?ožtniha plačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 134
Maribor, sreda 17. junija 1931 B!
»IUTKA«
zhai a razun nedel|e in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri postnem čok. zav. v Ljubljani št. 11.409 /elja mesečno, preieman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra” v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Zarota v rdeči vojski
postajajo vse pogostejše. V zvezi s tem ie bila izvršena tudi velika sprememba
v	vodstvu rdeče vojske. Tako je bilo prestavljenih ali vpokojenih veliko število najvišjih boljševiških generalov. Za zamenika Vorošilova, boljševiškega vojnega ministra, pa je bil postavljen bivši poveljnik petrograjske armije in voditelj boljševiške armade v vojni proti Poljski, Mihajlo Tuhačevski. Neposredna posledica teh sprememb so bili dogodki na kongresu rdeče vojske, kjer so aretirali in prepeljali naravnost iz zborovalne dvorane v zapore 22 delegatov. Vsi so obtoženi upora proti obstoječemu režimu ter pridejo pred vojno sodišče, ki jih bo najbrže obsodilo na smrt.
V rdeči vojski je namreč opažati vse bolj naraščajoče nerazpoloženje proti vladajočemu režimu, ki mu dajejo rde-5i vojaki duška z večjimi in manjšimi Upori'terspopadi z zaupniki GPU. Dočim se režim vse bolj oddaljuje od naroda in postaja od dne do dne bolj avtokratski, Pa se bliža rdeča vojska narodu, in niso bili zadnje čase že redki slučaji, da so vojaki rdeče vojske obrnili orožje proti zaupnikom GPU, ko so jih ti pozvali na pomoč pri raznih kazenskih ekspedicijah *v> ruskih selih.
Že marca meseca sta predložila šef GPU Menjžinski in njegov pomočnik Jagoda političnemu tajništvu stranke izmeno poročilo o stanju med narodom ter nevarnostih, ki nastajajo zaradi prevelike osamosvojitve rdeče vojske izpod nadzorstva GPU. V edinicah vojske so ustanovljeng £e dobro organizirane protivladne celice, ki javno proglašajo potrebo odkrite borbe z režimom. Upliv teh ceuc je že tah0 ve]jk, da je pričel posegati celo v vrste samih zaupnikov GPU, ki postajajo že tudi nezanesljivi.
Te revolucijonarne protirežimske tendence v vrstah rdeče vojske je pripisovati s plošnemu razočaranju, ki se vse bolj polašča ruskega naroda, delavstva •n nižjih sovjetskih uradnikov, ki so priželi izgubljati vero in zaupanje v vodstvo stranke In dobre namene vlade. Pritisk na delavske in seljaške množice izvedbo pjatiletke vzbuja vse večje nerazpoloženje. Med narodom je že nastala parola, da je »pjatiletka zidanje Stalinovega babilonskega stolpa in prav tako neuspešno in brezupno delo«.
V zvezi s tem nerazpoloženjem proti Piatiletki je izbruhnila tudi prva velika organizirana stavka komunističnega delavstva v donskem reviru, ki je izzvala 'rvave spopade in nemire. Vlada je poskušala streti stavko s pomočjo komunistične omladlne, na katero polaga vse ooij svoje zadnje upe. Odposlala je v Bonski revir številne transporte koimini-j1 lčne omladine. da bi vršila v rudnikih u premogokopih vsaj najnujnejše delo. £ari komunistični delavci in oddelki rde-iih	P\80 "»Padli te oddelke ter
ffl in streljati nanje. Pri komunistični t i Ukazalo, da niso ti T incl samo s,flbi voja-
v."injve?c tudi nesposobni za fcvaHftd,
Albanski kralj mrtev!
VEST ŠE NI POTRJENA, KER JE ZVEZA S TIRANO PRETRGANA.
BEOGRAD, 17. junija. Tekom noči so se razširile tu vesti, da je sinoči proti večeru izdihnil Ahmed Zogu, kralj Albanije. Vesti še doslej ni potrjena, ker je zveza s Tirano prekinjena. Tudi albanski poslanik v Beogradu vesti ne more potrditi, ki je pa doslej tudi dementiral.
Ni izključeno, da vest odgovarja dejstvu, ker je znano, da je bil kralj Zogu že deli časa bolan in je šele nedavno iskal zdravja v nekem sanatoriju na Dunaju, ki ga je pa kmalu spet zapustil, ker zaželjenega ozdravljenja ni bilo.
Po katastrofi pri Nantesu
URADNA LISTA ŽRTEV KATASTRO FE. — DOSLEJ SO NAŠLI ŽE 139 TRUPEL. — ISKANJE OSTANKOV PONESREČENEGA PARNIKA.
PARIZ, 17. junija. Sedaj je bil objavljen uradni seznam ponesrečenih oseb pri strašni katastrofi obrežnega parnika »St. Philibert«, ki našteva imena 503 žrtev. Doslej so potegnili iz morja že 139 strašno nabreklih in razmesarjenih trupel. Številne žrtve so naplovili morski valo-
vi	tudi sami na obalo. Vlovili so tudi številne predmete, ki so bile last nesrečnih žrtev grozne katastrofe.
Kljub vsem napornim poskusom se doslej še ni posrečilo ugotoviti točno me-
sta kjer leži na dnu potopljeni parnik. Ladjo pa bodo morali na vsak način taj-ti ter jo pozneje dvigniti ali razstreliti, ker predstavlja veliko nevarnost za plovbo po Loiri.
Danes popoldan se bo vršil slovesen pogreb doslej najdenih žrtev, ki jih bodo pokopali v skupni grobnici v St. Na-zairu. Pogreba se bodo udeležili tudi predstavniki vlade in poslanske zbornice.
Kritična napetost u češkoslovaški uladi
PRAGA, 17. junija. Pri razpravi o uvedbi žitnega monopola je prišlo na vladni seji do ostrih in skoro nepremostljivih nasprotstev med narodnimi demokrati in republikanci. V političnih krogih presojajo položaj kot zelo napet in ne izključujejo možnosti izbruha .vladne krize.
Katastrofalni potres u Afganistanu
LONDON, 17. junija. Po poročilih iz Pešavarja je bil Afganistan pozorišče strašnega potresa, ki je povzročil silno škodo. Več manjših mest je do tal porušenih. Pod razvalinami je pokopano mnogo ljudi, ki jih je potres presenetil v njihovih bivališčih. Doslej so izkopali izpod ruševin že nad 500 trupel.
Tudi u Berlinu grozi izbruh uladne krize
BERLIN, 17. junija. Politični položaj je do skrajnosti napet ter bo moral pokazati državni kancelar dr. Briining čudovito sposobnost, če bo hotel zadevo mirno urediti. Socijalisti so soglasno sklenili, da zahtevajo sklicanje vsaj proračunskega odbora, kar pa kancelar še vedno odklania. Ravno tako je bilo od-
klonjeno to sklicanje v starostnem svetu državnega zbora. Socijalisti so postavili vladi ultimatum v tem vprašanju ter groze z najdalekosežnejšimi represalijami, ki bi izzvale gotovo padec vlade.
AMERIČANI NE POPUSTE.
NEW-YORK, 17. junija. Državni podtajnik v zakladnem ministrstvu Mills je izjavil ameriškim novinarjem, da ne misli zvezna vlada na kako revizijo vprašanja vojnih dolgov ter da bodo vztrajale Zedinjene države tudi v bodoče na brezpogojnem plačevanju vojnih dolgov.
S	tem je zašlo v zagato tudi vprašanje revizije Youngovega reparacijskega načrta, ki je podlaga za plačevanje zavezniških vojnih dolgov v Ameriki.
Sprejem otrok v brezplačno oskrbo.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani želi oddati večje število otrok v starosti od 1 do 11 let v brezplačno oskrbo. V poštev prihajajo družine, ki so v vsakem oziru priporočljive in v dobrem gmotnem položaju, predvsem zakonci brez otrok. Prijave sprejema socijalno-politi-čni urad mestnega načelstva, Rotovški trg št. 9.
