. Grafični izdelek je
vse manj izdelek, vse manj tudi storitev.
Kdo pravzaprav potrebuje razstavljeno tehnologijo?
Zdi se, da na sejem niso vabili pravih ljudi. Zanimive rešitve so bile namenjene na-
šim kupcem. To so kupci grafičnih izdelkov in grafičnih storitev, ki želijo prilagoje-
no embalažo, personaliziran prospekt, knjigo po potrebi ali časopis po želji. Izde-
lek, ki ga v našem primeru oblikujejo ali ustvarijo založnik, agencija, farmacevt ali
proizvajalec izdelkov, ki potrebujejo potiskano embalažo, lahko pravilno determi-
nira tehnologijo. Le kupec lahko pravilno določi funkcionalnost, ki jo potrebuje iz-
delek, še posebej pa lahko določa njegovo uporabno oziroma ekonomsko dobo.
Tiskarne, ki danes amortizirajo stroje, starejše kot deset let, in iz njih na podlagi vi-
soke izkoriščenosti oblikujejo ceno, ne morejo konkurirati prilagojeni tehnologiji
izdelka, ki je lahko ekstremno kratka ali dolga, pomembno je le to, da to ve le
končni uporabnik današnjih grafičnih storitev.
Šov HP-ja, novega lastnika Indiga, nas je hitro prepričal, kakšna je nova tiskarna.
To ni tovarna, to je agencija ali skupina podjetnih ljudi, ki poskrbi za vse - slike,
besedila, prezentacijo, distribucijo in podobno. Obiskovalce so presenetili z
osebno vrečko, v katero so dali še prospekt s slikico in podobne hece.
Podobno velja za kartonažo. Škatlica pregana, tiskana v najmanj šestih barvah
(glej članek Drago Zoreč in rdeča viagra) z okenčki, v foliji, posebnih oblik se pri-
lega le izdelku, ki si ga je izmislil kozmetik. Vprašanje je, če bomo tak izdelek še
kdaj dobili za naročilo. Kozmetik naj si kupi tehnologijo, ki jo bodo integrirali še s
polnilnim strojem, in stvar je gotova.
Današnje tiskarsko središče Delo ni tiskarna. To je tovarna časopisov, v njej je tu-
di malo grafičarjev, mogoče je kar prehudo, če zapišem, da bi šlo tudi brez nas.
Toda tako je.
Hudo je, ko izvem, da so v moji valilnici odpustili še zadnjega moje generacije roč-
nih stavcev. Niso hoteli vlagati v razvoj, tako podjetja kot osebni. Potrebe podjetja
so reducirali do stopnje, ko so bile odločitve preproste. To danes ne gre več. Pa
kaj bi tarnali. Vsak naj skrbi zase. Škoda.
Ivo OMAN
typographic

MIND PAPER
more range on www.burgo.com
Tgstavar e C.
tel +39 040 371177
e-mail tgstagar@spin.it
TriJ'e oddelki
Drim °tdvesto
B"rgo prav, pap™
ima
w^Ki

GRAFIČNA KRONIKA
Drago Zorec, ki ima že vrsto let
uspešno grafično podjetje v
Avstraliji, je dobitnik prestižne
grafične nagrade Benjamin Fran-
klin. Pravzaprav je dobil kar pet
nagrad. Nagrade podeljuje Ame-
riško tiskarsko združenje.
DRAGO ZOREC
& RDEČA VIAGRA
Drago Zorec, uspešen grafičar.
Benjamin Franklin (1706-
1790) je širokim množicam po-
znan kot ameriški politik 18. sto-
letja, ki je deloval tudi v Evropi
- bil je ameriški poslanik v Pari-
zu. Grafičarji poznamo tudi nje-
govo »predpolitično« delovanje.
V Philadelphiji se je ukvarjal s ti-
skarstvom. Poleg visoke kakovo-
sti ga je zanimala tudi estetika;
bil je velik občudovalec pisav
Angleža Baskervilla. Z njegovim
delom se je seznanil v Angliji
(med letoma 1824 in 1826), kjer
se je učil in si pridobil naziv ti-
skarski mojster. Po vrnitvi v Phi-
ladelphijo je začel izdajati časopis
V čast Benjaminu Franklinu so
v Philadelphiji ustanovili muzej
tiskarstva. Prav tako se najpresti-
žnejše priznanje za kakovost v
grafični industriji imenuje po
Benjaminu Franklinu (Benja-
min Franklin Award). Ljubko-
valno pravijo nagradi kar benny.
Podeljuje jo Print Industries of
America vsako leto konec sep-
tembra v Chicagu. Prav tako kot
pri filmskem oskarju je tudi pri
»grafičarskem oskarju« mogočih
več nominacij. Kategorij je 26,
od katerih imajo nekatere še
podkategorije. Na zadnji podeli-
tvi leta 2003 je bilo skupno po-
deljenih 92 bennyjev. Poleg tega
so bile dodeljene tudi manjše na-
grade: 31 diplom, 156 priznanj,
1171 odlik. Na natečaj je prispe-
lo več kot 5000 izdelkov iz 15 dr-
žav. Najelitnejši benny se pode-
ljuje za vrhunski izdelek na po-
dročju tiskarstva in se pomenlji-
vo imenuje: Pravijo, da tega ni
mogoče izdelati (They Said it
Couldn't Be Done). Lani je to
- Pennsylvania Gazette. Njego-
vo podjetje se je hitro širilo, ti-
skarske podružnice je ustanavljal
tudi v drugih krajih. Bil je prvi
severnoameriški tiskar denarja.
Pri dvainštiridesetih letih starosti
se je upokojil. Lahko bi živel od
dobička, ki ga je prinašalo njego-
vo podjetje, vendar se je ukvarjal
z različnimi stvarmi: izumil je
peč za ogrevanje, v Philadelphiji
je ustanovil knjižnico, fakulteto
(iz katere se je razvila univerza v
Pensilvaniji), gasilski dom, zava-
rovalnico in bolnišnico, bil je po-
litik in diplomat.
Kipca Benjamina Franklina, ki ju je prejel Drago Zorec.
SLOVENSKI TISKARJI
Slika zgoraj, zgradba podjetja D&D Global Group v Melbournu. Slika spodaj, notranji del nagrajene brošure.
nagrado prvič dobil neameriški
tiskar. In to je prav Drago Zorec.
Drago Zorec je - večkrat -
prvi. Prvi tiskar zunaj Združenih
držav Amerike, ki je dobil to pre-
stižno nagrado. Torej tudi prvi
tiskar v Avstraliji, ki je dokazal
vrhunsko kakovost. In ker si Slo-
venci radi lastimo uspehe drugih,
hkrati tudi prvi in edini slovenski
tiskar, ki si je prislužil to elitno
nagrado. Moramo biti natančni:
Drago Zorec je na zadnji podeli-
tvi septembra 2003 dobil dva
»grafičarska oskarja«, že omenje-
nega - najelitnejšega - in ben-
nyja v kategoriji uporabe okolje-
varsvenih materialov (Environ-
mentally Sound Materials). Po-
leg tega je dobil še priznanje v ka-
tegoriji brošur ter dve odliki za:
inovacije v tisku in tiskan lastni
promocijski material. Nagrade je
dobil že četrto leto zapovrstjo.
Drago Zorec je na natečaju
kandidiral s promocijsko brošu-
ro svojega podjetja formata 230
x 365 mm in obsega 24 strani.
Poleg vrhunskega štiribarvnega
tiska je v njej morebitnim stran-
kam nazorno prikazan dvanajst-
barvni tisk MCP (Multi Colour
Process), ki ga je Drago Zorec
sam razvijal. Dvanajstim barvam
lahko doda tudi kovinske barve.
Z nadaljnjimi poskusi pa želi do-
dati še flourescentne barve. Za
dvanajstbarvni tisk ne uporablja
konvencionalnega rastra, pač pa
frekvenčnega. Za boljšo ponazo-
ritev detajlov in senc, še posebej v
svetlih tonih, ter za intenzivnejše
barve pa priporoča uporabo su-
blimacijskega rastra (kombinaci-
ja frekvenčnega in konvencional-
nega rastra). Pri vpeljavi tega ra-
stra v proizvodnjo Zorec sodelu-
je s podjetjem Agfa.
Uporaba številnih, tudi kovin-
skih barv v tisku nam lahko po-
ve, kdo so navadno naročniki
Zorčevih storitev: proizvajalci
avtomobilov (na primer: BMW,
Chrysler), kozmetična industri-
ja, draguljarji, urarji, reklamne
agencije (na primer Saatchi &
Saatchi). Njegove stranke so ve-
činoma iz Avstralije in Združe-
nih držav Amerike. Draga Zorca
sem vprašala, kdaj bodo kakovo-
stne fotografije, ki so značilne, na
primer za revijo National Geo-
graphic, tiskane po »njegovi« me-
todi. Pravi, da se o tem resnično
dogovarja. Hkrati pove, da je
imel ponudbo za tisk avstralske
izdaje modne revije Vogue, ven-
BENNY - GRAFIČARSKI OSKAR
877
Applying
Imagination
to build
achievement.
Naslovnica nagrajene brošure.
dar jo je moral zavrniti zaradi ča-
sovnih omejitev.
Drago Zorec se je rodil leta
1945 na Ptuju. Grafično šolo je
začel obiskovati v Mariboru,
končal pa leta 1964 v Ljubljani.
Po končanem šolanju ga je čaka-
la učna doba v Mariborskem ti-
sku, nato pa je tri leta delal kot ti-
skar v Ptujski tiskarni. Z ženo
Danico sta se odločila, da gresta
iskat boljši kruh v daljno Avstra-
lijo. Prvotno sta nameravala
ostati samo tri leta. Odšla sta
brez predhodnih zagotovil o
službi ali stanovanju. Že prvi dan
sta dobila zaposlitev: Drago kot
tiskar na dvobarvnem tiskarskem
stroju, Danica pa začasno v knji-
goveznici. Drago je v tiskarni,
kjer je začel, ostal deset let. Dani-
ca, diplomantka višje admini-
strativne šole, pa je že po letu dni
dobila delo s svojega področja.
Drago Zorec pove, da sta imela
začetne težave z jezikom, vendar
sta jih hitro odpravila, ker sta se
takoj vpisala v jezikovni tečaj.
Prav tako se je Drago izobraževal
na univerzi RMIT v Melbournu.
Leta 1977 je ustanovil lastno ti-
skarsko podjetje z imenom
D&D Printing. Jasno, D&D sta
začetnici imen slovenskih zakon-
cev Zorec. Podjetje se je širilo in
navkljub nasprotnim napovedim
in priporočilom ustanovilo v
podjetju še oblikovalski in foto-
grafski oddelek (Studio 101). Le-
ta 2001 se je podjetje preimeno-
valo v D&D Global Group.
Drago Zorec pravi, da ga ne
obravnava več kot samo »tiskar-
sko« podjetje, pač pa multime-
dijsko podjetje. Saj pokriva vse,
od ideje in oblikovanja prek teh-
nične izvedbe (priprava za tisk,
tisk in dodelava) do distribucije.
Vse to združuje tako imenovana
rdeča tabletka (red pill), ki se po-
javlja v predstavitvenem materia-
lu podjetja. Rdeča tabletka (tako
kot v filmu Matrix) ponazarja
napredek in tudi tveganje podje-
tja v nenehnem razvoju.
Sedež D&D Global Group je v
Richmondu, vzhodnem predelu
Melbourna, zastopništvo (pro-
daja) pa je tudi v središču Sydne-
jya. V podjetju je danes zaposle-
nih okrog petdeset ljudi. Zorec
pravi, da je že po letu delovanja
lastne tiskarne zaposlil prvega ti-
skarja. Hkrati se spominja, da je
za odobritev posojila za nakup
prvega tiskarskega stroja moral
predložiti plan potencialnih
strank. Avstralija je dežela števil-
nih priseljencev in tudi v Zorče-
vem podjetju so zaposleni različ-
nih, kar dvajsetih nacionalnosti.
Pravi, da je eden njegovih naj-
boljših tiskarjev Miran Fideršek,
sicer Mariborčan, ki dela v pod-
jetju že štirinajst let. Vprašam ga,
kaj pričakuje od svojih zaposle-
nih. Razloži, da je nepisano pra-
vilo biti na voljo sedem dni v te-
dnu celih štiriindvajset ur, in
hkrati doda, da je temu primer-
no tudi plačilo. Vsekakor pa so
dobre delovne navade, izkušnje,
natančnost in inovativnost zaže-
lene značilnosti zaposlenih. Spo-
minja se, da se je točnosti, reda in
discipline naučil že v srednji šoli,
pa tudi kasneje v tiskarni v Mari-
boru. Pravi, da so k temu pripo-
mogli tudi treningi nogometa,
najprej v Kidričevem in pozneje
v Ljubljani.
Drago Zorec je še danes pove-
zan z univerzo RMIT: študen-
tom omogoča praktično usposa-
bljanje. Pa ne samo avstralskim
študentom, v njegovem podjetju
se usposabljajo študentje grafič-
ne tehnologije iz Stuttgarta in
Los Angelesa. Sodeluje tudi z
Royal Melbourne Institute. Ve-
lja omeniti, da je za kakovost ti-
skarskih izdelkov dobil tudi naci-
onalna avstralska tiskarska pri-
znanja (National Printing
Awards).
Ko sem komunicirala z Dra-
gom Zorcom (po e-pošti in v po-
govoru v Ljubljani), sem dobila
vtis, da je intenzivno, natančno
in inovativno delo, ki je okrona-
no tudi z nagradami, zanj kot ne-
kakšna droga - nenenehna
spodbuda za nadaljnje delo.
No, da ne bo »droga« prehud
izraz, pa naj bo »viagra«.
Klementina MOŽINA
Univerza v Ljubljani
LITERATURA IN VIRI
Agfa screening technology -
Improving the Power of Print
<http://news.agfa.com/corporate/news.nsf/>
3. 6. 2004
D&D Global Group
<http://www.ddglobalgroup.com>
23. 4. 2004
Graphic Arts Information Network
<http://www.gain.net/PIA_GATF/awards/>
11.5.2004
Kipphan, H.
Handbook of Print Media
Berlin: Springer, 2001
Možina, K.
Knjižna tipografija
Ljubljana: Filozofska fakulteta
in Naravoslovnotehniška fakulteta, 2003
RMIT University
<http://www.rmit.ed.au>, 3. 6. 2004
Romano, F. J., Romano, R. M.
Encyclopedia of Graphic Communications
Upper Saddle River: GATF, 1998
:Sublima XM
<http://graphics.agfa.com/commercial/
screening/sublima_xm/>, 3. 6. 2004
OGLAS
ALPE PAPIR
- NEUSIEDLER
maestro print
h
9
GRAFIČNA KRONIKA
Od 4. do 6. januarja letos je v
univerzitetnem mestu Cambrid-
ge potekala konferenca z naslo-
vom Tiskanje & učenje. Orga-
nizirala jo je Printing Historical
Society, v sodelovanju s Cambrid-
ge Bibliographical Society in Text-
book Colloquium. V okviru kon-
ference je bil organiziran obisk in
ogled zasebne tiskarne Rampant
Lions Press v vasi Over blizu
Cambridgea.
Anglija ima bogato zgodovino
manjših zasebnih tiskarn. Po-
membnejši razmah in veljavo jim
je dal William Morris (1834-
1896), ki je združil obrt in ume-
tnost ter je poznan kot eden od
ustanoviteljev gibanja arts and
crafts (»umetna obrt«). Gibanje
je bilo ustanovljeno v obdobju
množične proizvodnje, s katerim
so hoteli obuditi umetnoobrtno
izročilo.
Leta 1891 je Morris blizu Lon-
dona ustanovil tiskarno Kelm-
scott, ki je natisnila mnogo ume-
tniških del. Tiskarna je delovala
do leta 1898. V sedmih letih je
izšlo več kot 150 prekrasnih
knjig. Zanje so značilni razkošno
okrašeni robovi okrog zrcala ter
bogato okrašene inicialke. Knji-
ge so bile tipografsko oblikovane
podobno kot knjige 15. stoletja;
med besedami je zelo majhen
prostor. Morris je poleg tipograf-
skega oblikovanja veliko pozor-
nost namenjal tudi papirju, ki ga
je uporabljal za svoje knjižne iz-
daje. Uporabljal je kakovosten
ročno izdelan papir. Njegove
knjižne izdaje so sestavljene iz
neobrezanih pol papirja, kar je
bilo značilno za knjige zgodnjega
obdobja. Morris je bil zelo na-
tančen tudi pri knjižni vezavi. Za
platnice je uporabljal belo svinj-
sko usnje, kar je bilo zelo nenava-
dno za tisto obdobje.
