PRODAJA ZEMLJIŠČ
Ta naš kotiček naj bi bil tudi plod sodelo-vanja z vami, dragi bralci, zato pričaku-jemo vaših vprašanj. Sami lahko torej ustvarite vsebinsko in oblikovno plat, mi pa se bomo trudili, a bomo v največji možni meri ustregli vašim zahtevkom. To pot smo se oglasili v odseku za premoženjsko-pravne zadeve, kjer smo skušali zvedeti nekaj več o prodaji zemljišč, in sicer o prometu s kmetijskimi in stavbnimi zem-ljišči.
Najprej torej nekaj o prometu s kmetij-skimi zemljišči. Pod le-temi razumemo vsa tista zemljišča, ki leže zunaj veljavno spre-jetih zazidalnih načrtov. Če žeh nekdo takšno zemljišče prodati, ima prednostno pravico pri nakupu občina oziroma zemlji-ška skupnost, na območju katere zemljišče leži. Prodajalec mora torej zemljišče naj-prej ponuditi občini.
Kaj pa obsega takšna ponudba?
Ponudbo mora prodajalec predložiti v treh izvodih in priložiti zemljiško-knjižni izpisek tistega zemljišča, oziroma zemljišč, ki so predmet prodaje. Če gre za večjo par-celo, pa je naprodaj samo njen del, mora prodajalec priložiti delilni načrt ali pa vsaj mapno kopijo, iz katere je razvidna cela parcela in na njej označen tisti del, ki je naprodaj. Tako opremljeno ponudbo pošlje prodajalec odseku za premoženjsko-pravne zadeve. En izvod nato odsek razo-besi na oglasno desko, in sicer za 15 dni, da lahko uveljavljajo prednostno pravico nakupa kmetijske organizacije /druženega dela, oziroma sosed zemljišča, ki je pred-met prodaje, če se seveda ukvarja s kmetij-stvom. Ko predhodno preverijo zemljišče urbanisti, se en izvod ponudbe pošlje kme-tijski zemljiški skupnosti, ki lahko v 30 dneh od dneva, ko je ponudbo prejela, uve-ljavlja prednostno pravico nakupa.
Kaj pa, če nihče od navedenih svoje prednostne pravice ne uveljavi?
V tem primeru izda odsek za premoženj-sko-pravne zadeve potrdilo, da se to zem-ljišče lahko proda v prostem prometu. To potrdilo služi kot priloga k pogodbi o pro-daji, oziroma nakupu zemljišča pri zemlji-ško-knjižnem prepisu na občinskem so-dišču I v Ljubljani.
Zgodi pa se, da nihče ne uveljavlja ne prednostne pravice, pa tudi v prosti prodaji kmet zemljišča ne more prodati. Starejši kmetovaler npr. ne more obdelovati vse svoje zetnlje, za katero pa plačuje davek, ki morda zanj predstavlja dodatno obremeni-tev. Kaj v tem primeru?
Zakon pravi, da se lahko kmet, drug
občan ali civilno pravna oseba odpove last-ninski pravici zemljišča z enostransko iz-javo v korist kmetijski zemljiški skupnosti, a le v primeru, če za zemljišče ni bremen ali pa so na njem samo stvarne služnosti. Takšno izjavo poda pri občinskem uprav-nem organu za premoženjsko-pravne zadeve, in sicer ustno na zapisnik ali v obliki sodno overjene listine.
Kako pa je s stavbnimi zemljišči?
Za stavbna zemljišča se štejejo vsa tista zemljišča, ki so po urbanističnem ali zazi-dalnem načrtu namenjena za gradnjo. Tisti, ki namerava prodati nezazidano stavbno zemljišče, za katerega ima lastnin-sko pravico, je dolžan zemljišče ponuditi občini. Ponudbo je treba sporočiti občini prek občinskega sodišča, priložiti pa ji je treba zemljiško-knjižni izpisek, kopijo katastrskega načrta ter ceno zemljišča. Navesti je treba tudi, kdo plača davek od prometa na nepremičnine — prodajalec ali kupec. Sodišče torej pošlje takšno ponudbo odseku za premoženjsko-pravne zadeve, ki mora v 60 dneh po prejemu ponudnika obvestiti, ali je ponudbo občina sprejela ali ne. Če ponudbe ne sprejme, izda lastniku zemljišča potrdilo, ki služi kot priloga pri kupoprodajni pogodbi, oziroma pri prepisu v zemljiško knjigo. Občina lahko vloži tožbo na razveljavitev pogodbe o prodaji, če ji zemljišče predhodno ni bilo ponudeno, kajti kupoprodajna pogodba brez tega pravno ni veljavna.
Poleg stavbnih in kmetijskih zemljišč pa so v prometu tudi stavbna zemljišča, pri katerih občina nima prednostne pravice nakupa. To so zemljišča, ki leže v tako imenovanih urbanističnih redih (v našem primeru so to urbanistični redi, sprejeti za zunaj mestna območja). Takšnega zem-ljišča torej ni treba ponuditi občini, pač pa mora prodajalec zaprositi odsek za premo-ženjsko-pravne zadeve za izdajo potrdila, da leži zemljišče v območju, urejenem z urbanističnim redom.
Najbrž se pri kupcih pojavi veliko takih, ki so zcmljišče kupili, nato pa ugotovili, da na njem ne morejo graditi, ker ni zazidljivo.
Tudi to se dogaja, zato naj predhodno vsak kupec zaprosi za lokacijsko informa-cijo, ali želi zemljišče v zazidalnem otoku, oziroma območju, urejenem z urbanistič-nim redom ali zunaj njega.
V prihodnji številki bomo zapisali nekaj več o plačilu prispevka za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Do takrat pa že pričakujemo tudi vaša prva vprašanja.                                             I. G.