Tatvina v gostilni.
V	zvezi s poročilom, da je bil okraden neki gost v gostilni »Pri lokomotivi«, lojalno ugotavljamo, da je preiskava dognala, da se je ta tatvina izvršila šele pozneje v nekem drugem lokalu.
rano delo v rudnikih. Slični dogodki se odigravajo tudi po drugih industrijskih središčih in tovarnah, kjer so danes stavke že na dnevnem redu, kljub vsemu pritisku sovjetske vlade, ki je že prenapolnila zapore z delavci, kmeti in člani rdeče vojske.
Nezadovoljstvo je seglo že celo v najvišje kroge sovjetske hierarhije ter dol-že sedaj že celo Sircova, predsednika ljudskih komisarjev, ki ga je nedavno postavil na ta visoki položaj kot svojega osebnega zaupnika sam Stalin. Sircev se je razoroča! nad Stalinovo politiko ter krije danes s svojim imenom, d>
   LJhJMJI.ll »IMS" ",| "I	_	j--------
lo	takozvane lojalne opozicije, ki pa ima zelo ozke stike s protivladnim pokre-tom med vojsko in komunističnim delavstvom.
Morda se bo Stalinu tudi sedaj še enkrat posrečilo zadušiti pripravljajoče se splošne nemire ter zatreti z železno roko nezadovoljstvo naroda. Gotovo pa je, da bo to le začasen uspeh in da bo moralo priti prej ali slej do katastrofe, ker so dane meje za pritisk in Izrabljanje naroda celo v Rusiji, samo seveda v skladu z njeno veličino in številom prebivalstva.
Drobiž iz Konjic
Iz seje občinske uprave. Naša občinska uprava je imela 5. junija t. 1. svojo tretjo redno sejo. Rešila je tekoče zadeve. Škropljenje ceste in ulic v trgu se je oddalo najugodnejšemu ponudniku g. Potočniku Francetu za Din 4500.—, ki bo skrbel za večkratno dnevno škropljenje cest in ulic. Za nadzorovatelja škropljenja je določen obč. odbornik g. Hrastnik. Obč. pešpot v Šajbah se bo za vozni promet deloma zaprla in se tozadevno v kratkem vrši na licu mesta ogled po cestnem odseku, ki bo sklical interesente. Odseku je ad hoc dodeljen odbornik g. dr. Mejak. — G. župniku Juriju Vajdi se določi katehetska nagrada v znesku Din 2090.—. Hermanu Peršenoniku je dovoljena po predložitvi načrtov takojšnja postavitev cvetličnega paviljona nasproti prodajalnici »Tivar«, vendar se mora brezpogojno obvezati, da bo odstranil na vsakokratno zahtevo občine paviljon v 14 dneh. — V domovinsko zvezo je bil sprejet mizar Višner Josip. Glede sprejema trga Konjice v seznam letoviških ozir. turistovskih krajev je bilo sklenjeno zbrati tozadevni materijal in ukteniti vse potrebno. Vprašanje rednih tržnih dnevov in postavitve klopi na raznih mestih v trgu je bilo vsled pomanjkanja denarnih sredstev odloženo. Občinsko kopališče se bo dalo osnažiti. — Na poštno direkcijo vloži občina prošnjo, da se poštni telefoni v Ločah, Zrečah in Konjicah spojijo z železniškim, kar je zlasti potrebno za naše lesne trgovce. Pri tej priliki se je tudi ugotovilo, da je dostava pošte vsled pomanjkanja četrtega dostavljača zelo otežkočena in se bo tudi tozadevno posredovalo pri poštni direkciji. — Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno.
Okrožni zlet dravinskega sokolskega okrožja v Konjicah v nedeljo 21. junija 1.1. bo velika manifestacija sokolske ideje in državne misli v naši Dravinjski dolini. Od 6. do 9. ure se vrše okrožne tekme, od 9. do pol 11. skušnje, ob 11. uri sprevod in govori na Glavnem trgu, ob 15. javna telovadba na letnem telovadišču pri Narodnem domu. Po telovadbi prosta zabava istotam. Sodeluje pri zletu inž. podoficirska šola iz Maribora. Svira sokolska godba iz Središča. Na vlakih je polovična vožnja. Za povratek iz Konjic je dovoljen poseben vlak z odhodom iz Konjic ob 20. uri 50 minut, z zvezo proti Mariboru in Celju. Zleta se udeležijo obvČzno vse sokolske edinice iz okrožja ter odposlanstva sosednjih sokolskih društev.
Nesreča motorista. V nedeljo po noči, že proti jutru, se je peljal fotograf Če-rič Franc na svojem motorju iz Vojnika proti Konjicam. Ž njim je sedel na motorju tudi njegov pomočnik. V Tesnem blizu Frankolovega pa pripelja proti njemu na enovprežnem vozu drva Hrovat Jožef iz Hebenštraita pri Konjicah in vozi po levi strani ceste. Cerič voznika na ovinku ni mogel pravočasno zapaziti in se mu ogniti ter je zadel z vso silo
v	voz. Dobil je pri tem težke poškodbe na levi strani prs, njegov spremljevalec pa udarec v trebuh. Tovariši, ki sb se peljali na drugem motorju, so obvestili avtotaksl, ki je oba ranjenca prepeljal v Konjice, prvega v bolnico, drugega pa oddal v domačo oskrbo.
Požar je v noči od 15. na 16. t. m. izbruhnil v Podobu pri Rozmanu Simonu in mu upepelil gospodarsko poslopje. Živino so domači pravočasno rešili. Vzrok požara še A ^Oiiasnjep«
10 let Obrtnega društva v
Središču
Leta 1921 so se središki obrtniki na pobudo in pod vodstvom agilnega g. Zadravca sestali, da si poleg svoje Skupne obrtne zadruge ustanovijo še Obrtno društvo. V zadrugi, v kateri so bile dotlej združene skoro brez izjeme vse obrtne stroke z gostilničarji in trgovci, se je v tistih časih počela skupnost hudo rušiti, ker so se radi potrebe močnejšega interesnega zastopstva v povojnih letih ustanavljale strokovne zadruge in so kolektivne zadruge močno zgubile na članstvu in pomenu. S tem je bila dana potreba, da si obrtništvo ustanovi drugo krajevno organizacijo, katera nudi vsem obrtnim strokam možnost sodelovanja in zaščite. — Akciji so se pridružili tudi trgovci. Dne 21. aprila 1921. je pokrajinska uprava potrdila pravilnik obrtnega društva, katero je takrat štelo že 70 rednih in 6 ustanovnih članov, in dne 12. novembra 1921 je ustanovni občni zbor izvolil prvo načelstvo s predsednikom g. Jakobom Zadravcem in podpredsednikom g. Andrejem Marče-cem. Od ostalih članov prvega odbora delujejo še danes v vodstvu društva: sedlarski mojster Rupert Borko, kovaški mojster Ivan Hanželič, usnjarski pomočnik Franjo Jamrovič, trgovec Geza Micki, kovaški mojster Rakovec Matej.
Koristno delo novega društva je kmalu rodilo vidne sadove. Že naslednjega leta se je otvorila v Središču obrtna nadaljevalna šola, katera pod vodstvom upravitelja g. Najžerja deluje vrlo dobro in je na glasu kot ena najboljših nadaljevalnih šol v banovini. Društvene poučne, zabavne in manifestacijske prireditve pričajo o izvanredni zavednosti obrtnikov, trgovcev in njihovega naraščaja, kakoršno v taki meri na::demo le redkokje in privabijo vsakokrat zastopnike oblastev, uradov in zunanjih organizacij. Društveno vodstvo je najboljši svetovalec obrtništva in trgovstva v najrazličnejših zadevah. V davčnih stvareh se celo obrtniki iz drugih krajev zatekajo po nasvete k izkušenim voditeljem središkega društva. Podporni sklad društva je naprava, ki je že mnogim članom priskočila v trenutnih stiskah na izdatno pomoč.