Po vzoru Morrisove tiskarne
Kelmscott s konca 19. stoletja so
ANGLESKE
ZASEBNE
TISKARNE:
Slika zgoraj, naslovnica z zaščitnim znakom tiskarne Rampant Lions Press.
Slika spodaj, umetnikov pogled na stavbo tiskarne.
v 20. stoletju zlasti na območju
Walesa in Anglije delovale števil-
ne tiskarne, ki so dajale velik po-
men oblikovni in tehnični kako-
vosti.
Tiskarna Eragny je delovala od
1894 do 1914. Vodiljo je slikar
in tiskar Lucien Pissaro
(1863-1944). Za njegove knji-
žne izdaje so značilne ilustracije
večbarvnih lesorezov ter ob
osnovnih štirih še zlata barva.
Emery Walker (1851-1933) je
skupaj s Thomasom J. Cobden-
Sandersonom (1840-1922) us-
tanovil tiskarno Doves. Tiskarna
je delovala od 1900 do 1917.
Nobena njuna knjižna izdaja ni
vsebovala ilustracij. Zanju je Ed-
ward Johnston (1872-1944) iz-
delal prekrasne kaligrafske inici-
alke. Te so krasile Biblijo, ki je
bila izdana v petih zvezkih med
letoma 1903 in 1905. Knjige te
tiskarne so bile oblikovno in ti-
skarsko izdelane brezhibno ter
natisnjene na najboljšem papirju
tistega časa.
Tudi za tiskarno Ashendene, ki
je delovala od 1894 do 1935, je
bila značilna visoka kakovost.
Najprej so uporabljali Fellove pi-
save iz oxfordske univerzitetne
tiskarne, nato pa so jih naročili
pri Walkerju.
Značilnost tiskarne Golden
Cockerel so zelo raznolike knji-
žne izdaje. Vse pa so bile obli-
kovno zelo privlačne. V zgo-
dnjem obdobju je ilustracije iz-
deloval tudi Eric Gill (1882-
1940). Tiskarna je delovala od
1920 do 1961.
Za tiskarno Shakespeare Head
so značilne lepo natisnjene knji-
ge, ki jih je odlikovalo raznoliko
tipografsko oblikovanje. Tiskar-
naje delovala od 1904 do 1942.
Pomembni manjši zasebni ti-
skarni sta še Gregynog (delovala
od 1922 do 1940) in Nonesuch
(delovala od 1923 do 1968).
f
J WA»
VIPAP VIDEM KRŠKO d.d.

BELJENA CELULOZA LISTAVCEV
IN IGLAVCEV
ČASOPISNI PAPIR
GRAFIČNI PAPIRJI
EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI
f	Tovarniška 18, 8270 Krško, SLOVENIJA
Tel.:+386(0)7 48 11 100
Fax:+386(0)7 49 21 115,4922077
E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si
TISKARSKA OBRT
My subject is War, and the pity of War.
The Poetry is in the pity.
Wilfred Owen
The First World War was the first modern
European conflict in which a significant
number of educated civilians, some of them
poets, found themselves in battle conditions
previously experienced only by professional
soldiers. War poetry before then had been
written largely by bystanders - one thinks of
Tennyson's 'Charge of the Light Brigade', which
is triumphalist even though an account of a
military blunder. The new war poets, by
contrast, portrayed the experience of battle
Vzorec knjigotiska na ročno izdelanem papirju za knjigo Five poems, ki jo je napisal
Wilfred Owen.
Po angleškem vzoru sta na Ni-
zozemskem delovali tiskarni Zil-
verdistel in Kundera. V Nemčiji
sta delovali tiskarni Cranach in
Bremer, v Združenih državah
Amerike pa Elston, Laboratory,
Grabhorn, Spiral in Village.
Manjše zasebne angleške tiskar-
ne, ki danes delujejo po Morriso-
novem vzoru - kakovost in
estetika imata prednost pred
kvantiteto, so združeno predsta-
vljene na spletni strani Private
Presses of the UK. Navedene ti-
skarne so: Alembic Press, Celtic
Cross Press, Chepman & Myllar
Press, Chimera Press, David Es-
slemont, Fleece Press, Gregynog
Press, Gruffyground Press, Incli-
ne Press, Jericho Press, Old
School Press, Old Stile Press, Pa-
trick Press, Previous Parrot
Press, Simon King Press, Stra-
wberry Press, Tabard Press,
Whittington Press, Windmill
Hole Studio, Workshop Press,
Yellow Fox Press in Rampant Li-
ons Press.
Lastnik tiskarne Rampant Li-
ons Press je Sebastian Carter, av-
tor znane knjige Twentieth centu-
ry type designers. Tiskarno je usta-
novil njegov oče Will Carter leta
1924. Slednji sije pri osmih letih
ogledal tiskarno Oxford Univer-
sity Press, kar je spodbudilo nje-
govo željo po tiskarski dejavno-
sti. V šestdesetih letih prejšnjega
soletja se je očetu pridružil Seba-
stian, ki od leta 1991 tiskarno tu-
di vodi. Tiskarska delavnica je
bila vedno del družinske hiše;
najprej v Oxfordshiru in Berks-
hiru, nato v Jordan's Yardu v
Cambridgeu, kasneje so jo prese-
lili v samo mestno jedro (Che-
sterton Road), leta 1991 pa jo je
Sebastian preselil v svojo hišo v
vas Over.
Knjige te tiskarne so tiskane v
tehniki visokega tiska. Besedilo
je stavljeno ročno ali strojno
(uporabljajo stavni stroj mono-
type). Pri tem je treba poudariti,
da Sebastian dobiva besedila v
elektronski obliki (lahko tudi po
elektronski pošti). Ustrezen pro-
gram mu omogoča, da besedila
ni treba ponovno staviti, ampak
lahko neposredno ulije svinčene
vrste besedila na sistemu mono-
type. Če se naročnik odloči za
ročno stavljeno besedilo, se seve-
da stavljenju ni mogoče izogniti.
Za tisk ilustracij uporabljajo lese-
ne bloke, ki jih z gravuro* izdelu-
jejo različni umetniki. V števil-
nih knjigah so ilustracije odti-
snjene tudi v tehniki globokega
tiska, nekateri slikovni material
pa tudi s pomočjo litografije. Pa-
pir njihovih izdaj je večinoma
ročno izdelan in neobrezan. Pov-
prečne naklade knjižnih izdaj so
okrog 200 izvodov, nikoli pa ne
presegajo 500 izvodov. Kljub te-
mu lahko kupite tako rekoč (sko-
raj) v celoti ročno izdelano knji-
go po zmerni ceni, na primer
Twenty two lions že za 12 angle-
ških funtov ali bogato ilustrirano
večbarvno knjigo Vegetable gar-
dening, ki stane 25 funtov. Seve-
da pa nekatere izdaje dosežejo
astronomske cene, na primer
The very rich hours of Le Boulve je
na voljo za 600 funtov.
Če ne nakup, že obisk tiskarne,
kjer je vsakemu izvodu, ne samo
knjižni izdaji, namenjena poseb-
na pozornost in je izdelan s potr-
pežljivostjo ter natančnostjo, nas
navdaja z veseljem. Pravzaprav je
»črna umetnost« tudi s pomočjo
sodobne tehnologije lahko še ve-
dno »umetnost« in ne le brezo-
sebna masovna proizvodnja, ki si
samovoljno dovoljuje številne
napake in pomanjkljivosti.
* Gravuro v les je izumil Tho-
mas Bewick (1753-1828). Lese-
ne bloke, ki se uporabljajo za gra-
vuro, iz debla režejo pravokotno
na smer rasti. To je ravno na-
sprotno, kot režejo bloke za leso-
rez - vzporedno s smerjo rasti
drevesa.
Klementina MOŽINA
Univerza v Ljubljani
LITERATURA IN VIRI
Dreyfus, J.
Into Print
Boston: David R. Godine, Publisher, 1995
Gascoigne, B.,
How to Identify Prints
London: Thames and Hudson, 1996
Livingston, A., Livingston, I.
The Thames and Hudson Dictionary of Grap-
hic Design and Designers
London: Thames and Hudson, 1998
Morris, W.
The Ideal Book.
Berkeley in Los Angeles:
University of California Press, 1982
Možina, K.
Knjižna tipografija
Ljubljana: Filozofska fakulteta
in Naravoslovnotehniška fakulteta, 2003
Parry, L., ured.,
William Morris
London: The Victoria
and Albert Museum, 1996
Private Presses of the UK
<http://www.the-old-school.de-
mon.co.uk/ppuk.htm>, 15. 2. 2004
Steinberg, S. H.
Five Hundred Years of Printing
London: The British Library, 1996
The Rampant Lions Press
Over: The Rampant Lions Press, 2003
The Rampant Lions Press
<http://www.the-old-school.demon.co.uk/ram-
pantlionspress.htm>, 15. 2. 2004
Držalo za sušenje odtisnjenih pol papirja v Rampant Lions Press.
INOVATIVNA
IN BREZKOMPROMISNA
TEHNOLOGIJA
Najboljša potrditev brezkom-
promisne tehnologije in prilago-
dljivosti Rolanda 700 je doslej že
več kot 15.000 instaliranih ti-
skovnih členov v tiskarnah po
vsem svetu.
Računalniško voden, popolno-
ma avtomatiziran že v osnovni
izvedbi ter brezkompromisno
skonstruiran Roland 700 je po-
stal standard v proizvodnji stro-
jev za tisk na pole v podjetju
MAN Roland. Roland 700 je
večnamenski stroj, ki nam omo-
goča tisk na različne papirje, kar-
ton ter tudi posebne materiale
debeline od 0,04 do 1,00 mm
(dodatna možnost 1,20 mm) pri
največji hitrosti 16.000 odtisov
na uro pri enostranskem in
12.000 pri obojestranskem tisku.
Slika 2. Stranice stroja so iz kakovo-
stnega jekla.
Slika 3. Barvni sistem s šestnajstimi valji
in delta efektom.
OFSETNI TISK
ROLAND 700
Slika 4. Dvojni pogon z zobčeniki in lon-
gitudinalno osjo.
malni hitrosti tiska brez uporabe
mehanske zavore, pa vse do dvoj-
nega pogona prek zobčenikov in
longitudinalne osi (kardana).
Dvojni pogon stroja zagotavlja
popolno skladje pri spreminja-
nju hitrosti tiska, vklopu in iz-
klopu tiska kakor tudi pri spre-
membi začetka oscilacije razri-
balnih valjev ali vklopu aksialne-
ga premika barvilcev. Brezkom-
promisno skladje je zagotovljeno
že s samo razporeditvijo položaja
cilindrov na 7. uro, saj pola v tre-
nutku predaje iz tiskovnega valja
na prenašalni boben ni več v ti-
sku.
NATANČNO VODENJE
TISKOVNEGA MATERI-
ALA BREZ NEPOTREBNIH
DOTIKOV Z DELI STROJA
Popolnoma avtomatiziran vla-
galni sistem omogoča hitro me-
njavo vrste in velikosti tiskovne-
ga materiala ter optimalno vode-
nje pole skozi stroj. Vakuumski
trakovi, stranska naslonka in vla-
galni register omogočajo natanč-
no vlaganje brez nepotrebnih
kontaktov z rolicami in ščetka-
mi, s tem pa se izognemo odrgni-
Slika 1. Vodenje pole skozi ofsetni stroj Roland 700 omogočajo zračna vodila in izlagalni sistem AirGlide.
Izjemno natančnost tiska omo-
goča preverjena tehnologija vo-
denja pole skozi stroj z obračal-
nim sistemom na enem bobnu
ter izjemno natančnim barvnim
in vlažilnim sistemom. Kratek
čas priprave za tisk je zagotovljen
s popolno avtomatizacijo stroja
in sistemom, ki je lahko povezan
s pripravo in vodstvom podjetja.
Modularna oblika nam omogo-
ča, da konfiguracijo stroja pre-
prosto prilagodimo vsem zahte-
vam kupca, ne glede na to, ali gre
za komercialni tisk ali za tisk em-
balaže.
Zaradi vseh teh lastnosti je moj
namen, da vas bolje seznanim z
inovativno in brezkompromisno
tehnologijo, ki jo je MAN Ro-
land osvojil in vzel za temelj za
izdelavo drugih modelov strojev
(R500, R900 in R900 XXL).
NAPREDNA
KONSTRUKCIJA
ZAGOTAVLJA
KRISTALNO ČIST,
OSTER ODTIS
Stranice so izdelane iz zelo de-
belega kakovostnega jekla in so
med seboj povezane s čvrstim ve-
znim členom, ki zagotavlja tr-
dnost posameznih tiskovnih čle-
nov ter minimalno vibracijo pri
tisku z veliko hitrostjo. Pogonu
stroja je namenjena posebna po-
zornost, od elektronskega upra-
vljanja, ki omogoča mehak za-
gon in ustavljanje stroja, kar velja
tudi za izklop stroja z varnostnim
stikalom ali pa izklop pri maksi-
Slika 5. Tiskovni valji so v poziciji, kot jo
določata urina kazalca ob sedmih.
nam in razmazu na poli. Med ti-
skom so tudi najmanjše razlike
momentov in ravnine prihajanja
pole na vlagalni mehanizem pri-
kazane tiskarju na ekranu pri pr-
vem tiskovnem členu in glavnem
nadzornem pultu za upravljanje
stroja, kar tiskarju omogoča pra-
vočasno reakcijo, s tem pa lahko
prepreči zaustavitev proizvodnje.
Tiskovni valj, prenašalni bobni
dvojnega premera in zračna vo-
dila zagotavljajo gladek prehod
pole skozi stroj brez prevelikega
zvijanja in kakršnega koli dotika
odtisnjene strani z deli stroja.
Obračalni sistem z enim bob-
nom dvojnega premera in zračni-
mi vodili (namesto obračalnega
sistema s tremi bobni) za vodenje
pole tako zagotavlja zelo natanč-
no skladje ter preprečuje dotik
odtisnjene strani pole z deli stro-
ja. Iz obračalnega bobna se pola
prenese ravno na naslednji ti-
skovni valj, ki je lahko tako kot
vsi drugi valji za obračalnim bob-
OFSETNISTROJI
Slika 6. Obračalni boben ima dvojni
premer tiskovnih valjev.
nom opremljen s posebnimi pre-
vlekami (OptiJacket), ki zagota-
vljajo kakovosten odtis druge
strani brez poškodb in razmaza
barve na prednji strani. Potiska-
na pola se iz tiskovnega valja za-
dnjega tiskovnega člena ali siste-
ma za lakiranje prenese v izlagal-
ni mehanizem, opremljen z zrač-
nimi vodili (AirGlide), ki zagota-
vljajo gladek prehod pole brez
dotikov z deli izlagalnega meha-
nizma in ne glede na vrsto vgraje-
ne opreme za sušenje v izlagal-
nem mehanizmu. Nastavitve in
vključevanje obračalnega sistema
se izvajajo popolnoma avtomati-
zirano na sredinski upravljalni
konzoli, možnost pa imamo te
nastavitve tudi shraniti in po-
novno uporabiti.
VEDNO OPTIMALNO
NASTAVLJENO VLAŽENJE
IN NABARVANJE
Stabilni tok barve in vlažilne
raztopine ter hitra reakcija spre-
membe nanosa barve in vlažilne
raztopine so najbolj pomembni
dejavniki za kakovosten odtis,
manj makulatur in krajši čas pri-
prave za tisk. Barvni sistem s še-
stnajstimi valji je sestavljen za ve-
like hitrosti tiska in hitre spre-
membe količine nanosa barve po
posameznih conah ali celoti. Pri
vsaki zaustavitvi proizvodnje se
prekine tudi dotok barve, s tem
da se avtomatsko odstavita dva
valja, kar zagotavlja majhno osci-
lacijo pri nanosu barve, ko po-
novno poženemo proizvodnjo.