Pa kaj bi dalje našteval! Delokrog obrtnih društev je izvanredno mnogo-stranski in je, kakor v drugih sličnih organizacijah, aktivnost društva in njega koristnost za članstvo odvisna od sposobnosti, iniciativnosti in požrtvovalnosti vodilnih mož, ki vršijo pač skoro v vseh društvih brezplačno delo sami brez posebnega tajništva. In voditelje s temi lastnostmi ima središko društvo na čelu ves čas svojega obstoja. Leta 1927 je
Mariborski in dneoni
društvo podelilo svojemu ustanovitelju in najzvestejšemu svetovalcu g. Zadravcu za njegove velike zasluge za društvo in obrtniški stan v obče častno pred-sedništvo in izbralo za svojega predsednika uglednega in delovnega trgovca g. Franja Robiča, ki društvu načeluje tudi še sedaj.
Zadnjo nedeljo je društvo proslavilo svoj desetletni jubilej. Zvesti svojim tradicijam so se člani društva, pomočniki in vajenci zbrali pod praporom društvene in zadružne zastave in s sokolsko godbo odkorakali v župno cerkev k slovesni službi božji. Po maši pa so se sestali v Sokolskem domu k slavnostnemu zborovanju, katero je otvoril predsednik g. Robič s prisrčnim pozdravom, spominjajoč se pomembnejših dogodkov tekom desetletnega društvenega dela. Društvu so čestitali: obrtnozadružni inšpektor g. Založnik v predavanju, v katerem je na-glaša' velik pomem prostovoljnih društvenih poleg obveznih zadružnih organizacij, — tajnik Zveze obrtnih društev g. Žabkar s posebnim nagovorom na obrtniško in trgovsko omladino, kateri posveča društvo veliko pozornost, — častni predsednik društva g. Zdravec, katerega so navzoči pozdravljali z živahnim aplavzom, župan središki g. Kolarič, upravitelj obrtne nadaljevalne šole g. Najžer, podstarosta Sokola g. Tkalec. Pismene ali brzojavne čestitke je društvo prejelo med drugimi od zbornice za TOI, katero je na proslavi zastopal zbornični svetnik g. Golčer iz Celja, od ljubljanske Zveze obrtnih zadrug, od mariborske Splošne zveze obrtnih zadrug, od Obrtnega zbora v Čakovcu, ki je bil tudi zastopan po delegatih gg. Kralju in Zidariču. in od generalnega tajnika Zbornice g. Mohoriča iz konference zbornic v Velikem Bečkereku.
Oficijelni proslavi je sledila popoldne tombola in zvečer ples. Prireditev je privabila mnogo občinstva. Združitev proslave s sokolskim nastopom kaže na strogo nacijonalni in borbeni značaj društva, ki se je med središkim obrtništvom tudi že v bivši avstrijski dobi v zadružni organizaciji večkrat prav odlično manifestiral.
Želimo, da bi društvo, katero zasluženo vživa sloves najboljših obrtniških stanovskih organizacij, tudi v bodoče z ne zmanjšano živahnostjo zastopalo in podpiralo obrtništvo in trgovstvo v njegO' vem stremljenju in udejstvovanju, in da nam tudi ob 251etnem jubilem predsta vijo društvo isti in enako delavni voditelji, ki so ga spravili v življenje in ga dvignili do današnje veljave.
mariborsko gledališče
Sreda, 17. junija ob 20. uri »Evangelj-nik«. Ab. A + C. Kuponi.
Četrtek, 18. junija. Zaprto.
Petek, 19. junija. Zaprto.
Sobota, 20. junija ob 20. uri »Evangelj-nik«, ab. B + C. Kuponi. Zadnja glasbena predstava v sezoni.
Zaključek glasbene sezone bo v soboto 20. junija. Kot zaključna predstava se bo pela Kienzlova opera »Evangeljnik«, ki se je občinstvu izredno priljubila ter žela vsestransko priznanje. Sodelujejo kot gostje gospa Zamejič-Kovičeva in gg. Jarc in Neralič. Opozarjamo na to poslednjo predstavo, ki bo za ab. B ter za one abonente reda C, ki so prejeli izkaznice za predstavo v ab. B.
Koncert „Draue“
V	počastitev 13. kongresa »Udruženja nar. železničarjev in brodarjev« je priredil pevski zbor »Drave« svoj koncert, ki so ga posetili vsi višji predstavniki naših oblasti in ustanov (general Pavlovič, okrožni inšpektor dr. Schaubach, gimn. ravnatelj dr. Tominšek in mnogi drugi odličniki) ter obilno občinstvo iz vse prostrane domovine naše, ki je z velikim priznanjem občudovalo odlične soliste in lep napredek pevskega zbora.
Zelo ubrano in temeljito naštudirano je zbor zapel pod vodstvom g. dirigenta Botva‘1 Svetkovo »Vojakovo ljubico«.
melanholično narodno »Daurko mila« od Mirka, Jerebovo »Pelin rožo« in Kimov-čevo »Oj zbogom ti planinski svet«. V poslednjih dveh je pel g. Faganeli kra sen bariton-solo z mehkim, občutenim izrazom. Koncertni tenorist, g. A. Živko, je v liričnem zanosu podal solo v Mirko-
vi	»Daurki« ter 3 posebne točke; Hatze: Da sam bogat, Pavčič: Mlada pesem in Adamič: Rib’ce po vodi plavajo. Glas se mu veča in polni, čuli smo že nekaj blesteče višine. Z Mirkovo »Oj slovenska zemljica«, Michlovim »Atila in ribič« ter z »Moravsko« od Prochazka je zbor zaključil prvi del programa.
V drugem delu smo imeli priliko slišati sopranistinjo, go. Antonijo Skvarče-vo, ki je z veliko vnemo, dovršenim prednašanjem in s toplim čuvstvom odpela Hhotkovo »Kiša pada«. Mirkovo milo »Mati poje« in Lajovičevo »Bujni ve j-. V duetu s tenorjem pa še dve Dvorakovi: »Zadnja želja« in »Namenjeno je nama«.
Vse posebne točke je na klavirju s, . emljal komponist, g. prof. V. Mirk, z občuteno mirnostjo in poduhovljenostjo. Prekrasni instrument je nova pridobitev naše požrtvovalne »Matice«.
Ob zaključku je zbor še prednašal Adamičeve: Serenado, Vse najlepše rožice,, Vže rožice rumene in Šel sem po zelenem travniku.
V ubrane zvoke mile naše pesmi se je čul oduren odmev nagonskega izživeva-nja mase ob rokoborbah ter motil po'"'/, no tišino zbranega občinstva	K.
Župni sokolski zlet
ki se bo vršil 28. in 29, t. m. v Mariboru, dobiva vedno jasnejše obrise. Uvedel bo sokolske prireditve nastop vojaštva, ki bo pokazalo, da nahaja poleg svojega rednega dela še vedno nekaj časa za gojitev raznih telesno-vzgojnih panog po sokolskem sestavu. Poleg čisto vojaških stvari bomo videli nekaj kompozicij, eno po melodiji pesmi »Oj letni, sivi sokole«, ki jo je sestavi! član prednjaškega zbora Sok. dr. Beograd II, br. Jankovič, a drugo po melodiji himne »Naprej«, ki jo je sestavil učitelj Sok. dr. Maribor I, br. Jovanovič. Tako ne bo učinkovala pri nastopu le masa, ampak tudi tehnična sprema.
Župan dr. Juvan
se vrne z dopusta v pondeljek 22. t. m. in bo takoj zopet prevzel županske po-sle.