Jemalec v barvniku se vedno vrti
naprej pri določeni hitrosti, ki je
neodvisna od hitrosti samega
Slika 7, zgoraj. Kroženje tiskarske barve
pri sistemu LCS. Slika 8, v sredini. Od-
piranje con v barvniku. Slika 9, spodaj.
Consko nastavljen jemalec.
stroja, s tem pa je zagotovljena
vedno enaka količina ter visko-
znost barve. Spremembe količine
doziranja barve v barvni sistem
nastavljamo z lokom dotika pre-
našalnega valja na jemalec z že
vnaprej znanimi karakteristični-
mi krivuljami za vsak barvni si-
stem posebej, shranjenimi na
glavnem nadzornem pultu. Lok
prenašalnega valja barvnika je
mogoče nastaviti glede na vrtenje
ploščnega valja iz glavnega pulta
v razmerjih 1 : 3, 1 : 6, 1 : 9 in 1
: 18, kar je zelo koristno, kadar
tiskamo izdelek, na katerem je
zahtevana izredno majhna koli-
čina barve. Barvnik je razdeljen
na 34 con širine 30 mm, vsaka
od con ima 250 stopenj po 0,002
mm, ki so popolnoma neodvisne
ena od druge (odpiranje in zapi-
ranje posamezne cone nimata
nobenega vpliva na sosednjo).
Tako lahko nastavimo izredno
lep profil barvnika po celotni ši-
rini pole. Za zahtevnejše tiskov-
ne forme z izredno majhnim na-
nosom barve in majhnimi detajli
je MAN Roland razvil poseben
program stabiliziranja majhnega
nanosa barve, ki se imenuje LCS
(Low Coverage Stabilization).
Ta preprečuje nabiranje in emul-
giranje barve na valjih, tako da
odpira vsako drugo cono barvni-
ka, hkrati pa skrajšuje čas reakci-
je celotnega barvnega sistema tu-
di s popravki profila odprtosti
barvnika po vsej širini. Kontinu-
irano spreminjanje celotnega
premika barvilcev po osi levo in
desno za največ 18 mm kakor tu-
di spreminjanje začetka pomika
razribalnih valjev ter tandem va-
lja za vlaženje proti začetku ti-
skovne forme (iz glavnega pulta
med tiskom v korakih za 30 sto-
pinj) dajejo odlične rezultate pri
neenakosti nanosa barve po celo-
tni tiskarski poli. Neodvisni te-
sti, ki jih je izvedel institut FO-
GRA, so potrdili upravičenost
takšne optimizacije barvnega si-
stema. Rezultati Rolanda 700 so
za 85 odstotkov boljši od pripo-
ročenih vrednosti instituta. Vla-
žilni sistem je opremljen s kera-
mičnim dozirnim valjem, ki je
odličen za delovanje z vlažilno
raztopino z nizko vsebnostjo izo-
propilnega alkohola, s tem pa tu-

Slika 10. Naprava za avtomatično pra-
nje odtisnih gum.
di dosežemo odličen prenos vla-
žilne raztopine. V primeru poja-
va nečistoče na tiskovni plošči
lahko brez zaustavitve proizvo-
dnje iz glavnega nadzornega pul-
ta zmanjšamo obodno hitrost
vlažilcev proti obodni hitrosti ti-
skovne plošče za 8,2 % in tako
očistimo ploščo (delta efekt).
Enako je možno vključiti integri-
rano vlaženje (dotik vlažilca s pr-
vim barvilcem). Za optimalni
nanos vlažilne raztopine pri spre-
membi hitrosti tiska skrbi pro-
gram, ki na podlagi vnaprej do-
ločenih podatkov spreminja do-
tok vlažilne raztopine s spre-
membo hitrosti keramičnega va-
lja. Z željo, da hitreje dosežemo
ravnovesje voda : barva, je Ro-
land 700 opremljen s progra-
mom Quickstart, ki pred začet-
kom tiska in zagonom transporta
papirja stroj požene na hitrost ti-
ska, ne glede na to, ali je to ma-
ksimalna hitrost. S pomočjo pro-
grama za reguliranje nanosa ti-
skarske barve na čiste valje in
profila barvnika za pokritost vsa-
ke tiskovne forme dobimo sku-
paj z vsemi drugimi podatke o
nastavitvah stroja, ki se nanašajo
na trenutni delovni nalog, prek
mreže iz PECOM strežnika (Ser-
verNet) ali pa iz profila tiskovnih
površin s pomočjo čitalca plošč.
Vse to nam omogoča optimalen
in hiter začetek proizvodnje. Ta-
ko je prvoodtisnjena pola zago-
tovo potiskana pod enakimi po-
goji kakor tudi preostali del na-
klade, s tem pa tudi hitreje nare-
dimo pripravo za tisk ter zmanj-
šamo število kasnejših sprememb
med tiskom.
Prevedel in priredil
Andrej ZALOKAR
NADALJEVANJE
V ŠTEVILKI 4/2004
DIGITALNO KOPIRANJE
Vsi poznamo težave v naši gra-
fični industriji! Končni kupci
hočejo vsak izdelek čim hitreje in
ceneje, kakovost pa mora ostati
nesporna. Danes se že naročniki
pogovarjajo med seboj, kdo ima
in nima osvetljevalne naprave za
tiskarske plošče (CTP), ter tako
izločajo podjetja brez omenjenih
naprav. Tako so ti, ki se ukvarja-
jo z grafično pripravo za tisk, pri-
siljeni investirati v novo tehnolo-
gijo. Osvetljevalne naprave pa
nikakor niso majhna naložba, za-
to je pomembno, da natančno
preučimo zahteve strank in do-
datne stroške, ki jih bo prinesla
naša odločitev, glede na to, kate-
ro tehnologijo bomo izbrali.
Različne vrste CTP-jev delajo
vse večjo zmedo. Različni izvori
svetlobe, tehnologije osvetljeva-
nja, vrste plošč s posebnimi zah-
tevami, stopnja proizvodnje,
stroški izdelave plošč, ekološko
prijazno ...
Težko je izbrati CTP, ki bi
ustrezal našemu poslu. Poglejmo
tehnološko in investicijsko razli-
ko, ki nam bo olajšala izbiro.
S tem, ko boste izbrali CTP,
boste tudi izbrali vrsto plošč. Ne
pozabite pa, da je izbor plošč ve-
liko manjši kot pri klasičnih plo-
ščah, ki se uporabljajo za kopira-
nje s filmi.
VIOLETNO JE MODRO
Največji dodatek k svetlobno
občutljivim CTP-jem so stabilne
violetno občutljive plošče. Os-
nova je violetni laser, ki so ga naj-
prej začeli uporabljati proizvajal-
ci DVD-predvajalnikov. Ti so
bili najprej samo 5 mW, kar pa je
zadostovalo le za osvetljevanje
srebro-halogenidnih plošč. Sedaj
so na voljo tudi osvetljevalci
plošč, ki uporabljajo 30 mW la-
ser, in z njimi lahko osvetljujemo
foto-polimerne violetne plošče.
To je čudovito, saj so srebro-ha-
ZAKAJ VIOLET?
logenidne plošče prinašale pro-
bleme, kot je zahtevno čiščenje
razvijalne enote, plošče ne more-
mo zapeči za večje naklade.
Z uporabo novega laserja sta se
pojavila tudi dva temeljna razlo-
ga, zakaj kupiti in uporabljati vi-
oletni CTP.
PREDNOSTI VIOLETNE
TEHNOLOGIJE
Že nekaj let srečujemo na trgu
violetne plošče in violetne osve-
tljevalce CTP plošč. Zakaj tržni
delež tako narašča? Primerjajmo
ju z drugimi načini osvetljevanja.
Prednosti v primerjavi z drugi-
mi tehnologijami, ki tudi deluje-
jo po načelu vidne svetlobe
Nižja cena: laser je cenejši v
primerjavi z drugimi tipi laserjev.
Uporaba pri rumeni zaščitni
svetlobi: pri valovni dolžini 410
nm ni treba delati s ploščami v
temnici ali pa pod rdečo lučjo;
lahko uporabimo zaščitno rume-
no svetlobo (skoraj dnevna sve-
tloba).
Plošče visoke kakovosti: vio-
letne plošče so največji tehnolo-
ški razvoj na področju, kjer želi-
mo upodobiti tudi najmanjše de-
tajle.
Daljša življenjska doba: dio-
de so v uporabi samo takrat, ko
se plošča dejansko osvetljuje, v
primerjavi z drugimi načini osve-
tljevanja z laserji, pri katerih je
laser v uporabi ves čas, ko je stroj
prižgan; to pomeni, da je ži-
vljenjski čas laserja od 4- do 5-
krat daljši v primerjavi z drugimi
laserji.
Ni modulatorja: diode lahko
prižigamo in ugašamo neposre-
dno in se tako izognemo drage-
mu elektrostatičnemu modula-
torju; hitrost potovanja podat-
kov ni pogojena s hitrostjo mo-
dulatorja.
Manjša optika: laserska opti-
ka je manjša in kompaktnejša; la-
ser je preprosto pritrjen neposre-
dno v boben.
Potrebne je malo energije:
kompaktne violetne diode pora-
bijo manj energije v primerjavi z
drugimi laserji (GAS); ne potre-
bujejo hlajenja.
Prednosti v primerjavi s ter-
malno 830-nanometrsko tehno-
gijo osvetljevanja plošč
CTP
V primerjavi s termalno 830-
nanometrsko tehnologijo osve-
tljevanja je violetno osvetljevanje
izjemno zanimivo zaradi majh-
nih stroškov in hitrosti osvetlje-
vanja.
Nizki stroški laserja
Glavna prednost violetne teh-
nologije je nizka cena laserja, saj
so bile te diode najprej razvite za
DVD in podobno tehnologijo.
Tako velike proizvodnje termal-
na IR dioda ne bo mogla nikoli
doseči, ker je njen razvoj tako
drag. Ko se bo ta tehnologija v
prihodnjih letih še bolj razširila,
je pričakovati, da bo cena še pa-
dla. Poleg vsega pa je pomemb-
no, da je cena violetne diode pre-
cej nižja. Zelo je pomembno, ko-
liko diod potrebuje termalni si-
stem, kajti to izjemno vpliva na
končno ceno. Kot že napisano,
sta pri violetnem sistemu potreb-
ni največ dve diodi. Ker je laser
pomemben dejavnik pri končni
ceni CTP sistema, je nizka cena
violetne laserske optike znižala
celotno ceno CTP sistema, ob-
čutljivega na vidno svetlobo. Na
trgu se pojavlja vse več proizva-
jalcev, ki so vstopili v trg viole-
tnega CTP-ja, s čimer so se zni-
žale tudi cene. Skoraj vsi, razen
dveh glavnih proizvajalcev, da-
nes že ponujajo violetne CTP si-
steme.
Manjši stroški vzdrževanja
Veliko podjetij pravi, da so
stroški, ki dnevno nastajajo, bolj
pomembni kot stroški vzdrževa-
nja, in ravno tukaj predstavlja vi-
oletna tehnologija nekaj izredno
pomembnih prednosti.
Vse diode v katerem koli CTP
sistemu imajo približno enako
življenjsko dobo in tukaj ostaja
tveganje, da jih bo treba zame-
njati vse naenkrat. V tem prime-
ru bodo stroški zamenjave viole-
tnega laserja veliko ugodnejši kot
zamenjava termo laserja, ker so
violetne diode dosti cenejše.
Dejstvo je, da imajo termalne
diode krajšo življenjsko dobo in
jih je treba zamenjati po določe-
nem času zaradi naslednjih razlo-
gov:
❖	Proizvajajo veliko moč z vi-
soko temperaturo.
❖	Veliko diod pri sistemu osve-
tljevanja, kjer je plošča napeta na
boben (external drum), povečuje
možnost prejšnje zamenjave kot
pri sistemu osvetljevanja, kjer je
plošča vpeta v boben (internal
drum), sistem uporablja samo
eno ali največ dve (Fuji Luxel
V/x-9600 CTP; slika spodaj).
Dokler pokvarjena dioda ni za-
menjana, imamo pri sistemu,
kjer je plošča napeta na boben, še
možnost izbire nadaljnjega osve-
tljevanja, vendar z manjšo hitro-
stjo. V večini sistemov moramo
zamenjati cel komplet diod, če se
ena pokvari.
❖ Kakor koli že, sistemi, pri
katerih je plošča vpeta v boben,
imajo manj elektronike in pre-
mikajočih se delov v primerjavi s
sistemom, kjer je plošča napeta
na boben, kar zmanjšuje mo-
žnost okvar.
Hitrejše osvetljevanje
Violetno osvetljevanje je hitrej-
še od termalnega, ker so plošče
občutljive na vidno svetlobo in
tako dovoljujejo hitrejše osvetlje-
vanje z manjšo močjo laserja.
Termalna plošča za osvetlitev po-
trebuje najmanj 1000-krat več
energije. Pri termalni tehnologiji
lahko večjo hitrost osvetljevanja
dosežemo samo tako, da dodamo
še nekaj diod, s tem pa samo še
povečamo ceno CTP-ja. Velja
omeniti tudi novi tehnologiji
Co-Res Screening in Taffeta pod-
jetja Fuji, s katerima lahko dose-
žemo večjo hitrost osvetljevanja.
Tehnologijo Co-Res Screening
je možno uporabiti pri violetnih
osvetljevalnikih Fuji in tako do-
datno osvetliti kar 43 plošč for-
mata B1. Z novim frekvenčno
moduliranim rastrom (FM) Taf-
feta lahko ta raster osvetljujemo z
enako hitrostjo kot amplitudno
moduliran (AM) raster ne glede
na to, ali uporabljamo termalno
ali violetno osvetljevanje.
Prevedel in priredil
Andrej Zalokar
Upodobitvena glava na strojih ADAST
DI, zunaj stroja in v tiskovnem členu ob
ploščnem valju.
Tudi težko pričakovana DRU-
PA je za nami in nekateri, točne-
je gospod Samo Količ, lastnik ti-
skarne S-Print iz Trbovelj, je ta-
koj ustvaril svoje sanje, ki jih ne-
kateri nosimo v sebi iz Drupe.
Kupil je ADAST DOMINANT
547 DI, kar pomeni neposredno
upodabljanje tiskarske plošče ali
folije v ofsetnem stroju.
Pojdimo lepo po vrsti.
Zamisel se je rodila po zaprtju
obrata tovarne PEKO v Trbo-
vljah, ko se je pojavila možnost
odkupa novih prostorov. Firma
S-Print, v kateri je zaposlenih več
kot dvajset delavcev, je naenkrat
dobila priložnost, da pride do
pravih prostorov, in jo tudi izko-
ristila.
Prvega junija letos je bilo slav-
nostno odprtje novih prostorov
tiskarne, katerega se je udeležilo
nad sto petdeset povabljencev,
med njimi krajevni politiki, par-
tnerji, kupci, strokovni učitelji in
profesorji, bilo pa je tudi neverje-
tno veliko tiskarjev, več kot tri-
deset, kar je za takšno prireditev
pravo presenečenje. Prostori so
blesteli v vsej belini in še dišali po
res kakovostni obnovi, tako da je
marsikdo od udeležencev pomi-
slil, da je v nekakšnem laborato-
riju in ne v tiskarni.
DIGITALNO UPODABLJANJE
TISKARNA S-PRINT
IN PRVI ADAST DI
V JUŽNI EVROPI
Digitalizirani ofsetni stroj ADAST z neposrednim digitalnim upodabljanjem tiskovnih
form in krmilno konzolo. Številke na desni sliki pomenijo: 1 je ploščni valj, 2 je čisti-
lec za upodobitve folije, 3 je naprava za pranje odtisnih gum, 4 pa je lokacija upodo-
bitvene glave. Na spodnji sliki je daljinsko vodeni barvnik z barvnim sistemom nad
ploščnim valjem.
In kaj je pripravilo tiskarje iz
Srbije, Hrvaške, Madžarske, Če-
ške in seveda iz Slovenije, da so
prišli na to odprtje?