Ustanovni občni zbor Gostilničarske
pivovarne
se je vršil včeraj v Laškem. Vodil ga je g. Ciril Majcen, ki je v daljšem poročilu podal pregled dela za ustanovitev pivovarne, ki ima že koncesijo ter šteje 3020 delničarjev, po ogromni večini gostilničarje. Doslej je bilo že vpisanih preko 22.500 delnic v nominalni vrednosti 11.3 milijona dinarjev. Od tega je že vplačanih 2,338.000 Din. Ustanovitev delniške družbe je odobril občni zbor brez debate, kakor tudi poročila revizorjev. Nato se je vršila volitev upravnega odbora, v kateri so izvoljeni razni priznani gostilniški organizatorji na čelu s predsednikom g. Cirilom Maicenom. Obširna je bila razprava o povišanju delniške glavnice od 10 na 15 milijonov dinarjev, pri čemur bi sodelovala praška zadruga gostilničarjev s 5 ” ilijoni dinarjev, ki naj bi se obrestovali po 5%. Vendar pa je menil predsednik, da se bo najbrže posrečilo z malo dobre volje spraviti še pri nas tri milijone dinarjev. V zvezi z nacionalizacijo Kreditnega zavoda, ki ima večino delnic pivovarne »Union«, je bilo ugotovljeno, da bi lahko uspevali obe pivovarni brez posebnih težav.
Višji tečajni izpit je položil kot privatist na tukajšnji realni gimnaziji, minuli pondeljek s prav dobrim uspehom zasebni uradnik Julij Gorup iz Maribora. Kakor čujemo, se bo vpisal kot slušatelj na novinarski visoki šoli v Pragi. Naše čestitke k lepemu uspehu!
Osebna vest.
Za višjega pristava Zdravstvenega doma v Mariboru je postavljena na lastno prošnjo dr. Amalija Šimenc, doslej višji pristav šole za sestre pomočnice v Zagrebu.
Zaprta pešpot.
,adi predpriprav za zlet Mariborske Sokolske župe in zleta samega bo pešpot med Samostansko in Koroščevd ulico za starim pokopališčem zaprta od 20. do ink’ 30. junija 1931. Mestni gradbeni urad.	,
Morilec mengeškega župnika obsojen na 20 let ječe.
Včeraj se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem tajna razprava prot mladoletnemu morilcu Laknerju Ivanu, ki je letos dne 13. februarja umoril v Mengšu nadžupnika Kušarja Frana in oropal pri tem iz župnijske blagajne Din 30.000. Lakner je bil obsojen na najvišjo kazen 20 let ječe, ki je po zakonu dopustna za mladoletne.
Ferljalna kolonija za studenško mladino
Prejeli smo: Društvo Rdečega križa v Studencih je snovalo ferijalno kolonijo in je bil — kakor smo čitali — nabran 'ep fond v ta namen. Prireditve so se celo zimo vršile za slabotne otroke, zato so jih ljudje radi obiskovali. Bili smo po zvani že na razgovore in vlagali smo prošnje za našo slabotno dedo, ki je po zdravniškem mnenju potrebna počitniške okrepitve. Še samo 2 tedna nas ločita oc počitnic in slišimo, da bodo namesto 15 dečkov in 15 deklic poslani na morje sa tno 4 otroci. Ker ne moremo verjeti, da bi se zadeva, ki je obče koristna, zakrivala pred iavnostjo, upamo, da se natn pojasni, v kakšne namene se misli porabiti fond. nabran za studenško feri alno krlonijo slabotne dece. -- Prizadeti sto-
Povišanje železniških tarif za prevoz inozemskega premoga.
S 15. junijem je bila na naših železnicah povišana tarifa za prevoz inozemskega premoga pri uvozu preko rečnih in suhozemskih postaj. Izjema je samo premog, namenjen za izdelovanje elek-trod, ter koks, namenjen za topilnice železa.
Smrtna kosa.
Umrl je 391etni železniški uradnik Mu-ec Leopold. Pogreb se bo vršil v četrtek ob pol 17. uri iz mrtvašnice ria mag-dalensko pokopališče. — V bolnici pa je preminul 711etni vpokojeni poštni pod-uradnik Šprajc Juri. Pogreb bo v četrtek ob 5. uri pop. iz mrtvašnice na mag-dalensko pokopališče.
Ljubitelje mladinskega petja vabi III. deška osnovna šola na Ruški cesti k prireditvi svojega mladinskega zbora, ki bo izvajal v soboto, dne 20. junija ob 18. uri v šolskih prostorih Petzo-ve »Letne čase«. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa so dobrodošli.
Ceneno meso.
V	četrtek, dne 18. t. m. se bo od 7. zjutraj naprej prodalo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 200 kg govejega mesa po 7 Din. Prodajalo s# bo na osebo največ 2 kg.
Iz Reke.
Tukajšnja šol. mladina bo igrala v nedeljo 21. t. m. ob 3. pravljično igro »Rožica«. Pridite vsi, ki ljubite mladino. Do-lodek je namenjen šol. knjižnici.
Sprejem gojencev v artilerijsko podofi cirsko šolo v Čupriji.
Komanda Artilerijske podoficirske šo-e v Čupriji razglaša, da sprejema v tekočem letu 150 gojencev iz meščanstva starosti od 17 do 21 let. Natančnejši tozadevni podatki so interesentom na vpogled med uradnimi urami v mest-nem vojaškem uradu, Slomškov trg st
11	v Mariboru.
Na zadnji svinjski sejem v Mariboru
je bilo pripeljanih 431 svinj. Prodajali so se mladi prašiči od 5 tednov do 10 me-, secev stari po 50—500 Din, enoletni po 600 do 900 Din, meso 1 kg žive teže po
6	do S Din, mrtve teže po 9 do 10 Div 3rodanih je bilo 175 kosov.
Podiranje opekarniškega dimnika. Jutri v četrtek 18. junija med 5. in 6, uro popoldne bodo na Glaserjevi opekarni nad Meljskim dvorom, blizu Glavne carinarnice, z dinamitom podirali ope-..amiški dimnik, visok 50 metrov. Občin-, stvu se bo torej nudil vsekakor zanimiv prizor.
Tujski promet v Mariboru.
V	prvi polovici meseca junija je bilo pri zglaševalnem uradu priglašenih 1020 tujcev, od teh 309 inozemcev, med njimi je 184 Dunajčanov, 34 Gradčanov, 91 p? iz drugih krajev.
Nezgoda male medvedarke. Nemlajši potomec znane medvedarske d, užine, ki vodi famoznega medveda Marka po mariborskih ulicah, komaj 31etna Mileva Vučkovičeva je med »Markovo« produkcijo tako nesrečno padla da si je zlomila desno roko. Malo pone-srečenko so včeraj oddali v splošno bolnico.
Vlom v viničarljo.
Ko je davi prišel v svojo viničarijo > Košakih št. 135 posestnik Poltzl Ivan, je ugotovil, da je imel ponoči nepozvane goste, ki so vlomili v hram ter odnesi) iz njega več kosov obleke, nekaj parov čevljev ter nekaj kilogramov moke tet raznih jestvin.
Če človek zaspi sredi ulice, krhko doživi neprijetni dogodek, kakor ga je snoči posestnik M. iz Cirknice, ki je prišel okoli polnoči precej dobre volje iz nekega lok,ala na Koroški cesti. Ubral jo je proti Splavarski ulici, kjer pa ga je premagal spanec, da je mirno zadrema' na široki cesti. Ko se je prebudil okoli 1. zjutraj, je z žalostjo ugotovil, da m« je odnesla neka nočna ptičica iz listnice v notranjem žepu 740 Din.
Onesvestil se je 1'irc Branko, delavec pri mestnem OleP Sevalnem društvu, pred »Grajsko kletjo« ko je nadel zaradi napada padflviceMJ* trdi flnk. Prenesli so ga na poHciw® stražnico, kjer so mu nudili prvo SMMP0**
V Varaždinu
t
Sokolstvo
Dravsko polje je za nami.
Črede goved in gosi ogledujejo v deževnem jutru z medjumurskih pašnikov vlak, ki drvi v Čakovec in dalje. Z zemlje Čakov, Celjanov in Zrinjskih vodi že-eznica v Žago;*** sreko Drave blizu me-ita, kjer je Jelačič s svojimi bojevniki otvoril boj z Madžari.
Planjave s koruzo, za njo drevoredi iagnedov in za temi v zelenju plemiški ter gosposki gradovi. Na horicontu Ravna gora, Ivanšica, Haloze in Slovenske gorice s Sv. Bolfenkom na Kogu; proti Madžarski pa neskončna ravnina.
> Varaždin. Sredniepodonavsko nižinsko in staro svobodno kraljevsko mesto.
V središču sedež starega meščanstva in izumirajočega plemstva z vkoreninje-no kulturno tradicijo in z zavestjo izvršenega zgodovinskega poslanstva. Baročni portali, grbi in fasade, baročne cerkve, zaklade, moderno katranizirane ulice, vzorno šetališče, moderno pokopališče v stilu francoskega vrta; tudi drevoredi.
Vaška periferija vključuje domove Va-troslava Jagiča in Antona Bauera.
Najzanimivejši predstavitelj plemiškega in meščanskega središča je -muzej, kmetske periferije pa pokopališče.
Varaždinski muzej je najmlajši v Jugoslaviji. A kljub temu eden najbogatej-Ših in strokovno najsistematičneje ure-I jenih. Ustanovljen in otvorjen 1925 ob tisočletnici hrvatskega kraljestva zavzema že danes eno prvih mest med jugo slovanskimi zgodovinskimi ustanovami. Mariborskega vsestransko in daleko pre kaša, po smotrenosti in ureditvi pa tudi Ptujskega in ljubljanskega.
Nagli razmah varaždinskega muzeja ima dva vzroka: Prvi je idealna delavnost dveh varaždinskih profesorjev gg. Filiča in Viserta. Drugi pa vsestranska podpora, katero daje varaždinsko mesto domačemu Muzejskemu društvu. In to ne samo Varaždin kot politična občina, ampak še bolj Varaždin kot sestav prebivalstva, ki se čvrsto zaveda svoje narodne in kulturne preteklosti. V tem pogledu je varaždinska oučina in varaždinsko prebivalstvo, ki vidi v muzeju samo sliko samega sebe, in ki hoče to sliko z lastnim sodelovanjem napraviti kar mogoče popolno, svetel vzgled našemu Mariboru. Če je Varaždin tako vzgled mariborski občini in mariborskemu prebivalstvu, pa velja isto tudi za varaždinsko Muzejsko društvo. Sodelovanje mesta in prebivalstva mu je omogočilo, da si je lahko postavilo l. dolgoročni delovni program in 2. zaključeno in enotno delovanje. Prvo je v Mariboru nemogo-radi pomanjkanja tradicije, ker Mari-b0r kot duševna edinica se mora šele razviti. Drugo pa je v zvezi s prvim: Mariborski kulturni delavci, katerim manma istotako lokalne tradicije, žive preveč v de]u reprezentančnih društev.
repr!^entanco pa so pri posamezniku v najozj zvezi nešteta odborniška me-sta m f rmelno vedna zaposlenost. Iz tega sledijo pri društvenem delu resolucije, na občnih zborih pa ugotovitve, da je naša javnost za društvena stremljenja •ndiferentna. a je naša javnost napram nekaterim našim kultUrnim stremljenjem res pasivna, so poleg pomanjkania tra-uicijonelne zveze z Mariborom kriva ravno naša reprezentančna društva, radi katerih je naša javnost morala izgubiti tudi vero, v tiho delo naših znanstvenih društev. Kajti če obstoja vrsta delovno •ndiferentnih odborniških mest v kakem društvu, potem se mora odgovornost za to pasivnost zvaliti na nekoga, in to je danes običajno ravno javnost. V istini pa i; naša javnost v tem oziru prav1 nič slabša, kot je bila pred sedemdesetimi ali Šestdesetimi leti.
Naši jasnosti manjka eno, kar je pri Hrvatih ali Čehih izredno razvito, to je •lacijonalna kulturna tradicija. Poudarjam ^cijonajna, ki pride lepo do izraza baš V Varaždinu. Pri nas Slovencih prevla-Primarni interes za gotovo po-tično-kulturn0 usmerjenost, za nacijo-
TVv ££,Tn° pa 5e,e kot sekundarni. kultumr?™Ki?i50dovine: pri S1(>vencih so stranke nrf H°VaIe in razvi,e nekdanje vn Vn nf.lxHr?tih pa stanovi, p!em-n rPa kHie ?fHV0: iz stan°vskih kore-
delna - nar L ’ ,V m,estih spIo5na - ne nost	? kulturna usmerje-
vsako jesen zgrnila množica plemstva,, „ ,	-	,	,	,	.
da preživi tam zimo v veselem razpolo- Nastop Sokolskega društva v Ljutomeru.
ženju; od tod in pod manjšim vplivom V nedeljo, dne 14. t. m. je imelo So
meščanstva že tristoletna varaždinska kolsko društvo v Ljutomeru svoj letni i Danes je tor _	•	na	_
gimnazija, staro gledališče m druga umet- nastop, pri ka erem je pokazalo vestno ,ast Sokol je pianiran /n krcfg ;nkrog
tinQr	1	i	n r7trninrt n<=»ln ir falnirn^Min}	m^iti;	I	.	_	&
lepo ograjen. Tudi najpotrebnejše orodje
j kmalu so se vsi ti prostori izkazali premajhni in upravni odbor je resno začel misliti na iastno zemljišče. Z velikimi žrtvami si je izbral najiepši prostor na Pobrežju v Drevoredni ulici, to je tam, kjer vodi pot od Drave na pokopališče
nost.
V zavesti svoje zgodovinske preteklosti in tradicije je varaždinska občina pridobila Erdodyjev varaždinski grad, ki je v svojih početkih delo celjskih grofov. V tem naravnem muzeju, kakršen bi bil v Mariboru n. pr. mariborski grad, ali bivši oblastni dvorec, ustvarja že šesto leto varaždinsko Muzejsko društvo vele-potezno in sistematično po programu zbirko za zbirko. V nasprotju z našimi muzeji v Mariboru in Ptuju je varaždinski muzej predstavitelj plemstva in meščanstva iz Varaždina In nekdanje varaždinske županije. Kot tak je danes, ko mu še manjkata etnografski in arheološki oddelek, zbirka plemiškega in meščanskega baroka ter mestne preteklosti va raždinske. Elegantno opremljene dvorane kažejo pravtako elegantno urejene zbirke orožja, numizmatike, spominov na Jagiča, interijerjev, kaminov, izredno obsežnih cehovskih spomenikov, histo rično-geografskega gradiva Varaždina, županijsko veliko dvorano in alhimisti-čno kuhinjo; v Varaždinu deluje prvi jugoslovanski zgodovinar farmacije dr. Krajanski. S temi zbirkami se harmonl čno združujejo strelski hodnik, cerkveni in muziški muzej, bakrorezi, zgodovinski portreti in lapidarij. Prav posebno zanimivi so nanovo odkriti gotski portali, glavni visok 8 metrov!
In pokopališče! Vrt miru, ki tekmuje v razpoloženju in arhitekturi s splitskim Sustjepanom
Za nas podravske Slovence hrani Varaždin nebroj spominov; v varaždinski gimnaziji je študirala vrsta naših borcev iz dobe narodnega preporoda v Podravju. Časovno dva izmed zadnjih sta mariborski korenini in dobričini prelat Kovačič in profesor Pivko. Nemalo vlogo v narodni zavesti zlasti naše Prlekije pa je vseskozi avstrijske čase igrala teritori jalna zveza Prlekije z narodno varaždinsko pokrajino.
Kakor je bil nekoč v dobi narodnega preporoda Varaždin vzor slovenskim narodnjakom, pravtako je danes Varaždin zlasti Mariboru lahko vzgled pri organizaciji znanstvenih ustanov; predvsem kar se tiče mariborskega muzeja in ar hiva. Iz nekdanjih grajskih hlevov nastaja v današnjih dneh v Varaždinu vzoren pokrajinski arhiv, dokaz, da je mogoča rešitev vsakega problema, seveda ako obstoja dobra volja in kulturna zavest.