Predvsem nova tehnologija DI,
ki je ob izredno dobro organizi-
rani videoprojekciji samega delo-
vanja stroja v živo in ob strokov-
nem vodenju celotnega procesa
zaživela še bolj blesteče, kot so
blesteli prostori nove tiskarne.
Veselje je bilo pogledati prakti-
ke, teoretike iz srednje in visoke
šole za grafiko in papir, konku-
renčne serviserje, kako so na eni
strani z nezaupanjem, na drugi
strani pa fascinirani s samim pro-
cesom, ki seje odvijal pred njimi,
občudovali tehnologijo digital-
nega upodabljanja CTPress
(Computer To Press ali po slo-
vensko iz računalnika v tisk).
Tehnologija je sicer bila predsta-
vljena že na DRUPI 2000, ven-
dar se pravi rezultati kažejo šele
sedaj, po nekaj letih.
Dokument, ki mora biti pri-
pravljeni za RIP-anje, sproži
upodabljanje (toplotnega izžiga-
nja) tiskovne folije, ki je vložena
na posebnem valju. S to folijo je
mogoče tiskati do 40 različnih
delovnih nalogov v 5 barvah s
tehniko suhega ofsetnega tiska.
Sam postopek osvetljevanja traja
do 7 minut, med tem pa tiskar
(grafični operater) naloži papir,
nastavi prehod papirja skozi stroj
in začne s tiskom. Programski je-
zik poleg osvetlitve sprogramira
nastavitev barvnikov, centrira
skladje in tako praktično brez
makulatur odtisnemo odtis za re-
vizijo; po pregledu nadaljujemo
tisk naklade. Res enkratno in
preprosto!
Prav zaradi enostavnosti in v
izogib dodatnim investicijam v
osvetljevalnik in procesor za of-
setne plošče in/ali filme, klasični
pripravi stroja z vlaganjem ti-
skovnih form, umivanju ter dru-
gim ročnim postopkom se je in-
vestitor, gospod Količ, odločil za
ofsetni stroj z neposrednim digi-
talnim upodabljanjem DI (Di-
rect Imaging).
In zakaj ravno za ADAST?
Ker ga je od vseh ponudnikov
najbolj prepričal, da bo ostal v
»konvencionalnem ofsetnem ti-
sku« z najhitrejšo izdelavo ti-
skovne forme in najhitrejšo pri-
pravo tiska, ob uporabi suhega
ofseta pa še žlahtnejši odtis.
In kdo bodo kupci takšnih ti-
skovin?
Vsi, ki bodo želeli v najkrajšem
času odnesti s sabo nekaj sto, ti-
soč letakov, prospektov..., ki ni-
majo časa, ampak želijo izdelek
odnesti takoj, v kakovosti, kot so
si jo zamislili.
Tudi profesorji predvsem
praktičnega pouka na srednji in
visoki grafični šoli so bili zado-
voljni, saj sta jim lastnik in zasto-
pnik firme ADAST obljubila vso
pomoč ob praktičnem izobraže-
vanju tako profesorjev kot dija-
kov. To, kar smo občudovali na
DRUPI, smo lahko v živo videli
v Trbovljah.
Če je kdor koli nejeveren, se
lahko sam prepriča o prednostih
in kakovosti nove tehnologije
DI, seveda pa se mora prej po te-
lefonu 041 610 685 dogovoriti
za ogled.
Strokovna razprava se je po for-
malni predstavitvi ob obloženih
mizah spontano odvijala še nekaj
ur in povezala bolj ko ne sprte ti-
skarje, ki so si svoje interese upali
pokazati tudi doma, v Sloveniji,
in ne samo na DRUPI.
Žarko SAMEC
DIGITALNI TISK
DIGITALNI TISKARSKI
STROJ PUNCH
Punch GSS 320 D je štiribarv-
ni digitalni tiskarski stroj za ti-
skanje na pole. Pri enem preho-
du lahko potiska obe strani pole
(t. i. dupleks tiskanje). Širina po-
le je od 250 do 320 mm, dolžina
v smeri prehoda skozi stroj pa od
210 do 470 mm. Kakovostne šti-
ribarvne tiskovine v formatu A3
natisne po obeh straneh hkrati
pri tiskovni hitrosti do osem pol
na minuto (približno 500 oboje-
stransko oz. 1000 enostransko
potiskanih pol na uro). Papir
vložimo v stroj s posebnim vozič-
kom. Vakuumska vlagalna na-
prava s papirnega sklada odvze-
ma posamezne pole in jih v ti-
skovni člen transportira s hitro-
stjo 295 mm/s.
Tiskovni člen ima zgornji in
spodnji elektrofotografski trak
OPC (OPC-Belt, Organic Pho-
to Conductor), na katerih laser-
ski žarek upodobi štiri latentne
barvne izvlečke CMYK. Jakost
laserskega žarka določa električni
naboj kakšne slikovne točke, ta
pa količino tonerja, ki se nanjo
VLAGALNI VOZIČEK. Prilagojen je za
različne formate papirja. V vlagalno na-
pravo stroja zdrsne po kolescih, med ti-
skom pa se zaradi odvzema pol samo-
dejno dviguje. Vlagalna naprava poskr-
bi tudi za prečno in vzdolžno ravnanje
pol pred tiskom.
navzame. Toner cian, magenta,
rumene ali črne barve (po EU-
RO in/ali SWOP) prihaja na
elektrofotografski trak iz štirih
ločenih razvijalnih modulov. Pa-
pir pri tisku prehaja skozi uščip
med obema trakovoma, ki nanj
vsak s svoje strani natisneta
ustrezno podobo. Odtisnjeni to-
ner se na odtisu utrdi, tako da ga
s toploto stali fiksirna naprava
(fuser unit). Stroj zapusti papir s
hitrostjo 90 mm/s.
Ločljivost tiskovnega člena je
600 dpi (ca. 236 dpc), tonski ob-
seg pa 16 tonov v vsaki elemen-
tarni točki kakšnega barvnega
izvlečka CMYK. Procesna enota
stroja je popolnoma skladna z
vsemi oblikami digitalnih doku-
mentov PostScript in PDF, ki so
pripravljeni na standardnih raču-
nalniških platformah. Stroj delu-
je z dvojnim Pentium III proce-
sorjem in ima 256 MB dinamič-
nega spomina RAM. Operacijski
sistem je windows NT, rastrski
računalnik pa Harlequin Script
Works.
Punch GSS 320 D ne tiska sa-
mo papirja. Uporabni so še za ra-
zlične umetne mase, samolepilni
material, ne more pa tiskati zelo
voluminoznih materialov ali ta-
kih, ki so neobstojni pri tempe-
raturi 315 stopinj Celzija. Pri tej
temperaturi se med fiksiranjem
tali toner.
Namesto z izlagalnikom lahko
tiskarski stroj povežemo tudi z
različnimi napravami za dodela-
vo tiskovin.
Prevedel in priredil
Marko KUMAR
TISKOVNI ČLEN. Tiskovni člen ima dozirne naprave (module), ki toner dostavljajo
ustreznim razvijalnim modulom. Polnimo jih ročno. Dozirne naprave imajo integrira-
no tudi posodo za odvečni toner, ki ga poprej očisti posebna naprava.
Laserska osvetlitvena enota na elektrofotografskem traku upodobi latentno sliko
vsakega barvnega izvlečka posebej. To naredi z dvema laserskima žarkoma na po-
vršini do širine 308 mm in dolžine 460 mm (največja tiskovna površina). Laserska
žarka upodabljata latentne slike vrstično, torej eno linijo elementarnih točk za dru-
go. En žarek upodablja sode, drugi pa lihe slikovne vrstice.
Pomembna enota tiskovnega člena so razvijalni moduli. Ustrezen toner prenaša-
jo na latentno sliko s ščetkastimi magnetnimi valji. Elektrofotografski trak, na kate-
rem je, je organski polprevodnik, tj. izolator v temi in prevoden na svetlobi. Ko se
mora barvni izvleček na traku razviti, se mu približa ustrezen razvijalni modul in z
magnetnim valjem prenese toner, ki se prime na vse osvetljene tiskovne površine.
Dolžina vsakega traku je 3820 mm, pri upodabljanju pa se giba s hitrostjo 295
mm/s.
Da bi nastal odtis, se morajo barvni izvlečki sedaj eden za drugim prenesti še na
papir. Za vse štiri poskrbi en sam prenosni modul. Elektrofotografski trak ostane
skoraj brez tonerja, a mora čistilni modul vseeno odstraniti morebitne ostanke.
Fiksirna naprava ni sestavina tiskovnega člena, ampak je pred izlagalnikom.
DIGITALNI TISKARSKI STROJI
VELIKOFORMATNI
TISKALNIK TypoJet
Švicarsko podjetje Typon, zna-
no po izdelavi in prodaji grafič-
nih filmov in razvijalnih kompo-
nent, je začelo proizvodnjo in
prodajo tiskalnika, namenjenega
tiskanju velikih formatov. Ti-
skalnik se imenuje TypoJet Ex-
plorer in obstaja v dveh različi-
cah, in sicer v 50- in 64-inčni
izvedbi. Manjši 50-inčni tiska v
širini 50 inč, kar je 127 cm, večji
pa 64 inč, kar je 162,56 cm. Na
pohodu pa je tudi največji model
TypoJet Explorer 80, ki zmore
tiskati širine do dveh metrov.
Oba modela odlikujejo številne
dobre lastnosti, kot so velika ra-
znolikost v proizvodnji visoke
kakovosti, učinkovit RIP, fleksi-
bilnost aplikacij, hitrost tiskanja
in mnogostranost pri tiskanju
plakatov. Ta rešitev vključuje tu-
di programske rešitve v obliki
Onyx RIP-a (trenutno vodilni v
svetu) in na novo formulirane
medije za kapljični tisk Typon.
Explorerjev sistem tiskanja je iz-
boljšal kakovost in prilagodlji-
vost pri tiskanju plakatov. Tre-
nunto je eden najboljših tiskalni-
kov, ki jih je mogoče dobiti na tr-
gu.
Typonovi strokovnjaki so
uspeli doseči najvišjo možno ka-
kovostno raven ne samo s Typo-
Jet Explorerjem in Onyx RIP-
om, marveč so uspešno razvili tu-
di program papirjev - medijev.
Novozasnovani TypoJet InkJet
papir še povečuje kakovost Ty-
poJet Explorerjeve 1440 dpi lo-
čljivosti, ki omogoča izreden na-
nos in obstojnost barv (multi
density inks).
Nekatere lastnosti, ki odlikuje-
jo modela TypoJet Explorer 50
in 64, so:
Velika raznolikost
v proizvodnji visoke kakovosti
TypoJet Explorer predstavlja
Typonovo novo generacijo pie-
zo-electric inkjet zasnovanih ti-
skalnikov, ki imajo visoko ločlji-
vost (1440 x 1440 dpi), prostor
za do 8 (multi-density) kaset
barv, različno velikost elemen-
tarnih točk (pik), do 6 različnih
velikosti kapljice, vključno s 5 pi-
kolitrsko, pri kateri koli ločljivo-
sti zagotovljeno kakovost pri
upodabljanju finih detajlov in
ostrine. Poskusni odtisi, rekla-
mni plakati, material, namenjen
tako zunanji kot notranji upora-
bi, prireditveni plakati, umetni-
ške reprodukcije bodo dosegli
svoj namen in doprinesli upo-
rabniku tiskalnika še dodaten
dohodek.
Izjemna hitrost
TypoJet Explorer se ponaša s ti-
skovno hitrostjo do 40 m2/uro
pri ločljivosti 360 x 360 dpi v
dvojni barvni konfiguraciji
CMYK. Lahko pa natisnemo tu-
di do 12 m2/uro pri ločljivosti
720 x 720 dpi (trenutno najhi-
trejši v svojem razredu). Vgrajen
trdi disk omogoča celoten izkori-
stek tiskalnikove hitrosti. Dato-
teke so lahko ripane vnaprej in
na disku čakajo na tiskanje. Po-
* f; I i I
i Hi
membno je, da nista moteni hi-
trost in kakovost tiskanja.
Učinkovitost RIP-a
Podjetje Onyx je vodilno v pro-
izvodnji RIP-ov za aplikacije, na-
menjene tiskanju plakatov. Ty-
pon združuje moč Onyxovih
RIP-ov in Typonovih gonilni-
kov v TypoJet Explorer tiskalni-
ku. Ponujena Typonova izdaja
vključuje tudi profile za vse Ty-
poJet papirje in tudi za druge ko-
mercialne tiskalnike. Glede na
aplikacijo uporablja Typon ene-
ga od dveh Onyxovih RIP-ov:
PosterShop 5.6 ali Production
House. Z novim uporabniškim
vmesnikom, Onyx PosterShop
5.6 AE, zagotavlja uporabniško
prijazno čakanje na tiskanje, po-
enostavljen tek ali potek dela, ra-
zlične načine predogleda, izbolj-
šan nadzor tiska... Typon ponu-
ja tudi Onyx Production House
AE, edini RIP, ki je zmožen dveh
opravil hkrati in podpira štiri ti-
skalnike za simultano ripanje in
tiskanje.
KAPLJIČNI TISK
Fleksibilnost aplikacij
TypoJet Explorer tiska s tiskar-
skimi barvami na pigmentni
osnovi, ki so najboljše za izdelke,
namenjene zunanji uporabi, in
arhivske izdelke. Tiska pa tudi z
barvami na vodni osnovi, torej s
tiskarskimi črnili. V šestbarvni
konfiguraciji tiska CMYK, svetlo
cian ter svetlo magenta (CMYK-
cm). V osembarvni konfiguraciji
pa 2 x CMYK, kar poveča hitrost
tiskanja. Možna je tudi konfigu-
racija tiskanja s setom tiskarskih
barv in tiskarskih črnil. Pri ta-
kšnem načinu je možno preklo-
piti med črnili na vodni osnovi
(dye) in pigmentnimi barvami
brez čiščenja tiskalnika. Če v eni
od kaset zmanjka barve, se tiska-
nje zaustavi. Takoj, ko zamenja-
mo ali napolnimo kaseto z manj-
kajočo barvo in jo vstavimo, ti-
skalnik nadaljuje tiskanje, ne da
bi kasneje opazili, na katerem
mestu je prenehal tiskati.
TypoJet mediji omogočajo ti-
skanje papirjev, ki so namenjeni
tako zunanji kot notranji upora-
bi, tiskanje na backlit, vinyl, can-
vas... Možnosti so skoraj neome-
jene.
Typon pa je razvil in ponuja tu-
di bogat prodajni program ti-
skovnih materialov za druge vrste
kapljičnih tiskalnikov, kot so:
Hewlett Packard, Epson, Oce ...
Andrej UČAKAR
agal@telemach.net
UPORABNOST
PAPIRJEV
ZA DIGITALNE
TEHNIKE TISKA
Ali je ofsetni papir uporaben
za tisk v nekonvencionalnih
tehnikah tiska?
1. UVOD
V času razvoja in razmaha na-
miznega založništva so raziskave
in znanja o tehnologiji, materia-
lih, ki se uporabljajo v digitalnih
tehnikah tiska ter na področju
poskusnega tiska, za uporabnika
pomembna informacija, ki dolo-
ča tiskarsko in tiskovno preho-
dnost, a tudi tiskovno kakovost.
Računalnik in tiskalnik, kapljič-
ni ali laserski, postajata orodje, ki
nadomešča pisalni stroj, svinčnik
in podobno, papir, na katerega
napišemo, natisnemo rezultate
našega dela, pa ostaja kot univer-
zalen tiskovni material, ki tako
»vse prenese«. Vendar pa je ve-
dno bolj pomembna tudi kako-
vost odtisa, ne samo vsebinska,
ampak tudi vizualna.
Namen raziskave je bil ugotovi-
ti uporabnost ofsetnih papirjev
različne kakovosti v nekonvenci-
onalnih tehnikah tiska - elek-
trofotografiji in kapljičnem tisku
v namiznem založništvu (DTP)
ter v industrijskem tisku.