Stiriacus.
in vztrajno delo v telovadnici v minuli zimi in pomladi. Nastop je bil vsestransko dobro pripravljen, tako da je težko reči, kaceri oddelek je bil boljši. Vse va-c, ki so predpisane za letošnje nastope in Vsesokolski izlet v Pragi 1. 1932, kakor tudi one, ki jih je društveni prednja-ški zbor izbral za svoj nastop, so se iz vajale skladno, kljub temu, da godbene kompozicije niso bile popolnoma primerne sestavam vaj. Oddelki so nastopili polnoštevilno, vseh telovadečih je bilo nad 250 in to samo Jz Ljutomera. Na nastopu si videl najmlajše, ki jedva hodijo v šolo, pa vse do »stare garde«, ki je burno pozdravljena nastopila z vajami s kopji. Milo je človeku pri srcu, ko vidi
je že v njem. Ta prostor bo v nedeljo slovesno otvorjen. Na njem nastopijo prvič vsi domači oddelki. Pridite, prijatelji Sokola, da daste vzpodbudo mladim Sokoličem, kajti, če kje, je to na Pobrežju nujno potrebno!
Šport
Mednarodne rokoborbe
so včeraj končale sledeče: Prvi par sta tvorila saksonski mojster Frank:Krajče-vič (Zagreb), v 4. minuti je Frank odlo-nastopati poleg drugih mlajših oddelkov I ^ b°j v SV0J0 korist. Nato sta nastopila tudi stare borce, ki smo jih večkrat vi-1X odl°čiln[ borbi Čontas (Sedmograška):
deli pred vojno na sokolskih nastopih.
Na orodju so nastopile 4 vrste, člani, članice, moški in ženski naraščaj. V članski vrsti je bilo polovica dobrih starih telovadcev, dočim je druga polovica daleč zaostajala za prejšnjimi. Moški naraščaj je nastopil s preskoki preko konja. Pri preskokih je potreba paziti na eleganco skokov, ne pa na težkočo! Va je članic in naraščajnic na krogih in dvo-višinski bradlji so bile primerne.
Na programu je bila tudi tekma v odbojki med Ljutomerom in Mursko Sobo to. Dobro so igrali Ljutomerčani, dočim je bila igra Sobočanov slaba. Posamezniki igrajo dobro, skupne igre pa ne po znajo. Sodnik je sodil slabo.
Še par opazk k celotnemu programu. Kljub temu, da je bil program skrbno sestavljen, se je opazilo, da so preveč prevladale skupne vaje. Monotone skupne vaje utrudijo gledalca, zato je potreba vsak telovadni nastop poživeti s par veselimi točkami, kakor z igrami, tekmami, raznoterostmi. Na nastopu so bile sicer igre kot prva točka, pa se niso tako uveljavile, bolje bi bile v sredini.
V celoti je bil nastop prav dober, kakor se jih redkokrat vidi, in priča o delavnosti prednjaškega zbora, posebno pa društvenega načelnika br. Lubeja. C. H.
Rnekčote
Lamartinova želja je bila, da bi imel svoj lastni voz. Prihranil si je v ta na men že 2.000 frankov, ko ga je nekoč po-setila neka uboga mati sedmih otrok in mu tožila o svoji silni bedi. Pritoževala se je, da je njeno pohištvo zarubljeno in da jo bodo vrh tega še deložirali.
»Koliko denarja potrebujete?« je vprašal Lamartin in je odprl predal, v katerem je imel spravljene svojo prihranke.
»Tisoč frankov,« je odgovorila ženica in Lamartine ji je izročil denar..
»Kako pa boste prišli sedaj do voza?« ga je vprašal neki prijatelj, ki je bil te' daj slučajno navzoč.
»Dragi prijatelj,« je odgovoril Lamartine. »Mojemu zdravju bo gotovo bolj koristno, ako bom hodil peš.
Vuzenica.
Izredno živahno vrvenje je vladalo vso nedeljo 14. t. m. na telovadišču Sokolskega doma. 2e ob pol 6. zjutraj so se začele zbirati posameznice, da še malo povežbajo, ob pol 7. pa so se začele tekme članic (3) in ženskega naraščaja (13), ki so trajale dobre tri ure. Celotni uspeh tekem je bil nad vse pričakovanje dober, čeprav že zaradi preobilice snovi in nO' vosti lahkoatletskih panog v teh ni bilo moči doseči dobrih rezultatov. Po štiri-urnem odmoru so ob 14. uri nastopili k tekmam člani (6) in moški naraščaj (4), S polurno zamudo so prišli tudi tekmovalci sosednega društva Marenberg-Vu-hred (4 Člani, 2 nar.). Kljub svoji veliko' sti pa je bilo letno telovadišče za te oddelke (tudi mnogo gledalcev, ki so z zanimanjem sledili tekmam, je prišlo) skoro premalo. Izvzemši tek se je absolviralo vse že do 17. ure, tekalo pa se je na veliki cesti onstran Drave na 200 in 1500 m, in je to trajalo celi dve uri za deset tekmovalcev. Najboljši uspeh v celoti je dosegel br. Radovan Kolšek, v skoku v višino naraščajnik Lešnik (147 cm!), v teku na 1500 m pa Ivan Mravljak 5 in četrt minute. S celotnim uspehom sta lahko zadovoljni obe društvi, vendar Se je na splošno konstatiralo, da tekme v takem obsegu za podeželska sokolska društva niso na mestu in menda tudi za mestna ne. Člani 6 panog lahke atletike!
in tradiHio	uamcr.c-	m uama je uucid nasied
• In v Varaždin se ie I viren Meyerbeerov podpis.
Neka dama je prosila ravnatelj pariške opere, da bi ji preskrbel kak lastnoročni Meyerbeerov podpis.
teliNip^-,n0be"eKa’* ie odvrnil ravna-1 Vsi drugi oddelki’pa~poYf Kam"pa'nas dotiei hit * iUttri’ !Jpam’ da Vam bom vodi pot telovadbe stran? V tem NasledmWUS,lre •	j	m0ra priti remedura, sicer je vsaka te-
če narS 6 so pr,nesh listi slede’ meljitost izključena, pa tudi vežbanje na »Danpc h operne*a ravnateljstva: ravnost onemogočeno. Tekme sta vodi, dm^Un»UK-enotK uglasbiI Halevy.« !a br. Tomažič iz Guštanja in načelnik
sluza onernem,,16 prines,eI Meyerbeerov j domačega društva, sluga opernemu ravnatelju pismo, v katerem je komponist energično zahteval, da naj se napaka takoj popravi Premeteni operni ravnatelj je torej z zvijačo z lahkoto dosegel svoj namen in dama je imela že naslednjega dne iz-
Pecascu (Rumunija); Čontaš se je tokrat boril izredno fair; po interesantnem boju je premagal žilavega Rumuna v 24. minuti. Zadnji par sta tvorila zamorec Tom Sayer (Juž. Afrika) in Bognar (Madžarska). Predvedla sta pravo eksi-bicijo tehnične rokoborbe; oba fair borca, okretna kot mačke, sta z najrazličnejšimi triki skušala nadvladati drug drugega; krasnim paradam je številno občinstvo navdušeno odobravalo. Neodločen rezultat po 25. minutah odgovarja poteku borbe. Danes je spored sledeči: 1. Tom Sayer (Juž. Afrika) :Čontas (Sed* mograška), 2. Bognar (Madžarska) :Pe-cascu (Rumunija), odločilni boj, 3. Frank (Saksonska) :Orzsowsky (Poljska), re-vanžno odločilno srečanje.
Veliko otroško olimpijado
priredi marljivi ISSK Maribor v nedeljo, dne 21. t. m. ob 10.30. uri v parku. Spored je izredno pester in bo nudil našim malčkom priliko pokazati svoje zmožnosti v vseh možnih disciplinah. Favoriti že dolgo marljivo trenirajo pod nadzorstvom neumorne ge. Zore dr. Ravniko-ve; na treningih doseženi rezultati dajo slutiti pad marsikakega lanskoletnega rekorda. Pri prireditvi svira prvovrstn? godba najnovejše komade. Prijave tekmovalcev je nasloviti do 20. t. m. na tvrdko »Šport Roglič«, Grajski trg.
Srednješolsko plavalno prvenstvo.
ISSK Maribor priredi % nedeljo, dne 21. junija popoldne prvič srednješolsko plavalno prvenstvo na Mariborskem otoku. Tekmovalo se bode v naslednjih konkurencah: gospodje: prosto 50, 100, 200 m; prsno 100, 200 m; hrbtno 50, 100 m; štafeta 4X50 m; dame: prosto 50, lOOm; prsno 50, 100 m; hrbtno 50 m. Prijave sprejemajo do 20. junija ob 12. uri: Košak (gimnazija), Škapin (realka), Jandl (učiteljišče), Kožuh (trg. akademija) iu Vadnou (žensko učiteljišče). Zavod, k) doseže največjo število točk, prejme posebno darilo.
Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo.
V nedeljo, dne 21. junija se tekme nadaljujejo. Srečajo se pari: v Zagrebu Gradjanski-.Hajduk, v Ljubljani Hirija: Concordia, v Beogradu BSK:Sašk, k Šabcu Mačva rSlavija, v Osijeku Gradjanski: Vojvodina, v Vel. Bečkereku ObHKS: Bačka, v Subotici Sand:P. S. K.
'Nov .svetovni rekord.
Na lahkoatletskem mitingu v Budimpešti je D a r a n y dosegel v obojero-čnem metu krogle nov svetovni rekord z 28.04 m (desno 14.80, levo 13.24 m). Na tem mitingu sta bila postavljena tudi dva nova madžarska rekorda in sicer na 200 m zapreke (Nagy) v 25 sek., in skok * palico (Zuffka) 3.92 m.
Sokol Maribor II Pobrežje
otvori v nedeljo 21. junija ob 16. svoje letno telovadišče. Po ustanovitvi lanskega leta se je članstvo zateklo na šolsko dvorišče, v zimi pa ga je gostoljubno sprejela ga. Rojkova v svoje prostore. A
Zeileis na Madžarskem.
Drug za drugim so se pričeli v zadnjem času ustanavljati na Madžarskem Zeileisovi instituti, katere vodijo sami mladi zdravniki, plačani iz dunajske centrale. Zveza madžarskih zdravnikov je, pozivajoč se na zdravstvene razloge, zavzela proti tem institutom negativno stališče. Tildi v parlamentu ie nastopilo nekaj zastopnikov prot: !ns!'tutom, d«i-čim minisirsfvn no!ran.iif' ,’adev isnh ra «edn; ne prenov • !M:,\ p.’C pa n^btcvn, da jih vodijo d:plom:rani rJrav.viki
UL Zeraccoi
V senci jezuita
134
Toda v takratnem njegovem duševnem stanju je pogled na vešala mučno dimil Fanfara in Kokarderja in vzbudil njegovo radovednost.
Postavil se je torej v prvo vrsto radovednežev, in ko se je vrnil krvnikov pomočnik z lestve doli ter se ozrl še enkrat z očividno zadovoljnostjo na svoje delo, je pripomnil Kokarder:
»Lepa vrv. Cisto nova je še.«
»Cisto nova!« je pritrdil sluga.
»Hudiča! Tisti, ki mu je namenjena, se ne bo mogel pritoževati.«
Sluga se je zasmejal In skomignil z ramama.
»Stara ali nova, vrv je vrv!« je menil modro.
»Kdaj pa bo veselica, tovariš?«
»Jutri zjutraj!« je odgovoril ta mož, ki je nosil ob strani ogromen rapir, na baretu pa pero.
»Ali se vam ljubi stopiti na kozarec vina?« je predlagal rokovnjač.
Na pomočnikovem licu se je zasvetila radost, ki je pričala tudi manj veščemu opazovalcu, kako zelo je zadovoljen.
Dve minuti kasneje je sedel krvnikov pomočnik z rokovnjačema v bližnji gostilni ob polni meri začinjenega vina.
»Torej ga boste obesili,« je vprašal Kokarder.
»Koga?« je dejal krvnikov, pomočnik.
»I, no onega, jutri zjutraj!«
»Ah, da... mož ni ukradel svojega konopca...«
»Vraga! Kaj pa je napravil?«
»To je eden izmed onih hudičev, ki so napadli straž alke gospoda velikega profosa, in še celo eden izmed najsrditejših. Zato pa tudi ni bilo zamude pri celi stvari.«
»Kako mu je pa ime? Oprostite mi radovednost...«
»Nič za to,« je dejal pomočnik in izpraznil kozarec. »Možu je ime Lantne...«
»Lantne!« je kriknil Fanfar in udaril po mizi z vso silo svoje roke.
»No? Kaj pa vas prijemlje?« je vprašal začuden sluga.
Fanfar mu je že hotel odgovoriti, a Kokarder mu je stopil na nogo in odgovoril urno:
»Ne menite se za to, tovariš. Moj prijatelj je imel nekoč opravka s tistim rokovnjačem... no, kako mu Že pravite?«
»Z Lantnejem?«
*Da, da, vidite, z Lantnejem. No, vidite, in Lantne je nalomil mojega prijatelja tako sijajno, da si lahko postavljate njegovo veselje nad tem, da ga boste obeStfl... Še eno merico.«
»No,« je dejal sluga in mn pomolil svoj kozarec, »potem vam obljubim, da hočem posebno dobro postreči vašemu možakarju!«
»Kako to? E,« je vprašal Kokarder in prebledel.
»Enostavna reč: kadar nam kdo še posebej priporoči obsojenca... saj me razumete?«
»Da, da, le govorite...«
»No, pa takrat napravimo vedno tako, da trpi nekoliko dalje.«
»Aha!« je vzkliknil rokovnjač in mrzel znoj mu je stopil na čelo. »Kako napravite to?«
»To je eden izmed trikov naše obrti... Znano vam je, da se obesimo obsojencu za noge, kadar se zaziblje na vrvi... Tisti potegljaj mu stare vratne kosti... in takrat .. . hrsk!«
Pomočnik je izrekel svoj »hrsk« tako izrazito, da so vstali trepečujočima lasje na glavi.
Povzel je: »Razumeta pač, da umre obešenec mirno... to je, šele po preteku več minut, ako ne potegnemo naglo in kratko, ampak milo in počasi.«
»Strašno,« je dejal Kokarder, dasi se ni mogel pohvaliti z nežnimi živci.
»Kaj pravite?«
»Pravim, da je stvar zelo zabavna.«
»Bogme, veste... v našem stanu se človek zabava, kakor se pač more.«
»Tak jutri zjutraj pravite, obesijo Lantneja?«
»Ob sedmih, ako vam srce priporoča, se lahko pozabavate s tem, da pridete pogledat.«
»Ne bo naju manjkalo; ta bi bila lepa! V katero ječo pa so uteknili falota?«
»Ah! Tega pa res ne vem... Znano mi je samo, da pripeljejo moža jutri na ta kraj...«
In ker Kokarder v svoji potrtosti ni našel več besede, je nadaljeval krvnikov pomočnik, ki ga je bilo spravilo začinjeno vino v dobro voljo:
»Sicer pa vidva ne bosta edina, ki se bosta rado-vala nad tem prizorom. Rokovnjač je še prav posebno criporočen mojemu mojstru...«
»Vašemu mojstru?«
»Da, zapriseženemu krvniku, ki je menda še močnejši od njega.«
»Meni se sam kralj ne zdi močnejši od velikega profosa.«
»Se pač vidi,« je dejal sluga, ki se mu je že zapletal jezik, »da ne zasledujete dogodkov... in da n€ veste, Sesa se je treba bati,.. .kralj je kralj.. . saj ne pravim ničesar... toda za nas je veliki profos več od kralja... je pa nekdo, ki je še močnejši od velikega profosa...«
»Neverjetno!«
»Da ste videli — kakor jaz in moj mojster — trepetati mogočnega grofa Monklarja pred tem menihom, bi govorili drugače!«
»Torej je kak menih!«
»Da... Samo, če mislite, da vama povem njegovo ime, se motita! Ves pekel bi imel rajše za petami kakor pa sovraštvo tega prečastitega gospoda!«
In kakor da ga je popadla nenadoma nepremagljiva groza, je sluga naglo Izpraznil svoj kozarec ter se urno poslovil od rokovnjačev. Nekaj trenutkov nato sta odšla tudi Fanfar in Kokarder.