Značilnost vseh tiskarskih teh-
nik je uporaba tiskarskih barv,
črnil ali tonerjev, ki se odlagajo
na površini tiskovnega materiala,
papirja ali kartona ter vplivajo na
tiskovno prehodnost in tiskovno
kakovost. Kakovost odtisa, pa
naj bo narejen v klasični ofsetni
tehniki ali pa v tehnikah kapljič-
nega ali elektrofotografskega ti-
ska, temelji na vizualni oceni in
meritvah ter vrednotenju nasle-
dnjih lastnosti odtisa: neenako-
mernost, trdnost, presevanje, ra-
zlivanje ter pri digitalnih tehni-
kah tiska še vrednotenje zlivanja
tiskarskih črnil in nazobčenje
ostrine robov.
2. TISKOVNA
PREHODNOST -
EKSPERIMENTALNI
DEL
V okviru aplikativno razvojne-
ga projekta Interakcije na povr-
šini med papirjem in tiskarsko
barvo v nekonvencionalnih teh-
nikah tiska, ki je potekal na In-
štitutu za celulozo in papir v Lju-
bljani, je bila narejena primerjal-
na analiza na vzorcih tiskovnih
papirjev, ki so namenjeni pred-
vsem tiskanju v ofsetnem tisku,
in sicer z namenom ugotoviti
vpliv kakovosti papirja na tiskov-
no prehodnost in tiskovno kako-
Tabela 1. Vzorci za primerjalno analizo
VZOREC A - brezlesni, pigmentiran
VZOREC B - brezlesni, površinsko klejen
VZOREC C - sekundarna vlakna, pigmentiran
VZOREC R - brezlesni, površinsko klejen
GRAMATURA (g/m2)
80
80
80
90
TISKOVNA PREHODNOST
Tabela 2. Pregled tiskalnikov
CANON BJC-8500
HEWLETT PACKARD DeskJet 690C
HEWLWTT PACKARD LaserJet 2200
TEHNIKA TISKA
kapljični tisk
kapljični tisk
laserski tisk
vost v elektrofotografiji ter pri-
merjalno v kapljičnem tisku (ta-
bela 1).
Tiskovna prehodnost je bila
izvedena na dveh kapljičnih ti-
skalnikih in laserskem tiskalniku
(tabela 2).
Tabela 3. Lastnosti papirjev (kondicioniranje SIST ISO 186)
LASTNOSTI	ENOTE	VZOREC A	VZOREC B	VZOREC C
Gramatura	g/m2	80,36	78,78	80,10
Debelina	|jm	0,088	0,097	0,099
Volumska masa	kg/m3	913	812	809
Specifični volumen	cm3/g	1.095	1.231	1.236
Gladkost Bekk	s			
zgoraj A		19,8	23,1	17,3
spodaj B		17,3	19,3	15,8
Poroznost Gurley	s/100 ml	>300	47,8	>300
Togost Clark	cm			
vzdolžno M		17,9	20,0	17,5
prečno C		15,0	16,2	14,4
Raztrg	mN			
vzdolžno M		129,8	134,8	113,0
prečno C		136,4	155,2	123,0
Vodovpojnost Cobb	g/m2			
zgoraj A		20,6	21,8	55,7
spodaj B		21,2	25,0	56,6
pH površine		7,1	7,1	
pH ekstrakta		9,4	9,4	
Električna upornost površine	mJ/m2	1,35 x 10 exp10	6,5 x 10 exp9	6,5 x 10 exp9
Površinska energija		31,0/29,0	47,7/92,1	35,6/33,8
disperzni del		27,3/22,8	40,4/89,9	24,9/20,2
polarni del	%	3,7/6,3	7,3/2,2	10,7/13,6
Belina UVO				
zgoraj A		87,6	90,3	72,2
spodaj B	%	87,5	90,4	72,3
Opaciteta UVO		90,3	92,9	98,5
				
Tabela 4. Površinska energija vzorcev papirja				
	ENOTE	Vzorec A	Vzorec B Vzorec C	Vzorec R
POVRŠINSKA ENERGIJA	mJ/m2	31,0/29,0	47,7/92,1 35,6/33,8	35,7/39,6
disperzni del		27,3/22,8	40,4/89,9 24,9/20,2	32,4/38,7
polarni del		3,7/6,3	7,3/2,2 10,7/13,6	3,3/1,0
Za primerjalno analizo smo do-
ločili fizikalno-mehanske in op-
tične lastnosti izbranih vzorcev
papirjev ter izmerjene vrednosti
primerjali z vrednostmi referenč-
nega vzorca papirja, ki je name-
njen tiskanju v nekonvencional-
nih tehnikah tiska. Pomembne
lastnosti tiskovnega papirja za
dobro tiskovno prehodnost in ti-
skovno kakovost so predvsem
površinske lastnosti, hrapavost,
stopnja hidrofobnosti, električna
upornost površine in strukturna
prevodnost pri papirjih, ki se ti-
skajo v elektrofotografskih tehni-
kah tiska, površinska energija in
optične lastnosti. V tabelah 3 in
4 je pregled rezultatov meritev fi-
zikalno-mehanskih lastnosti treh
vzorcev papirja ter referenčnega
vzorca, ki je po specifikaciji na-
menjen izključno tisku v digital-
nih tehnikah tiska, s kapljičnimi
in laserskimi tiskalniki in se uvr-
šča v skupino t. i. večnamenskih
papirjev (multi purpose papers).
Pregled vrednosti površinske
energije je pokazal dvostranost
vzorca B ter višji polarni del na
površini vzorca C, torej bolj ak-
tivno površino; glej graf 1 na
strani 22.
2.1 Izvedba tiskovne forme
V sodelovanju med ICP Lju-
bljana in NTF - Grafična tehni-
ka smo razvili dve povsem novi
testni formi za vrednotenje odti-
sov v kapljičnem in laserskem ti-
sku, z oznakami
/ TF icpQ-EF03
za elektrofotografski tisk,
/ TF icpQ-IJ03
za kapljični tisk, slika 1.
Z vsakim vzorcem smo izvedli
poskusni tisk na vseh tiskalnikih
v tabeli 2, in sicer so bile nastavi-
tve posameznega tiskalnika za
vse papirje enake.
TESTNE FORME
Graf 1. Površinska energija
stranA
disperzni del
stranA stran B
polarni del
kajti izbrani motivi so »všečni«,
pa je taka ocena na odtisu, izdela-
nem z laserskim tiskalnikom, ne-
koliko bolj »dolgočasna«, kajti
ocenjevali smo črno-belo repro-
dukcijo črke E ter siva polja, kar
pa je mogoče številčno ovredno-
titi in je taka ocena bolj realna in
absolutna.
2.3 Vizualna ocena kakovosti
ne kakovosti izbranega motiva,
izdelanega na različnih vrstah pa-
pirja in z različnimi tiskalniki, je
zato prepuščena bralcu tega član-
ka.
2.4 Laserski tisk -
tiskarske gradacije
Tiskarska gradacija je prehod
oziroma preliv rastrskih tonskih
Slika 1. Tiskovni formi za vrednotenje odtisov v kapljičnem in laserskem tisku.
2.2 Nastavitve tiskalnikov
Tisk na kapljičnem tiskalniku
CANON BJC-8500 smo izvedli
po tovarniških nastavitvah (defa-
ult), ki ga priporoča proizvajalec
za tisk slik in teksta z oznako
Desk top publishing - DTP.
Opcija za uporabo barvnega
upravljanja ni bila vključena (sli-
ka 2).
Na tiskalniku HP Deskjet
690C smo tisk izvedli po tovar-
niških nastavitvah, ki so optimal-
ne za tisk slik in teksta z oznako
normal. Opcija za uporabo barv-
nega upravljanja ni bila vključe-
na (slika 3).
Tisk na laserskem tiskalniku
HP Laser Jet 2200 smo izvedli
pri resoluciji 600 dpi. Za poltone
smo uporabili tovarniške nasta-
vitve tiskalnika - Use prin ters
settings (slika 4 na strani 24).
Medtem ko je vizualna ocena
kakovosti odtisa, izdelanega s ka-
pljičnim tiskalnikom, mogoča,
Vizualna ocena kakovosti odti-
sa je bila izvedena le na barvnih
odtisih, izdelanih s kapljičnima
tiskalnikoma, na motivu ISO
400 (glej sličice na slikah 5 in 6,
stran 24). Ocena temelji na indi-
vidualni odločitvi ocenjevalca o
kakovosti odtisa in se spreminja
od ocenjevalca do ocenjevalca.
Izmerjene vrednosti tiskovne ka-
kovosti zagotavljajo ponovljivost
izbrane kakovosti odtisa, ki pa se
lahko zelo močno razlikuje od
originala. Vizualna ocena tiskov-
vrednosti (RTV) iz svetlih v te-
mne oziroma stopnjevanje majh-
nih rastrskih pik prek srednjih v
velike. Gradacijo odtisa pri avto-
tipijskih večbarvnih reprodukci-
jah ponazarjajo značilne preno-
sne krivulje CMYK, ki kažejo
enakomernost odtisa in poveča-
nje rastrskih tonskih vrednosti.
Pri laserkem tiskalniku, ki tiska
črno-belo, pa v bistvu ponazarja
tiskarsko gradacijo večstopenjski
sivi klin - merski trak s posame-
znimi merskimi polji od 3, 5 in
SCOOR NEWS: The 2D30 World Cup standings
Yesterday. the United States q jioklv dominated.
PAPIRJI ZA DIGITALNI TISK
Slika 3. Parametri nastavitev kapljičnega tiskalnika HP DeskJet 690C.
Slika 2. Parametri nastavitev kapljičnega tiskalnika CANON BJC-8500.
10 % naprej, vse do polnega po-
lja, tj. 100-odstotne rastrske ton-
ske vrednosti.
Tiskarske gradacije smo merili
z denzitometrom GRETAG D
185, ki je bil umerjen na nepoti-
skan papir vzorca. Na ICP ti-
skovni formi za črno-beli laserski
tisk smo merili definirana rastr-
ska polja od 10 do 100 % RTV
(Ad) in jo preračunali po Mu-
rray-Daviesovi enačbi, da smo
dobili odstotek povečanja vsake
rastrske tonske vrednosti. Če bi
se v tisku (ofsetni tisk, laserski
tisk) reproducirali vsi toni brez
spremembe, bi kot prenosno kri-
vuljo dobili premico. Zato želi-
mo, da se toni pri reprodukciji
čim manj spremenijo oz. da je
njihovo povečanje čim manjše;
graf 3 na strani 25.
Tiskarske gradacije nas opozar-
jajo na že znano dejstvo, to je
slab prehod iz svetlih tonov v te-
mne. V temnih tonih od 80 do
100 % praktično ni bistvenih ra-
zlik. Nekoliko bolje je v svetlih
tonih, srednji toni pa so v okviru
pričakovanega.
2.5 Laserski tisk - tiskovna
neenakomernost
Tiskovna neenakomernost oz.
motling je v bistvu napaka pri iz-
KAPLJIČNI, LASERSKI TISK
Ü*
HP LaseiJet 2209 Series PS - lastnosti
Paper ] Graphics | Device Options) PostScript
Paper sije: A4 [209,9 x 297,0 mm)

□	D □	n	D
Letter	Executive Legel	A4	A5
<1	J		M
Layout
i

up
12
i t
Ü up
Orientation
C Portrait
f* Landscape f Rotated
Pap e r sour ce: | AutoS elect Tray
"U
Copies: 1
		Unprintable Area... |
		
I More Options.. | About,., | Restorefiefaults
V redu
Preklici
Slika 4. Parametri nastavitev laserskega tiskalnika HP LaserJet 2200.
□
ranca j
www.delo.si/graficar
Slika 5. Odtisi na kapljičnem tiskalniku HP. Z leve na desno in od zgoraj navzdol so
odtisi na vzorcih A, B, C in R.
Slika 6. Odtisi na kapljičnem tiskalniku Canon. Z leve na desno in od zgoraj navzdol
so odtisi na vzorcih A, B, C in R.
delavi papirja/kartona, še zlasti
pri izdelavi premaza in sušenju.
Te napake v premazu na nepoti-
skanih površinah najprej niso
opazne, vidno se odražajo šele na
potiskanih površinah kot vidna
neenakomernost. Različni pojavi
motlinga se odražajo kot indivi-
dualni problem (tiskarska bar-
va-papir oz. karton-tiskarski
stroj) ali pa kot sistemski pro-
blem (ustroj papirja ali kartona).
Formacija papirja/kartona in nji-
hove površinske karakteristike
narekujejo v bistvu osnovne tipe
motlinga. Spremembe v hrapa-
vosti oziroma poroznosti površi-
ne, gladkosti površine, vsebnost
vlaken, polnil, dodatkov, pH po-
vršine in specifične energije pa-
pirja/kartona so dejavniki, ki
največ učinkujejo ne samo na
pojav motlinga, ampak tudi na
druge negativne stranske pojave,
kot so neprekrivanje barv (wic-
king) in razlivanje barv (blee-
ding), njihovo penetracijo in su-
šenje.
DIGITALNI TISK
Graf 3. Dosežene tiskarske gradacije v laserskem tisku.
Tiskovno neenakomernost vre-
dnotimo s slikovno analizo. Na
potiskanih vzorcih s tiskovno
formo icpQ-EF03 smo skenirali
črno kvadratno polno polje v for-
matu 5 x 5 cm s ploskim skener-
jem pri resoluciji 300 x 300 dpi.
S pomočjo novozasnovane pro-
gramske opreme ICP - Proton
smo grafično prikazali tiskovno
neenakomernost z grafom medi-
ana. Končno oceno motlinga po-
dajamo z indeksom NU (nonu-
niformity number), ki se izraža
kot razlika med povprečjema in-
tenzitet točk nad in tistimi pod
mediano vseh intenzitet na sliki.
NU = DV = Ux - Lx
Ux = povprečje intenzitet
nad mediano
Lx = povprečje intenzitet
pod mediano
V primerjavi z referenčnim
vzorcem R, pri katerem ni mo-
tlinga, sledijo vzorci po vrstnem
redu A, B in C.
2.6 Laserski tisk -
nazobčanje robov
V bistvu so pri elektrofotografi-
ji, ne glede na vrsto osvetlitve (la-
ser, LED diode), bistvenega po-
mena gradacija odtisa, ostrina iz-
pisa (črke, linije, grafike) in ena-
komernost odtisa.
Rezultati ostrine izpisa (nazob-
čanje robov) kažejo na to, da
med vzorci ni bistvenih razlik,
kar zopet dokazuje, da papirji v
laserskem tisku niso tako obču-
tljivi kot pri drugih tehnikah ti-
ska; slika 8 na strani 26.
3. ZAKLJUČEK
Primerjava lastnosti papirja,
potiskljivega v ofsetni tehniki in
v novih digitalnih tehnikah tiska,
je pokazala, da so standardne la-
stnosti podobne, vendar pa spe-
cifične lastnosti določajo namen
uporabe.
Kakovost odtisa v kateri koli
tehniki tiska je določena z vizual-
no oceno, ki pa se vedno ne uje-
Slika 7. Motling v laserskem tisku. Od zgoraj navzdol so vzorci A, B, C in R.
ma z izmerjenimi vrednostmi.	Običajno papirji pri laserskem
Primerjalna analiza kakovosti tisku niso tako občutljivi kot pri
odtisa, narejenega v kapljičnem kapljičnem.
tisku, je pokazala »všečno« kako- V elektrofotografskem tisku je
vost na klejeni površini ter manj	kakovost odtisa na brezlesnem
»všečno« kakovost odtisa na pi- površinsko klejenem vzorcu pa-
gmentiranih površinah.	pirja boljša kot na pigmentirani
TISKOVNA NEENAKOMERNOST
površini, kar je povezano tudi s
tiskarsko prehodnostjo.
Najbolj vizualno občutljivi la-
stnosti odtisa sta tiskarska grada-
cija in neenakomernost polnih
površin (motling). Tako se v tem
pogledu izkazujeta kot boljša
vzorca A in B (brezlesna, povr-
X:
Y:
Value:
Count: 2
Ai ea: 73946 square pixels
Mean: 186,16
St<] Dew: 113.20
Mill: 0.00
Max: 255.00
%: 73.01
X:
Y:
Value:
Count: 1
Ai ea: 73946 square pixels
Mean: 185,16
Std Dew: 113.72
Mill: 0.00
Max: 255.00
%: 72.61
X:
Y:
Value:
Count: 1
Ai ea: 72280 square pixels
Mean: 184.12
Std Dew: 114.24
Mili: 0.00
Max: 255.00
%: 72.21
X:
Y:
Value:
Count: 1
Ai ea: 72240 square pixels
Mean: 183,67
Std Dew: 114.46
Mili: 0.00
Max: 255.00
%: 72.03
šinsko oplemenitena), primerjal-
no na referenčni vzorec R. Vzo-
rec C ni pokazal večjih odstopanj
meritev neenakomernosti odtisa
ali nazobčanja robov, zato je nje-
gova tiskovna kakovost zadovo-
ljiva, medtem ko je tiskarska pre-
hodnost lahko problematična.