»Kaj praviš o vseh teh rečeh?« je vprašal prvi.
Kokarder je zmajal z glavo.
»Rekel bi, da so našemu ubogemu Lantneju dnevi šteti...«
»Ah, ko bi imela vsaj še osem dni pred seboj... Toda jutri! Jutri zjutraj!«
In Kokarder je pospešil korak, kakor da ga tira nada bogve kam!
Toda njegov dolgi rapir ni več kavalirsko privzdigoval preluknjanega plašča, in ogromno pero na nje-
govem baretu je viselo žalostno. Imel je debele solze v očeh.
Na Dvoru Čudežev mu je bila vendarle namenjena minuta veselja. Neka vlačuga mu je povedala, da je Manfred ranjen na roki, in da mu streže blazna Mar« gentina.
»Vsaj on je otet!«
Tekla sta k Margentini, kjer sta našla Manfreda, kakor smo pripovedovali.
XXI.
Mojster Ledu.
Okrog malega Šatleta je bilo vse polno malih ulic, ki so se križale in zapletale med seboj ter tvorile mrežo, sredi katera je stala slavna ječa kakor ogromea pajek.
Bile so to smradljive ulice brez zraka in luči; ob hišah se je cedila nesnažna voda in odnašala najrazličnejše smeti.
Ena izmed teh uličic se je imenovala kdo ve zakaj Mačja ulica.
Ljudje, ki so prebivali tam okoli, so se je ogibali in kakor hitro je padla noč, je tekel vsak, kdor je bU primoran iti skozi njo.
Ta nema groza vseh mimoidočih je bila največja, kadar so dospeli do hiše, ki je stala nekje pri sredi ulice.
Ta hiša, ki se je spominjajo naši bralci, odkar so spremili tjakaj prečastitega Ignacija de Lojolo, je bila zaprta s krepkimi okovanimi vrati, sredi vrat pa je bi* la linica, zavarovana z gosto mrežo.
Tu je prebival zapriseženi krvnik pariški, ugledna oseba svoje posebne vrste, ki je bila v ozkih stikih z velikim profosom in je poveljavala pravcati majhni ar* madi slug, pomočnikov in delavcev.
Krvniku je bilo ime Ledu. Vršil je posel zapriseženega mučitelja. Strl je Človeku nogo na natezalnici z isto prijaznostjo, kakor je položil rokovnjaču vrv okrog vratu ali zavihtel sekiro nad tilnikom žlahtnega gospoda.
Mojster Ledu je živel sam v Mačji ulici. Ždel je neprestano v svoji hiši in jo pustil samo, kadar ga je kli- J calo njegovo uradno opravilo.
In kadarkoli so videli sosedje, da se odpirajo okovana hrastova vrata, so ugibali med seboj:
»Kdo umre neki današnji dan?«
Nihče ni pomnil, da bi imel kdaj služabnika, deklo, ženo, ljubimko, ali kakšnokoli rodbino okrog sebe. Bil je samotar v popolnem smislu te besede.
Po svojem močnem tilniku in krvavem pogledu je bil podoben pravemu divjemu merjascu.
V	noči pred jutrom, ko so profosovi stražniki vlekli Lantneja po Lojolovem nalogu k Trahoarskemu križu — ravno v hipu, ko je hotel mojster Ledu iti spat, je potrkal nekdo na hrastova vrata.
Mojster Ledu je bil skrbno zasul ogenj v kaminu, da bi ga mogel spet zanetiti, kadar se vrne domov. Bil je v tisti znameniti sobi, kjer je visela razobešena po stenah njegova bogata zbirka sekir, klešč, kladiv in bodal.
Ko je slišal trkati na svoja vrata, je zarenčal krvnik par nerazumljivih besed. Obotavljal se je, ali bi šel odpirat ali ne. Vendar pa se je odločil, šel in odprl liniccv
Zagledal je troje mož.
Otroški voziček
dobro ohranjen, naprodaj. Jadranska ulica 23a.	1754
Meblirano sobo,
poseben vhod, električna razsvetljava, oddam 1. julija. Stritarjeva ulica 5/1.
1746
Pleskarska In slikarska dela,
firkoslikanje Iideluje prvovrstno in ceneno A. Renner, Krčevina 200. Zadostuje dopisnica in pridem na dom. 1741
Učenca
sprejmem za manufakturno stroko v Mariboru. Poizve se v upravi »Ve-Cernika«.	1756
Nastavljamo
v vsakem kraju provlzijske zastopnike zavarovalne stroke. Ponudbe pod •»Lep zaslužek« na upravo. 1755
Opremljeno sobo, čisto s posebnim vhodom in električno lučjo oddam. Magdalenska ul. 80. 1745 Tapetniškega valenca z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak, Cankarjeva ulica 2.	1747
Sobo In črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Orajska ulica 3 za kavarno »Astorla«.	X
Gostilno s stanovanjem,
vrtom in vsemi pritiklinami, na lepem in prometnem mestu oddam za daljšo dobo v najem pod ugodnimi pogoji. Vprašati je v gostilni »Pri Lipi«, Sv. Miklavž pri Mariboru.	1753
Kopalni čevlji
od Din 19 dalje, žoge od Din 2 dalje, žoge za šport od Din 30 dalje, vrtni fotelji od Din 70.—, 40.—. Igo Baloh, Maribor.	1749
Trgovskega učenca ali učenko
z dobro Šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak, Cankarjeva ulica 2.	1748
Damske nogavice
od Din 6.— dalje, damske nogavice svilene od Din 12.— dalje, damske nogavice za šport Od Din 9.— dalje, otroške nogavice za šport od Din 5.— dalje. Igo Baloh, Maribor.	1750
Se trlfe dnevi
nas ločijo od sreče!
Ne zamudite čas in hitro se odločite. V upravi »JUTRA« in »VECERNIKA« Maribor, Aleksandrova cesta 13, Je še nekaj četf tinskih in polovičnih srečk na razpolago.
Kompletno novo spalnico
jesenovo (Biumenesche), pobarvano, prodam za Din 2450.—. Vpogled v Orožnovi ulici 4 pri pleskarju. 1752
Pozori
Zaradi opustitve lokala v Aleksandro' vi cesti 24 prodam po lastni ceni 8® parov Čevljev.	1751
Opravilna številka: E IX 1289/31
Dražbeni oklic.
Dne 27, julija 1931 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga k. o. Sp. Radvanje i. del vi. št. 462 Cenilna vrednost:	Din	96.618-—
Vrednost pritikline:	Din	2.655’—
(ki je zgoraj všteta)
Najmanjši ponudek:	Din	64 412 —
,.„„Pravice. katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri so* aiscu najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, s cer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v, škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki
je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okralno sodišče v Mariboru odd. IX«
dne 27. mala 1931.
fadala
| cetrtinsKih in polovičnih srečk na razpolago.	One	27. maja 1931.
Kflnxordl »Jutra« ® Ljubilaatj predstavnik izdajatelja In uredniki fllAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETJO-A
ir Maribora.