Splošno lahko zaključimo, da
se različni ofsetni papirji različno
tiskajo tako v kapljičnem kot la-
serskem tisku v namiznem zalo-
žništvu (DTP) in industrijskem
tisku.
Vse smernice razvoja gredo to-
rej v razvoj univerzalnih papir-
jev, kjer bomo dobili povprečno
kakovost odtisov, ter specialnih
papirjev za visoko kakovostne
odtise
VeraRUTAR
Leopold SCHEICHER
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana
LITERATURA IN VIRI
1.	NOVAK, G. Papir, karton, lepenka. 1. izda-
ja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslov-
notehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo,
1998,	str. 4-10,26-63,65-83
2.	HLADNIK, A. Omakanje, sorpcija, pene-
tracija - nove metode proučevanja interakcij
trdno/tekoče. Ljubljana: Inštitut za celulozo in
papir Ljubljana, Sem. gradivo, 1999, str. 1-4
3.	SCHEICHER, L. Tiskarska neenakomer-
nost - motling v ofsetnem tisku, 1. del, Revija
PAPIR, številka 1-2, marec 2001, Strokovna revi-
ja DIT papirništva
4.	SCHEICHER, L. Tiskarska neenakomer-
nost - motling v ofsetnem tisku, 2. del, Revija
PAPIR, številka 3-4, september 2001, Strokovna
revija DIT papirništva
5.	ČERNIČ, M. L. Tiskarska prehodnost v
kserografskem tisku, Revija GRAFIČAR št.1,
leto 2001 str. 15-22
6.	MALLOURIS, M. in MOORE, G. Absor-
bency related phenomena and their importan-
ce to end use performance in paper products.
1994 Papermakers Conference. Pira Internatio-
nal, TAPPI Proceedings, str. 291-296
7.	Navodilo za delo ICP -Proton: Slikovna ana-
liza s programom »Površina«
8.	Navodilo za delo št. 00517070510: merje-
nje hrapavosti anodizirane aluminijaste ploče-
vine, Cinkarna Celje, PE Grafika, str. 1-5
9.	IEC STANDARD, Publication 93. Methods
oftest for volume resistivity and surface resi-
stivity ofsolid electrical insulating materials.
Second edition, 1980
10.	ENV12283. Paper - Printing and business
paper - Determination of toner adhesion. Oc-
tober 1996, 7 str.
11.	DIN 19309. Papier fur Kopierzwecke. Julij
1999,	5 str.
12.	VIDOVIČ, D. Ugotavljanje vpliva lastno-
sti papirja na tiskovno prehodnost v elektro-
grafiji; diplomsko delo, Univerza v Ljubljani
NTF, Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana 2002
13.	RUTAR, V., SCHEICHER, L. Study ofpa-
per surface interactions and printing colours
in electro-photographic printing; IPGAC 11th
International Printing and Graphic Arts Confe-
rence. Atip Bordeaux Octobre 1-3, 2002
ČIP IN ANTENA NAMESTO
ČRTNE BAR KODE
ALI MAGNETNE ČRTE
»Nič več čakanja v vrstah v naku-
povalnih središčih« je bilo vodilno
geslo za neki novi izdelek. Vizija:
polnemu vozičku se bodo v priho-
dnosti zaprla vrata. Vsi izdelki bo-
do registrirani in račun bo izpisan
avtomatično. Tehnološko je to že
mogoče s pomočjo tako imenova-
ne prenosne tehnologije.
Izraz transponder tehnology
(prenosna tehnologija) je kombi-
nacija oddajnika in sprejemnika.
Transponderji so sestavljeni naj-
večkrat iz dveh elementov: antene
in čipa. Antena lahko sprejema in
pošilja elektromagnetne signale in
se lahko uporablja za branje infor-
macije, shranjene v čipu, ali za nje-
no spreminjanje - brez kontakta
in brezžično in skozi druge materi-
ale. Čeprav se večina ljudi še ne za-
veda, je ta tehnologija že precej
prisotna v vsakdanjem življenju.
Oglejmo si primer splošne upo-
rabe transponderja pri imobiliza-
ciji motornih vozil. Čip je integri-
ran v ključ za vžig avtomobila in
vsebuje posamezne informacije, ki
morajo biti identificirane z vozi-
lom, preden se motor zažene. Ko-
munikacija med elektroniko vozi-
la in ključem za vžig vozila poteka
prek radijskih valov in jo poznamo
kot Radio Frequency Identificati-
on (Radijska frekvenčna identifi-
kacija) ali kratko RFID.
INTELIGENTNA NALEPKA
Primer, ki je bil dan na začetku
(registracija blaga v nakupovalnih
vozičkih), je možen, ker imajo iz-
delki tako imenovano pametno
nalepko. Na videz so pametne na-
lepke take kot običajne. Toda na
njihovi spodnji strani sta splošče-
na ravna antena in mikročip, ki je
velik približno mm2 in tehta pri-
bližno 150 mikroton. Čip, pona-
vadi silikonski, je glavni razlog, za-
kaj pametna nalepka še vedno sta-
Slika 8. Nazobčanje robov (wicking) v laserskem tisku. Od zgoraj navzdol slede
vzorci A, B, C in R.
CRTNA
KODA, ČIP-
ANTENA...
ne pol evra. Če gledamo na to ce-
no, lahko vidimo, zakaj še ni revo-
lucije v nakupovalnih središčih.
Primeri vključujejo blagovni nad-
zor, nadzor materialov, proizvo-
dno logistiko, vodenje shranjeva-
nja, skladiščenja in arhiviranja,
proizvodni nadzor, nadzor dosto-
pa in javni transport.
Primer RFID nalepk na povra-
tnih pakiranjih kaže, kako daljno-
sežne prednosti kaže ta tehnologi-
ja. Cena nalepke ni kritični faktor
pri taki vrsti uporabe. Danes je v
uporabi tipična bar koda. Ta ima
pomanjkljivost, saj vsebuje le
omejeno število informacij in mo-
ra biti ob vsakem novem obreme-
njevanju na novo naložena. Na-
lepke na inteligentnih transpon-
derjih pa na drugi strani potrebu-
jejo le obnovo (osvežitev).
Še druga prednost pametnih na-
lepk je, da je možno registrirati ve-
liko enot hkrati avtomatično in
brez napak - na primer prepro-
sto, ko greste mimo celotne palete
s 100 paketi skozi glavna vrata ali
prehod, običajne bar kode pa mo-
rajo biti skenirane posamezno,
ročno. Odkar transponder nalep-
ke dovoljujejo izmenjavo informa-
cij čez material, odpirajo široko
območje potencialnih aplikacij v
papirni in tiskarski industriji.
PREHOD Z BAR KODE
NA TRANSPONDER
Glede na številne potencialne
prednosti bodo transponderji v
prihodnosti uporabljeni na različ-
nih področjih, kjer so danes v upo-
rabi bar kode. Toda raje kot trenu-
ten preskok naj bo gladek prehod
iz ene v drugo. To bo lažje izvedlji-
vo glede na dejstvo, da lahko ob-
stoječe sisteme za bar kode integri-
ramo, vključimo v pametne nalep-
ke, tako da bi bila lahko oba siste-
ma vzporedno v uporabi. Kot di-
gitalni dodatek bar kodnim nalep-
kam bodo pametne nalepke igrale
glavno vlogo v vsem elektronskem
poslovanju. Različne študije so na-
povedovale, da bo trg RFID teh-
nologije v naslednjih treh letih
zrasel do 1 ali celo 3 milijard ame-
riških dolarjev. Ta rast trga se bo
gotovo še zvišala v prihodnjih me-
secih glede na dejstvo, da je konč-
no možno soglasje za standardiza-
cijo te tehnologije. Mednarodni
standard ISO 15693: 13.56 me-
gaherčna frekvenčna povezava da-
je osnovo za nadaljnje operacije.
Ljudje, ki se ukvarjajo z razvojem
in potencialnimi kupci, so lahko
sedaj gotovi, da investirajo v si-
stem z dolgo prihodnostjo. Po-
membna spodbuda je lahko nare-
jena za tehnologijo transponderjev
s kooperacijo glavnih mednaro-
dnih družb. Auto ID Center na
inštitutu za tehnologijo v Massac-
husettsu (MIT) je zbral skupaj
združbo imen z velikim interesom
za ustanovitev globalne identifika-
cijske strategije za njihove logistič-
ne operaterje. Med sponzorji so
imena kot Coca Cola, EAN, Gi-
lette, SAP, Procter&Gamble,
Unilever, US Postal Service in
Wal-Mart.
TISKARSKE BARVE
VRHUNSKE NEMŠKE KVALITETE
Huber, Hostmann & Steinberg,
Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi,
Info Lab
SVETOVANJE
SEDEŽ V
LJUBLJANI
SKALNE barve (Unicum®,
Rapida®, Reflecta®, Resista®)
PANTONE® osnovne nianse
HKS® osnovne nianse
ROTO heat in cold set barve
SPECIALNE barve (Tyvek,
Syntape, Folien)
ECO barve
LAKI (disperzijski, ofsetni, UV)
pomožna sredstva
FLEKSO barve na vodni in
organski osnovi
TORAY
polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, toreflex) in
Dantex razvijalni stroji.
•	mešanje Iz barvnih
koncentratov
•	maksimalna pigmentacija barv
•	odlična kakovost
•	barve tipa sveže, folije,
plakatne, brez vonja
(tudi dc), uv
•	kratki roki izdelave
MESALNICA
OFSETNIH
TISKARSKIH
BARV
Zastopa in prodaja
PERLA d.o.o., Motnica 2, IOC Trzin
1236 Trzin, tel. 01 563 74 26, faks 01 563 74 27
elektronska pošta: perla@siol.net
ŠIROKE MOŽNOSTI
DELOVANJA PAMETNIH
IZDELKOV
Uporaba RFID tehnologije v ti-
skarski industriji je brez dvoma
usmerjena na samolepilne pame-
tne nalepke. Obstaja mnogo ti-
skarskih proizvodov, ki bi jih lah-
ko preoblikovali v »inteligentne
objekte« z vključevanjem preno-
sne tehnologije. Zimski športni
navdušenci so zanesljivo že naleteli
na pametne vozovnice pri uporabi
sedežnic na katerem od modernih
smučarskih središč. Prav tako lah-
ko srečamo pametne etikete za pr-
tljago na letališčih, pri arhiviranju
dokumentov ...
V prihodnosti lahko torej priča-
kujemo veliko izdelkov z že vgraje-
nimi čipi in antenami, kar bo seve-
da vsem precej olajšalo življenje,
zmanjšalo število opravil, skrbi in
čakanja v vrstah. Možnosti za upo-
rabo prenosne tehnologije je veli-
ko, priložnosti za grafično dejav-
nost pa tudi.
Prevedla in priredila
Meta ČEŠNOVAR
NADALJEVANJE IZ ŠT. 2/2004, STR.30
TEHNIČNO
PRESTRUKTURIRANJE
GRAFIČNE INDUSTRIJE
Razvoj (nadaljevanje)
Svet prihodnosti si lahko zami-
slimo kot naraščajočo preplete-
nost različnih področij, ki pa
skupaj s pospešenim gospodar-
sko-tehničnim napredkom po-
vzroča tudi nezaželene stranske
učinke. Med njimi je že opazna
zaskrbljujoča brezciljnost in
izgubljenost razvitega sveta na
eni in naraščajoči civilizacijski
prepad na drugi strani.
VIDIK
Generiranje znanja
Predstavitev znanja
Shranjevanje/arhiviranje
Prijemi na obstoječem znanju
Uporaba virov in literature
Pomen
Grafična in medijska podjetja
so, kar se tiče pridobivanja zna-
nja, pred enakimi izzivi kot vsa
druga podjetja v drugih pano-
gah. Enkratno pridobljeno zna-
nje in izobrazbo nadomešča vse-
življenjsko učenje. Zdi pa se, da
imajo vseeno določeno prednost,
med katere šteje upravljanje po-
datkov in informacij, katerih no-
silci so. Doslej je bilo to opravilo
TRENDI
7 Gradnja izobraževalnega sistema,
7 inovacijske zahteve in izzivi.
7 Dejansko stanje,
7 skrajšanje življenjskega cikla.
7 Nova vloga knjižnic v smislu siste-
matizacije in ohranjanja znanja,
7 ciljno usmerjanje,
7 povezanost obstoječega znanja.
7	Znanje na zahtevo (just-in-time),
7	krajevno/časovno neodvisni prijemi,
7	izboljšano izbiranje,
7	plačevanje.
7 Poenostavljanje možnosti
za reference (priporočila).
omejeno na reprodukcijo in di-
stribucijo. Takoj ko postane zna-
nje pomemben strateški faktor in
se grafično in medijsko podjetje
pozicionira kot moderni posre-
dnik informacij, pridobijo po-
men inovativne storitve in izdel-
ki. V tabeli 3 so prikazani neka-
teri vidiki, izhodišča za trende
delovnih procesov in možni
ukrepi.
UKREPI
7 Dopolnilno izobraževanje,
7 vseživljenjsko učenje.
7	Predstavitvene tehnike,
7	multimedijska produkcija,
7	večjezičnost in semantika,
7	institualizacija nadgradnje.
7	Inteligentno zlogovanje,
7	povezovanje obstoječega znanja,
7	ustrezni iskalniki/brskalniki,
7	standardizacija.
7	Tisk na zahtevo (print-on-demand),
7	iskalniki/brskalniki,
7	interaktivni mediji (on-line),
7	mikro zaračunavanje (micro billing).
7 Razvoj standardov,
7 integriranost medijske ponudbe.
Pomen vizualnih informacij
Življenja brez vizualnih infor-
macij si praktično ne moremo
zamisliti. Ves čas smo soočeni z
njimi prek televizije, video in ra-
čunalniških animacij, časopisov,
plakatov, rentgenskih in radar-
skih slik. Pravzaprav živimo v vi-
zualni informacijski družbi. In-
formacije so predstavljene v obli-
ki besedila, zvoka in slike, znotraj
katerih imajo slednje že od same-
ga začetka poseben pomen. Sliki
ni treba znati japonsko, nemško,
francosko, slovensko; je multije-
zična. Preproste jamske risbe,
srednjeveške poslikave ali bogate
renesančne freske govorijo o mi-
nulih časih kot besede le redko
lahko.
Eden najpomembnejših mejni-
kov v razvoju slike je prav gotovo
fotografija, ki omogoča trajno
ujeti trenutek resničnosti, ga
shraniti in ga spet poljubnokrat
ogledovati. Slika je s svojim spo-
ročilom (informacijo) postala
posrednik znanja in nepogrešljiv
del izobraževanja, raziskav, ra-
zvedrila, zdravja in prodaje. Teh-
nološki napredek je prinesel pre-
hod v premično sliko - film, iz-
boljšala se je kakovost reproduk-
cije in barvitost, s tem pa se je iz-
črpnost posredovane informacije
še povečala.
Pomemben mejnik v novejšem
razvoju je digitalizacija slike, ki
omogoča poljubno spreminjanje
Literatura in viri: TECHNOLOGIES FOR EDUCATION, UNESCO 2002 (www.unesco.org)
Tabela 3. Izzivi na znanju temelječega podjetja
in prilagajanje ter razpošiljanje in
tako imenovano on-line uporabo
npr. v premikajočem se vozilu,
opazovanje vesolja kljub izre-
dnim razdaljam, zajem aktualne
slike za časopis ali televizijo.
Kaj prinaša prihodnost?
Z zanesljivostjo lahko trdimo,
da bo pomen slike še naraščal.
Danes si prospekta ali učbenika
brez slike ne moremo več pred-
stavljati, v povezavi s tekstom in
tonom pa že dobivata novo mul-
timedijsko obliko na digitalnem
papirju, prenosnem telefonu ali
na steno obešenem ekranu.
Znanstvena fantastika filmov iz
sedemdesetih let prejšnjega sto-
letja postaja resničnost. Turistič-
ni prospekt ne samo, da ga preli-
stamo, temveč lahko na domu
gledamo slike v živo s katerega
koli konca sveta. Zelo uporabna
je računalniška simulacija, ki
omogoča materializacijo pred-
stave o prihodnosti.
Možnosti je ogromno in mno-
go tehničnih novosti bo obležalo
v predalu. Spet druge se bodo
prijele in nam v trenutku spre-
menile življenje. Odločilni de-
javnik, ki največkrat selekcioni-
ra, je potencialna množičnost
uporabe, s katero se pravzaprav
financira razvojni potencial. Ta-
ko je bil npr. prvi telefaks upora-
bljen že leta 1967, množičen pa
je postal šele čez dvajset let, v
osemdesetih letih.
Vse resnične novosti so splošne
in dostopne. Sedaj je v to fazo
prešla digitalna fotografija. Teh-
nično in kakovostno so digitalne
kamere že dosegle zadovoljivo
stopnjo, cene postajajo spreje-
mljive, tako daje kar nekaj pogo-
jev za množično uporabo izpol-
njenih.
Še pred nedavnim so slike upo-
dobljale življenje civilizacij. Da-
Hrbtna stran Lune. Ta stran Lune z
Zemlje ni vidna. Velik krater v spodnjem
delu slike je nastal kot posledica (relativ-
no) nedavnega trka.
Osa. Preučevanje živalskega sveta je
vedno prineslo napredek tudi v visoki
tehnologiji. Na sliki je prikazano približe-
vanje ose cvetu.
Vodna krona in paradižnik. Nekateri učinki človeškemu očesu niso vidni. Leva sli-
ka prikazuje vodno krono, ki nastane, ko vodna kaplja pade na mirno gladino. De-
sna slika prikazuje učinek zadetka projektila ob vstopu in izstopu iz cilja.
Balerina. Potek gibanja je možno preučevati s sliko, ki je nastala s pomočjo strobo-
skopske svetlobe.
IZDELAVA
orodij za izsek in zasek na lesu in kotermu
OSTRENJE
ravnih HSS nožev
ravnih HM (vidia) nožev
krožnih nožev za perforacijo
PRODAJA GRAFIČNIH STROJEV
Iznašalni stroji za revije in brošure
I^AGEL vrtalni stroji vseh vrst
spenjalni stroji "ena glava - dve glavi"
BpIeIrIfIeIcItIa
Schneidsysteme
• rezalni stroji 76, 92, 115, 132, 168 in trorezniki
POLYGRAPH
Gräfliche Cerite GmBH

kopirni stroji za plošče
razvijalni stroji za plošče
PRIBOR IN REPROMATERIAL
vse vrste nožev za rezalne stroje
v HSS in HM (vidia) kvaliteti
podložne letve
svedri za papir od 2-35 mm
sponke za spenjalnike Nagel
ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH STROJEV
kontaktna oseba g. Kastelic Srečko - 041 / 765 411
»
FELIX 6.o.o.
Trnoveljska cesta 2, si - 3000 Celje
tel. 03 / 428 45 60, fax 03 / 428 45 70
e-mail: felix@siol.net, info@gro-felix.si, www.gro-felix.si
BARVNA REPRODUKCIJA
nes nam prikazujejo trenutke, ki
sicer človeškemu očesu niso vi-
dni.
TEHNOLOŠKI RAZVOJ
Barve v reprodukciji
V reprodukciji imajo barve
ključno vlogo. Cilj reprodukcije
je, da vzbudi opazovalcu enak
barvni občutek, kot ga ima ob
izvirniku. To je seveda možno le,
če je prenos barvnih informacij
čim bolj popoln. V nasprotju s
samoosvetljujočimi mediji, kot
sta televizijski ali računalniški
ekran, kjer je barvni vtis neposre-
dno vzbujen, morajo biti tiskani
mediji osvetljeni. Barvni vtis je
odvisen od vrste svetlobe. Pri da-
našnjem trikromatičnem barv-
nem upravljanju morajo biti
osvetlitev in tiskarski pogoji upo-
števani že pri izdelavi barvnih
izvlečkov. V prihodnosti bodo
pomembno jedro informacij.
Razvoj bo šel v treh smereh:
od podatkov o barvah, ki so
specifični za tiskanje, k medijsko
nevtralnim,
procesno odvisno (od na-
prav odvisno) barvno upravljanje
se bo razvilo v individualnega,
^ od trikromatske k multi-
spektralni (mnogobarvni) repro-
dukciji.
Digitalna reprodukcija
Prehod od klasične k digitalni
reprodukciji je praktično že na-
rejen. Elemente strani je mogoče
popolnoma digitalno obdelati,
stran sestaviti in izdelati tiskovno
formo. Materializacijo se izvede
šele pri osvetlitvi tiskarske plošče
(CTP), z neposredno osvetlitvijo
v tiskarskem stroju ali pri izdelavi
zgoščenke (CD). Priprava podat-
kov je odvisna od načina tiska,
zato bodo v prihodnosti podatki
pripravljeni nevtralno in s tem
uporabni za različne postopke.
Priprave v CMYK barvnem pro-
storu bo vse manj, nadomeščal jo
bo RGB barvni prostor s pripa-
dajočo opredelitvijo vnosnega
medija, npr. ICC barvni profil
ali procesno neodvisni CIELAB
barvni prostor, shranjen v 16-bi-
tni obliki.
Zaradi preračunavanja ima
glavno vlogo pri izbiri barvnega
prostora njegova velikost oz. ob-
seg (gamut, Farbumfang). Kot
največji barvni prostor RGB je za
arhiviranje zelo primeren eci-
RGB.
Slika 1: Velikost barvnega prostora v a* - b* projekciji.
Barvno upravljanje
Kot barvno upravljanje razu-
memo postopke, ki zagotavljajo,
da so barvne prvine vizualno
enake, ne glede na to, s katerim
medijem so upodobljene. Če so
enaki še izvirniku, lahko govori-
mo o umetnosti.
Podatki o barvah nastanejo pri
snemanju z digitalno kamero
(»surovi« podatki RGB), pri ske-
niranju slikovnih predlog (ske-
nerski podatki RGB) ali pri sa-
mem računalniškem oblikovanju
(npr. posebne barve v modelih
RGB ali CMYK). Če je vhodna
naprava umerjena pri enaki osve-
tlitvi in nastavitvah z referenčno
testno formo ISO 12641, potem
lahko izračunamo vhodni barvni
profil ICC.
CIE je leta 1931 na podlagi člo-
veškega zaznavanja barv definira-
la normalnega opazovalca in
barvno metriko XYZ. Iz teh tri-
območnih vrednosti so leta 1976
razvili sedaj najbolj uporabljan
barvni prostor za merjenje in
presojanje CIELAB. XYZ in CI-
ELAB sta procesno neodvisna
barvna prostora in sta kot taka
vgrajena v ICC barvno upravlja-
nje.
Na izhodu se uporabljajo glede
na naprave specifični podatki o
barvah, kot je sRGB za oglase na
ekranu ali internetne aplikacije,
oziroma podatki o barvah
CMYK za potrebe tiska. Karak-
teristični podatki za izračun
ustreznega barvnega profila ICC
dobijo z merjenjem barvnih polj
natisnjene barvne tablice po
standardu ISO 12642.
Današnje barvno upravljanje
upošteva različne barvne značil-
nosti, kot so barvni obseg, pove-
čanje rastrskih tonov, navzema-
nje barv pri izhodnih postopkih
- zato morajo z ročnim posega-
njem še vedno popravljati posa-
mične lastnosti, npr. korekcije
ob pretemni ali presvetli sliki. V
prihodnjih generacijah barvnega
upravljanja lahko pričakujemo
avtomatizacijo tudi takih pose-
gov.
Informacijska
vsebina barvnih podatkov
Pri merjenju barv v odbiti sve-
tlobi spektralni fotometer z mo-
nokromatorjem generira refle-
ksijski spekter, ki ga običajno di-
gitalizira s korakom 10 nm. Ta-
ko v območju od 380 do 780 nm
nastane 41 ozkotračnih refleksij-
skih vrednosti, torej spektralnih
podatkov o barvnem dražljaju.
Spektralne podatke z normirani-
mi kolorimetričnimi funkcijami
in spektralnimi podatki za nor-
mirano vrsto svetlobe (npr. D50)
pretvori v triobmočne vrednosti
X, Y in Z, z njimi pa v barvni
prostor CIELAB oz. barvne vre-
dnosti L*, a* in b*. Te vrednosti
vedno veljajo le za izbrano vrsto
svetlobe. Odstopanje barvnih
vrednosti, ki bi jih povzročila
druga vrsta svetlobe, je metame-
rizem oz. pogojna enakost barv.
Po drugi strani pa imajo lahko z
različnimi postopki natisnjene
barve pri določeni vrsti svetlobe
enake barvne vrednosti, četudi so
njihovi spektralni podatki po-
polnoma različni. Samo 41 spek-
tralnih podatkov, spektralni opis
barve torej, je dovolj zanesljiva
barvna informacija. Z njimi lah-
ko pri izbrani vrsti svetlobe izra-
čunamo katere koli triobmočne
barvne vrednosti.
S tremi podatki namesto 41
prihranimo spominske zmoglji-
vosti, a tudi izgubimo precizen
barvni opis, zato v tehnološkem
procesu tega ne smemo storiti
prezgodaj.
Analogno s komprimiranjem
podatkov obstajajo tudi mate-
matične metode, npr. transfor-
macija glavnih osi, ki omogoča-
jo, da pri dani barvi iz spektral-
nega opisa izločimo samo naj-
nujnejše, vse druge pa zavržemo.
S tem lahko med 41 podatki iz-
beremo zgolj 4-8, ne da bi prišlo
do bistvene informacijske izgu-
be. Procesne zmogljivosti raču-
nalnikov so s tem samo dva- do
trikrat bolj obremenjene kot pri
triobmočnih podatkih, kar je pri
sedanji zmogljivosti in cenah še
sprejemljivo oz. opravičljivo.
Uporaba multispektralnih
slikovnih podatkov
Pri multispektralnih slikah vsa-
ko slikovno točko opisujejo
spektralni podatki. Snemanje,
moduliranje in upodabljanje
multispektralnih slik je razisko-
valno-razvojna tema že vse od le-
ta 1997. Medtem ko že obstajajo
multispektralne digitalne kame-
re in skenerji, pa so primerne
upodobitvene naprave (monitor-
ji, tiskalniki) še v začetni razvojni
fazi.
Tekstilna industrija pa ima že
na voljo multispektralni sistem
za snemanje in moduliranje (ob-
delavo) tekstilnih vzorcev, ki za-
snovo kakšne kolekcije skrajša s
treh do štirih mesecev na dva do
tri tedne!
Multispektralne upodobitvene
naprave še razvijajo. Že sedaj pa
so na voljo monitorji CRT, ki
znajo upodobiti multispektralne
slike in simulirati metamerne
pojave pri različnih svetlobnih
razmerah.
Razvijajo tudi multispektralne
tiskarske tehnike in tiskalnike
(tiskarske stroje), a o uspešnejših
dosežkih še ni poročil. Po drugi
strani so dosegli, da lahko z že
obstoječimi tiskarskimi tehnika-
mi dosežemo dobre rezultate pri
različnih vrstah svetlobe. Spek-
trofotometri za pripravo barvnih
profilov ICC so namreč infra-
struktura, ki omogoča tudi mul-
tispektralno karakterizacijo ti-
skarskih sistemov.
Mednarodna komisija za raz-
svetljavo CIE je ustanovila po-
sebno delovno skupino za stan-
dardizacijo multispektralnih sli-
kovnih podatkov in repromodu-
lacijo digitalnih multispektral-
nih slik. Razviti standardi naj bi
omogočili tržni razvoj tega nove-
ga področja grafične dejavnosti.
Standard za multispektralni for-
mat (zapis) slikovnih podatkov
naj bi omogočil njihovo uporab-
nost tudi v okviru najbolj razšir-
jenega programa za obdelavo
slik, ki je nedvomno Photoshop.
S tem želijo narediti preboj za
splošno uporabo multispektral-
ne reprodukcije.
Multispektralna reprodukcija
Multispektralna reprodukcija
temelji na spektralno opisanih
digitalnih slikah. Omenjeni
standard za multispektralni da-
totečni format naj bi bil kmalu
na voljo (decembra 2002 so
predvidevali, da bo pripravljen v
dveh letih). Multispektralni ske-
ner, pravzaprav točkovni spek-
trofotometer za digitalizacijo
slik, je na trgu že dostopen, tovr-
stne digitalne kamere pa priča-
kujejo konec tega leta.
Kakor rečeno naj bi multispek-
tralna reprodukcija temeljila na
Photoshopu. Če je ne bo omogo-
čil Adobe neposredno, pričaku-
jejo, da bodo drugi razvili pro-
gramske module za multispek-
tralno delo v okviru tega progra-
ma.
Slike bodo upodabljali multi-
spektralni monitorji ali laserski
projektorji. Dokler ni na voljo
ustreznih proizvodov, pa bodo
lahko metamerne učinke svetlo-
be in opazovalnih razmer simuli-
rali tudi na obstoječi opremi.
Do tod vse lepo in prav, a pro-
gramska oprema za izdelavo
multispektralnih barvnih izvleč-
kov še ni razvita. Šele ta bo omo-
Številka 1 v svetu tiskarskih barv
SunChemical
Hartmann, d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni
Ljubljana-Crnuče vam iz zaloge ponuja popoln program
tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega
razreda:
OFSETNI TISK
■POLE
ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve
najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi
rastlinskih olj, primerne za vse podloge
IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje
in tisk (kartonaža, etikete ...)
popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov
za ofsetni tisk
specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne |
materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...)
JACIJSKI OFSETNWSI^l
m)
mCI za vse tehnike tiska
I (za lakirne enote,
i kontakt...)
a bazi vode in topil
DODATNE SERVISNE STORITVE
tima tehnologov Hartmann, d.o.o.:
• hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv {PANTONE,
HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s
spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom
tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda,
temperature ...) in svetovanjem našim kupcem
svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov
doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk)
korganizacija strokovnih izobraževanj, seminarje
praktičnega usposabljanja
HARTMANN
Sun Chemical, Hartmann, d.o.o.
Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana-Crnuče
tel. 01/563 3702, -14, -15, faks -03
e-mail: igor.sun@siol.net
O
31
MULTISPEKTRALNA REPRODUKCIJA
gočila, da bomo multispektralne
slikovne podatke pri izbrani vrsti
svetlobe (ali pri izboru različnih
vrst svetlobe) optimirali za mul-
tispektralno karakterizirano ti-
skarsko tehniko. Vsekakor bodo
morali to omogočiti predelani
oz. dopolnjeni barvni profili
ICC.
Sklep
Sistemi za barvno upravljanje
omogočajo neoporečno upoda-
bljanje barvnih učinkov pri stan-
dardiziranem opazovalcu CIE za
svetlobo D50. V enakih razme-
rah so opisane tudi značilnosti iz-
hodnih naprav.
Pri digitalni repromodulaciji
uporabljamo sedaj trikromatske
podatke, v prihodnje pa bomo
najmanj za visokokakovostne re-
produkcije in tiskovine upora-
bljali multispektralne podatke. V
nekaterih primerih se to na po-
lindustrijski ravni ali v vrhunsko
razvitih tehnologijah že dogaja.
Ravnanje s slikami
Pojem ravnanja s slikami obse-
ga postopke snemanja, obdelave
- repromodulacije, reproducira-
nja in upodabljanja, skratka tiste
aktivnosti, ki so jedro grafične
dejavnosti.
Digitalne kamere in skenerji
Digitalne kamere so vedno
boljše, raznovrstnejše in dosto-
pnejše. Z možnostmi, ki jih po-
nujajo, lahko zadovoljijo večino
potreb bolj in manj zahtevnih
uporabnikov. Obe, miniaturna
kamera na mobilnem telefonu ali
visokokakovostna v fotograf-
skem studiu, sta digitalni. Tre-
nutno uporabljeni CCD čipi bo-
do zamenjani s cenejšimi CMOS
elementi, kar bo prineslo večjo
kakovost ob nižjih cenah.
Kamere, ki jih je danes moč do-
biti na trgu, še ne uporabljajo ce-
32~
lotnega svetlobnega spektra,
temveč delajo s tremi barvnimi
filtri, ki so podobno kot barvni
kanali v televizijski katodni cevi
naparjeni eden poleg drugega na
senzorskem elementu. Pomem-
ben korak v razvoju je bil narejen
v novembru 2002, ko je bila
predstavljena prva kamera s po-
polnim barvnim senzorjem, ki z
večslojno strukturo vsakemu po-
samičnemu pikslu opredeli pol-
no RGB barvno informacijo. V
nasprotju z dosedanjimi barvni-
mi pretvorniki z mozaičnimi
barvnimi filtri, kjer je posamičen
piksel samo v osnovni barvi, je
ločljivost trikratno izboljšana.
Prednost digitalnih kamer je tudi
pri snemanju tridimenzionalnih
objektov kot združevanju funk-
cionalnosti klasičnih fotograf-
skih aparatov in skenerjev.
Na prireditvi Ifra-Expov okto-
bra 2002 se je prvič zgodilo, da
ni razstavljal noben proizvajalec
skenerjev. Tudi kakšnega poseb-
nega razvoja na tem področju v
prihodnje ni pričakovati. Slike
bodo še nastajale, toda z digital-
nimi kamerami.
Programska oprema
in barvno upravljanje
Obstoječa programska oprema
za obdelavo digitalnih slik, kate-
re najvidnejši predstavnik je
Photoshop, pokriva skoraj vse
potrebe uporabnikov. Tehnične
izboljšave gredo predvsem v sme-
ri uporabniške prijaznosti in
skrajšujejo porabljen čas.
Barvno upravljanje je bilo do
nedavnega povezano s stroški in-
vestiranja v opremo in pridobi-
vanjem znanja zaposlenih vsaj z
dveh področij: fizike (teorija
barv in barvna metrika) in raču-
nalništva (standardizirani po-
stopki umerjanja opreme).
Razvoj je nakazan v smeri
CAM (računalniško podprto
modeliranje, angl. Computer Ai-
ded Modelling), katerega rezul-
tat je npr. programska oprema
Intelli-Tune proizvajalca Afga.
Upodabljanje slik
Razvoj postopkov za pripravo
reprodukcije slik je raznovrsten
in podpira različne medije. Kot
osrednji standard se je uveljavil
PDF podatkovni format proi-
zvajalca Adobe, ki je brez pose-
gov uporaben tako za postavitev
na internetno stran kot za vse vr-
ste grafičnih tehnologij. Tudi
drugi razvijalci programske opre-
me gredo v tej smeri. Kot izho-
dne naprave se poleg klasičnih ti-
skarskih strojev in računalniških
ekranov že danes pojavljajo novi
mediji v obliki ekranov na mo-
bilnih telefonih, e-knjig in e-ča-
sopisov. Glede na razpoložljivo
infrastrukturo in pričakovani ra-
zvoj je mogoče z zanesljivostjo tr-
diti, da se bo povečeval pretok
digitaliziranih slik v smeri od po-
šiljatelja do prejemnika. Katera
oblika medija bo postala množič-
na, pa je odvisno predvsem od
oportunitetnih stroškov oziroma
od hitrosti dojemanja uporabni-
kov, končno seveda od stroškov
na enoto.
Shranjevanje slik
Z naraščajočim obsegom digi-
talnih slik se pojavlja potreba po
ustreznem shranjevanju v podat-
kovnih bankah, ki omogočajo
ustrezno upravljanje, predvsem
iskanje in razvrščanje po ključnih
besedah. Mediji za shranjevanje
so vse manjši, hitrejši in dosto-
pnejši. Njihova ključna pomanj-
kljivost je v tem, da o zanesljivo-
sti in trajnosti ni natančnih po-
datkov. Kdaj bo disk odpovedal,
je še vedno bolj ali manj vpraša-
nje naključja, niti ni odgovorov,
koliko časa je z magnetnega me-
dija možno prebrati neokrnjeno
vsebino. Razvoj gre kljub vsemu
naprej. Že davnega leta 1975 je
Moor postavil trditev, da se bo
zmogljivost tranzistorjev podvo-
jila vsakih 18 mesecev. Moorov
zakon še danes velja za kapaciteto
medijev za arhiviranje. Pozor-
nost je treba usmeriti na tri po-
dročja.
Izmenjava podatkov
Prenos podatkov, npr. z enkra-
tno zapisljivim diskom CD-R,
praktično ni problematičen in je
vsestransko uporaben. Podjetja,
ki nenehno sodelujejo, so se že
sedaj dogovarjala o tehniki ko-
municiranja. Največji problem
je oblika oziroma format zapisa.
Kot standard se uveljavlja
PDF/X-3 format. Sicer za izme-
njavo meta podatkov obstaja pri-
poročilo CIP4, ki pa ga obstoječa
tehnološka oprema še ne podpira
v celoti.
Arhiviranje
Podatki naj bi bili po načelu čez
sedem let vse prav pride na voljo
čim dalj časa. Osnovni zahtevi
pri shranjevanju sta trajnost in
zanesljivost ob nizkih stroških.
Problem, ki ni nov, je ta, da se po
določenem času zamenjata tako
programska kot strojna oprema.
S tem postaneta vprašljiva tako
kompatibilnost oziroma uporab-
nost podatkov z novimi orodji
kot vzdrževanje zastarele strojne
opreme. Pretakanje iz stare na
novo platformo pa je vedno pro-
blematično. Največ pozornosti
moramo torej usmeriti v pravil-
no določitev življenjske dobe si-
stema za arhiviranje, za katerega
se odločamo.
Prevedelin ponekod priredil
Slavko A. BOGATAJ
NADALJEVANJE
V ŠTEVILKI 4/2004
E
r>.
NADALJEVANJE IZ ŠT. 2/2004, STR. 34
NAPREDEK GRAFIČNE
ZNANOSTIWMEDIJSKE
TEHNOLOGIJE
Advances in Graphic Arts & Media Technoly,
zbornik 29. znanstvene konference IARIGAI,
Luzern, 8.-11. september 2002
Eliane Rousset, Lionel Chagas
in Gerard Baudin
Ecole Francaise de Papeterie
et des Indistries Graphiques,
St. Martin, France
Prispevek k optimiranju
in izboljšanju kakovosti flekso-
tiska na valovitem kartonu
Towards the optimisation
of the flexographic printing
of corrugated boards for quality
improvement
Tiskanja v fleksotisku je vedno
več in napovedi kažejo, da bo v
bližnji prihodnosti ta vrsta tiska
med najbolj razširjenimi. Flekso-
tisk omogoča tiskanje na različne
materiale, med katerimi je valo-
viti karton eden najbolj zanimi-
vih. Embalaža je področje, ki se v
zadnjem obdobju močno širi in
vključuje vse vrste izboljšav. Po-
znano je, da so zahteve kupcev
vedno večje.
Vključujejo visoko kakovost
končnih izdelkov, predvsem na
področju embalaže: prijetna em-
balaža lepega videza vključuje tu-
di vizualni vtis in kupca pregovo-
ri, da izdelek kupi. Prav zato je
nujno potrebno, da embalaža
dosega tudi čim višjo tiskovno
kakovost.
Pri izdelavi valovitega kartona
je najboljši način za dosego zelo
dobre tiskovne kakovosti, da
izvedemo »predhodno« tiskanje
(pre-printing) - to pomeni, da
najprej potiskamo papir, ki pred-
stavlja zgornji sloj (liner) valovi-
tega kartona, katerega izdelava
poteka kasneje. Večina tiskarn je
mnenja, da je takšna tehnika ti-
ska in izdelave predraga in zahte-
va daljši tehnološki postopek kot
»zaključno« tiskanje (post-prin-
ting) - to pomeni, da tiskanje
valovitega kartona poteka šele po
njegovi izdelavi. Poleg tega pred-
hodno tiskanje zahteva uporabo
tiskarske barve, ki je obstojna v
toploti in vodi, da dobimo kako-
vosten končni izdelek.
Avtorji so želeli razviti tehniko
kakovostnega končnega tiskanja
valovitega kartona pri uporabi
fleksotiskarskega stroja. Valoviti
karton je material, ki se zlahka
deformira; zato je treba biti pri
ravnanju z njim zelo skrben, da
ne pride do porušenja valovitega
sloja - kajti poznano je, da ka-
kovost valovitega sloja vpliva na
končne mehanske lastnosti valo-
vitega kartona: »rahlo tiskanje«
pri nizkem tlaku z mehkimi plo-
ščami je običajna tehnološka re-
šitev za te namene uporabe. Na
drugi strani pa embalažni trg
zahteva uporabo večbarvnega ti-
ska za ustrezno ceno; to pa po-
meni, da so tehnološki postopki
končnega tiskanja valovitega kar-
tona zelo pomemben tehnološki
postopek na tem področju upo-
rabe.
Skupina partnerjev iz industrije
je oblikovala raziskavo z željo, da
bi poiskali parametre in izboljšali
tehnološke razmere za končno ti-
skanje valovitega kartona. V sku-
pino so bili vključeni naslednji
partnerji iz oskrbovalne industri-
je: Bobst (proizvajalec fleksoti-
skarskih strojev), Praxair (proi-
zvajalec Anilox tiskarskih valjev),
Sicpa (proizvajalec tiskarskih
barv) in Basf (proizvajalec tiskar-
skih plošč). Želeli so opredeliti
najboljšo povezavo med skupino
tehničnih parametrov pri dose-
ganju najboljše kakovosti tiska-
nega proizvoda.
EFPG inštitut je bil izbran kot
partner pri izvedbi razvojno-razi-
skovalnega dela. Zelo hitro so
ugotovili, da je treba v raziskavo
vključiti številne tehnološke pa-
rametre, ki bodo omogočili večji
izbor možnih rešitev in prehod
na izvedbo polindustrijskih poiz-
kusov. Vsi so menili, da morata
biti izbor posameznih meritev in
vrednotenje lastnosti čim bolj
preprosta in naj temeljita na kla-
sičnih, tj. uveljavljenih metodah
merjenja.
RAZISKOVANJE IN RAZVOJ
Izbrali so karakteristike, ki jih
zaobjemata denzitometrija in
kolorimetrija: povprečna vre-
dnost optične gostote in enako-
mernosti odtisa, barvni obseg,
gostota rastra (ki ima v fleksoti-
sku visoko vrednost) in nanos ti-
skarske barve. Sistematski pre-
gled lastnosti valovitega kartona
in tehnoloških razmer pri tiska-
nju omogoča izbiro optimalnih
pogojev pri tiskanju, pri čemer
dosežemo primerno raven ti-
skovne kakovosti končnega iz-
delka. Rezultati raziskave so za-
četni korak k standardizaciji ti-
skanja valovitega kartona v teh-
niki fleksotiska.
Marjeta Černič Letnar,
Aleš Hladnik
Pulp and Paper Institute,
Ljubljana, Slovenija,
Vesna Kropar Vančina
Faculty of Graphic Arts,
University of Zagreb, Croatia
Vpliv pospešenega umetnega
staranja na degradacijo nepoti-
skanega in potiskanega
grafičnega kartona
Effect of Accelerated ageing
on Degradation ofunprinted
and Printed Graphic
paperboard
Raziskali so vpliv kakovosti no-
vejših vrst grafičnih kartonov z
različno vlakninsko sestavo, ki se
uporabljajo za tisk in izdelavo
kakovostnih grafičnih izdelkov
(knjige, diplome, vizitke, čestit-
ke, koledarji, zaščitna embalaža),
za katere se zahteva obstojnost na
učinkovanje zunanjih dejavni-
kov ali ustreznost kakovostnim
zahtevam za gradivo trajne vre-
dnosti.
Namen raziskave je bil ugotovi-
ti vpliv površinskega oplemenite-
nja različnih vrst grafičnih karto-
nov na trajnost in obstojnost pri
učinkovanju pospešenega ume-
tnega staranja pri povišani tem-
peraturi in relativni vlagi brez
učinkovanja svetlobe na osnovi
standarda ISO 5630/3 in glede
na zahteve specifikacije za mate-
riale trajnejše vrednosti na podla-
gi standarda ISO 9706(w). Izve-
dli so poskuse laboratorijskega ti-
ska v ofsetni tehniki. Ugotavljali
so vpliv pospešenega umetnega
staranja na spremembo kakovo-
sti strukturnih in površinskih ka-
rakteristik, predvsem vpliv učin-
kovanja tekočine, kot tudi spre-
membo optičnih in barvnih la-
stnosti kartona in barvno spre-
membo laboratorijskega odtisa v
CMYK barvah.
Postopek umetnega staranja je
pokazal velike spremembe povr-
šinskih lastnosti glede na sestavo
premaza (pigment, vezivo) in na-
čin premazovanja, pri merjenju s
klasičnimi in novejšimi metoda-
mi preskušanja, kot so gladkost,
hrapavost, prepustnost zraka, ab-
sorptivnost vode, sprememba
površinske energije.
Visoka vsebnost optičnih belil
v premazu ima zelo velik vpliv na
poslabšanje beline in povišanje
rumenosti ter s tem na veliko
spremembo barve površine kar-
tona, ki vpliva tudi na spremem-
bo barve odtisa. Umetno staranje
vpliva na veliko spremembo
barvnih lastnosti in optično go-
stoto laboratorijskega odtisa -
dosežene vrednosti so mejne, ki
so še dovoljene v ofsetnem tisku.
Rezultati so pokazali največjo
obstojnost pri črni barvi, med-
tem ko so druge barve CMY veli-
ko manj obstojne. Barvna ob-
stojnost odtisa je zelo odvisna tu-
di od lastnosti površine kartona
in od njegovih optičnih lastnosti,
predvsem od sijaja in vsebnosti
optičnih belil v premazu karto-
na, kot tudi od osnovne vlaknin-
ske sestave kartona in od vrste
premaznih pigmentov.
Meta ČERNIČ LETNAR
REVIJA SLOVENSKIH
GRAFIČARJEV
3/2004
Založnik in izdajatelj DELO, d. d.
Predsednik uprave Jure Apih
Soizdajatelj	GZ Slovenije,
Združenje za tisk
Glavni in odgovorni urednik
Marko Kumar
Lektorica	Zala Budkovič
Uredniški odbor Andrej Čuček
Gregor Franken
Gorazd Golob
Klementina Možina
Ivo Oman
Leopold Scheicher
Naslov uredništva
Delo - GRAFIČAR
Dunajska c. 5
SI-1509 Ljubljana
T. +38614737 424
F. +38614737 427
internet www.delo.si/graficar
TRR: 02922-0012208609
Letna naročnina je 4600 SIT.
Posamezne številke po ceni 990 SIT
dobite na našem naslovu.
Revija izide šestkrat letno.
Grafična podoba Ivo Sekne
Naslovnica
foto Drago Zorec
oblikovanje Drago Zorec
Grafična priprava Delo Grafičar
Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d.
Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je-
zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri-
pravile tretje osebe (oglasne agencije,
reprostudii ...).
Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik
strinja s strokovnim izrazjem in definici-
jami v objavljenih prispevkih.
prodajaUl 548 3®»IPg
faks • h.c.-tajništvo 01 548 32 10
e-pošta grafik@grafik.si • www.grafik.si
o'JA
People & Print
Shajališče drupa 2004
KE:k Genius 52
tis In razmišlja povsem osebno i
omisli
J NUJ
nami
ligitaliziranem
flelsotisku na pole, rotacijskem ofsetnem tisku, globokem tisku bodisi pri tisku
na plofevi no, pri tisku tasopistv ali vred nostnih pa pi rjev. KB A postavka pri me rja Ina
me rib: z najmodernejšo tehniko, inovativni m i postopld, praktično naravnanimi
■i ri i rrj in j rT=i==Trn r it itti tt i t i [ni rimsii Tiimunin inTTrf bs ntutiti i i
tehnolog mi pnotEsn in igemno pnlagod ^lwstjo. Drsite nas za besedo. Živimo
H-print.c